advertise ш
the best
slovene newspaper ★
Coxnmerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE • DELAVCE V AMERIKI
Čilatelji v: CHICAGI. NEW YORKU. DETROrrU.
sploh po in izven Amerike
xxxrx, — LETO xxxrx.
Zadnje vesti
in Cleveland-^ vremenska napoved sta si v vremenski napovedi, da G6	jo temperaturo
H'	stopinj, da pa go-
® kanadski meji niso izkljuf ^ Clevelandu je ^ 81 odstotkov.
dii	so zastopniki 17
»■iko^ 22-tih glasovali z Ame-ђаЛ J"(^narodno nadzorstvo ueskim prekopom. Z Ame-kifcf KkAovale tudi države Pa ij, » ' ^^čija, Iran, Abesinija
se j« Sla«o-
Posph .	menda ima svoj
РГРЛ! "V.	katerega ho šele
ozila. Proti Ameriki so Sle
Cevl^^ .^Yjt'tska zveza, Indija, ^ Indonezija. Te so za |{Qg 'Mia pri Sueškem pre-ieiJ*	Egipt sam brez tu-
^ftan" ^ ta sklep vzeli na Wi'i^ ® da bo samo orožje
®Preim	Egipt, da ga
^ pristane na medna-
nadzoRtvo.
ЗЗ U ———
pfosii Гdržave Ohio je za-^oči ^	oblast naj pri-
P®*"oč, da se popravi v ђцу.' j® j® napravil orkan Pan ' ^^te na nedeljo. Žu-iavn Euclid je enako brzo-1^0 Zaprosil za federalno po-ti^j, ^"P®^n Sims pravi, da bo bo polnih 14 dni predno se bile h's ®®'^tilo in v kolikor so J 'Sf poškodovane, dia se bo-^ popravile.
Herbert T^ehman iz Vij^ J ®rita, star 78 let, je naja-ђђ'. novemberskih volitvah ja v t ^ndidiral za senator-ijjg. ®deralnem senatu v Wash-Herbert je za sebe tr-in 5 ^ j® ž«' star, da je bolehen ga P^Porbčal naj bi mesto nje-Vo,K '^•diral župan mesta New ' »Robert Wagner.
General Motors je da-štirim clevelandskim ^'^icam ček za $125,000. Ccf	si to razdelijo in si-
dobiti dve po $35,000 in ^ $%,000.
CLEVELAND, ОШО, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 22, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 161
Eisenhower v San Franciscu; Ohijci za Richarda Nixond
SAN FRANCISCO, 21. avgusta—Danes na večer je prispel v San Francisco z letalom predsednik Eisenhower. Eisenhower je bil prvotno napovedal, da bo šel iz Wash-ingtona šele v sredo, pa je odhod pomaknil za en dan nazaj. V njegovi družbi je bila njegova žena, njegov sin John z ženo, njegov tiskovni tajnik Hagerty ter njegov osebni zdravnik Snyder. Tiskovni tajnik Hagerety je že v Washingtonu trdil, da se Eisenhower ne bo spuščal v vprašanje kandidata za podpredsednika. Posnemal bo torej Adlaia Stevensona v Chicagu, ki je rešitev tega vprašanja, namreč imenovanje podpredsedniškega kandidata, prepustil občnemu zboru stranke.
*	4-
^«Ja§ko ^nesi
letalstvo je zadelo hu^	v Palm Beach, Fla,
let^i	Ponesrečilo se je
^ katerem je bilo
4bitj Tt. Od teh so bili trije
'etalc
težje ranjeni.
v glavno mesto Ot-^rstv	minister za ri-
Spfg. ® ®®v.ietske vlade, Iškov. bili га	uradno. Navzoči so
Ше^ ^^P"iki kanadskih oblasti, člani kanadske Prvg vlade. Gre namreč za obi§x ^vjetskega ministra, ki
^ Kanado.
y	——
P^^'^estju Chicago, t % ђ.ј? Rorelo v dvo-stanovanj-Živej^ % ^ enem stanovanju je je 1ђ^ družina Jacka Davis, ki *ta, * ^ pet nedoletnih otrok v lih	treh mesecev do šti-
_ stano\%nju, tako vsaj Prvo Л je moralo priti naj-ta težke eksplozije plina ^^ija je nato povzročila ђ.}ђ 2 Ki. ie Siril po stanova-ђјђ^оу '^^^to naglico. Davis in ^па st^ se sicer močno 4 tešila, toda vseh pet
Zgorelo
Vn,
Ml
Ohijski republikanci so danes v San Franciscu sklenili, da podpirajo kandidaturo Richarda Nixona za podpredsedniškega
kandidata na republikanski listi. *
Danes je nastopil na občnem zboru republikanske stranke Joseph Martin, poslanec iz države Massachusetts, ki ima v zbornici poslancev v Washingtonu vlogo voditelja stranke. Martin je rotil republikance, da naj gredo s polno paro na delo, da bo Eisenhower, ki da bo z gotovostjo izvoljen, imel večino tudi v kongresu, to je, da bodo republikanci imeli večino tako v zbornici poslancev, kakor tudi v senatu.
Na občnem zboru republikanske stranke je dalje nastopil bivši predsednik Herbert Hoover, ki je hvalil republikansko administracijo pod Eisenhower jem.
Nastopilo je še več govornikov in so vsi hvalili delo Eisen-lowerja. Iz teh govorov posnamemo neko značilnost, govorniki so namreč pripisovali Eisenhow-erju uslugo, da se je začela industrija seliti na jug in postaja med drugimi tudi Florida industrijska.
*
Predsedniška kandidatura Ei-senowerja je gotova stvar. Tis-, kovni urad Bele hiše je izdal^po-tankosti o zdravju Eisenhower-ja. Normalna teža Eisenhowerja je bila 178 funtov, to je bilo takrat, predno je dobil srčni napad. Predno je Eisenhower obolel na želodcu, je tehtal 169 funtov. Po operaciji 157, sedaj 165 oziroma 166 funtov. Njegovi zdravniki pravijo, da je s težo v redu, da pa Eisenhowerjeva splošna zunanjost kaže, da se je v njem nekaj spremenilo.
Iz zdravniških krogov se je trdilo, da bodo morali preteči itak trije ali štirje meseci po zadnji operaciji, predno bo Eisenhower zopet stari Eisenhower. Če pa se sedaj Eisenhower osebno počuti dobro, se pač dobro počuti.
Iz Bele hiše so tudi napovedali, da se bo Eisenhower zelo živahno udejstvoval pri volitvah.
Orleans
St. q ^rs. M. Beros iz 6116 ^	sta danes odpoto-
^''^lans, La., kjer se Svatbe sorodnika. Tam
^ mesec dni.
Sedanji podpredsednik Richard Nixon si je enako v svesti zmage. V San Franciscu prireja družabne večere in sestanke, ka-
kor da ga agitacija med posa^ meznimi delegac. ^ aič več ne briga. Njegov iiaoprotnik Harold Stassen nadaljuje z agitacijo zoper Richarda Nixona, vendar je splošni politični vtis ta, da bo Nixon gotovo dobil kandidaturo.
*
Republikanci pripravljajo tole volilno propagando: Če ne bo prišlo vmes kaj posebnega, bo Eisenhower sedel v Beli hiši do januarja 1961,
Pri volitvah leta 1952 je dobil Eisenhower 442 volilnih mož, ki izberejo predsednika, Stevenson 89. MoMa bo Stevenson v letu 1956 popravil svoj položaj, bo pa ostal še daleč za Eisenhowerjem.
Še nikdar v zgodovini Amerike ni bilo zaposlenih toliko ljudi, kot jih je zaposlenih sedaj pod Eisenhowerjevo administracijo; mezde da so visoke, osebni dohodki visoki, življenski standard visok. Ameriški mladini se ni treba bati, da bi bila klicana pod orožje.
Položaj farmarjev se je poboljšal. Bik, ki je tehtal 1,000 funtov in za katerega je farmar dobil pred šestimi meseci $230, ima danes ceno $300. Prešič, ki je tehtal 200 funtov in za katerega je farmar dobil koncem leta 1955 $25, ima danes ceno $35. Tudi cene življenskim potrebščinam so se zvišale.
Kaj pa z brezposelnostjo, posebno v avtomobilski industriji? Republikanci trdijo, da se bo položaj bistveno zboljšal, ko bodo vrženi na trg novi modeli leta 1957.
Zunanjepolitično republikanci vztrajajo na tem, da je bil ohranjen mir kar da je to zasluga Eisenhowerja: republikanci tudi zanikajo očitek demokratov, da bi padal ameriški ugled v svetu.
30-lelnica poroke
Preteklo nedeljo sta poznana Mr. in Mrs. Ernest Slokar iz 894 E. 237 St. obhajala 30-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Sorodniki in prijatelji so jima priredili prijetno presenečenje na prijaznih Mišičevih farmah, katerih sin je zet Mr. in Mrs. Slokar. K čestitkam otrok, sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi in slavijence-ma želimo zdravja in sreče, da bi dočakala zlato poroko.
TUDI V PROMETU— PRAVA REVOLUCIJA!
Ameriške železniške družbe, vsaj nekaj najglavmej-ših, so predlagale meddržavni komisiji v Washingtonu, da jim dovoli zvišanje voznih listkov za 45 odstotkov. Družbe navajajo dva vzroka, prvi, da ni dovolj potnikov, drugi, da se j<! itak vse podražilo, tudi železniški material.
Potnike je železnicam odvzelo letalstvo. Zanimiv je pregled, kako se je promet z letali razvijal:
Leta 1926 so civilna letala prevozila en milijon milj in 5,782 potnikov; leta 1930 že 85,125,000 milj, pa 384,-506 potnikov; leta 1935 že 316,336,000 mil j*-in prenesla 678,549 potnikov; leta 1940 1,052,156,000 milj, pa 2,802,781 potnikov.
I^retalski promet se je v nasledh jih letih večal naravnost z bliskovito naglico.
Leta 1945 so letala prevozila 3,362,455,000 milj in imela 7,494,140 potnikov, leta 1950 8,002,825,000 milj in prenesla 17,348,681 potnikov. In leta 1955? Civilna letala so samo v Ameriki prevozila 20,055,000,000 milj in prenesla 38,026,000 potnikov!
Za prekomorskl polet pridejo v kratkem v poštev nova brzovozna letala. Ta letala bodo šla na leto 450 krat na pot in bodo prenesla preko Atlantika vsako leto, in skser vsako zase, 60,000 potnikov. Sedaj pa pridne vprašanje stroškov potniških letal in potniških ladij. Ponos Amerike je potniška ladja United States. Ima 53,000 ton nosilnosti in je stala $70,000,000. Najmodernejše potniško letalo pa stane $5,500,000 in je v stanu, da prenosi v enem letu več potnikov, kot pa potniška ladja UnitedI States. Zakaj torej ne delati cenejša potniška letala, pa opustiti potniške ladje, katere letala itak izpodrivajo?	•
Sicer pa je napoved tudi ta: v bližnji bodočnosti bo od sto potnikov najmanj 80 potovalo z letali.
AVTOMOBILI MODELA 1957
Iz Detroita poročajo, da bodo avtomobili modela 1957 že na zunaj precej drugačni kot letošnji modeli. Vozovi bodo nižji, bolj podolgasti, barve pa ne bodo tako kričeče in mešane, kot model leta 1956. Največ sprememb bodo doživeli novi modeli avtomobilov Cadillac, Buick, Mercury, Chrysler.
Novi avtomobili bodo za nekaj odstotkov dražji. Na splošno bodo novi avtomobili stali od
$50—$60 več. Industrija avtomobilov se sklicuje na to, da se je podražilo jeklo, kakor tudi drug material, četudi so dobički v prvih šestih mesecih leta 1956 daleč nižji od onih iz leta 1955, pa se industrija ne bo okoristila z novimi avtomobili in radi večjih dobičkov hastavila previsokih cen, ker se boji, da se ne ponovi, kar se je zgodilo začetkom leta 1956, ko je bilo preveč nerazpro-danih zalog.
\
INFLACIJA V KANADI
Tudi kanadska federalna banka je nastopila proti inflaciji kanadskega dolarja. Obrestno mero za posojila je postavila na tri in en četrt odstotka. Ta obrestna mera je v zgodovini kanadskega dolarja najvišja. Da se ima tudi kanadski dolar boriti proti inflaciji, kaže dejstvo, da je kanadska federalna banka za-povedala zvišanje obrestne mere za posojila že petič v razdobju enega leta.
Draginja je pod upravo Eisenhowerja dosegla rekord v zgodovini Amerike
VEUA TUDI TUKAJ: NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI!
Glavna parola republikanske stranke je ta, da živimo v blagostanju, zasluga pa da gre Eisenhower]u in republikanski administraciji. V San Franciscu obravnavajo strogo politična vprašanja kandidatov in protikandidatov, nobeden od govornikov pa se ni spravil na vprašanje draginje, ki tare ameriški srednji in delovni sloj. Deset let po končani državljanski vojni v Ameriki, kakor tudi po prvi svetovni vojni se je gospodarstvo ustalilo in cene so šle navzdol za 30-50% od visokih vojni cen. Danes je položaj ravno obraten, cene so namreč 10 let po koncu druge svetovne vojne narasle za 70% nad vojnimi cenami!
Za časa predsedništva Harrya*---
Na operaciji
Poznani zavarovalninski zastopnik ter aktiven član direkto-rija Slov. nar. doma na St. Clair Ave., Mr. John Centa iz 13417 Kuhlman Ave. se je moral podati v bolnišnico v svrho operacije na ledvičnih kamnih. Nahaja se v Hanna House bolnišnici, soba št. 315. Obiski so dovoljeni od 2. do 8. ure zvečer. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja.
Dospela na pogreb
Mrs. Pauline Prudic je prišla z letalom iz Glendale, Calif., na pogreb svojega sina Edward Prudic, ki je nenadoma umrl v nedeljo zjutraj. Pogreb se je vršil danes zjutraj iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda.
Trumana so se cene ustalile. Za časa predsedništva Eisenhowerja je stabilnost cen padla.
Za kar smo v letih 1947— 1949 plačali $1, plačamo sedaj $1.17 in tendenca je ta, da gremo s cenami samo navzgor.
Kupna moč dolarja je bila še leta 1939 sto odstotna. Danes pod Eisenhowerjem je vreden dolar 51 centov, tendenca pa je inflacijska.
Katere cene se višajo? Na splošno vse, ne samo cene življenskim potrebščinam. Draži se, vse, kar človek rabi v vsakdanjem življenju, tako, ko gre za hiše, kakor tudi, ko gre za iifdu-strijske produkte.
Stroški življenskim potrebščinam se stalno višajo. Ker gre za realno življenje in za milijone volilcev in volilk, utegne biti draginja volilno vprašanje.
Cene mesu so v naraščanju. Višajo se najemnine, davki in celo cene oblačilom, čeprav je ameriška tekstilna industrija v nad-produkciji. Napovedujejo, da se bodo zvišale cene radiem, televizijskim aparatom, enako hladilnikom. Demokratje so napovedali, da bo današnja draginja ena od parol volilnega boja.
1 *
Ameriški farmarji so volilci, ki s svojimi glasovi večkrat odločijo. Če ne gledamo na politično volilno vprašanje, marveč na strogo gospodarsko, potem vsaj po statistiki, ki jo je izdalo federalno tajništvo za kmetijstvo, dobijo farmarji za klavno živino in prašiče precej višjo ceno, kot so jo dobili v letu 1955. Kratek pregled tajništva za kmetijstvo je tale:
Cena pi-ašičem od 200—220 funtov teže je bila proti koncu leta 1955 za sto funtov $11.32, danes je $16.95.
Cena klavni živini je bila za sto funtov teže proti koncu leta 1955 $20.55, danes je $27.25.
Cene prašičem so se torej dvignile za 50 odstotkov, cene goveji klavni živini pa za 33 odstotkov !
Cena mleku je bila koncem leta 1955 za sto funtov $3.67, danes je $4.01. Cena je torej poskočila za 11 odstotkov.
Cena jajcem je bila koncem leta 1955 31 centov za ducat, danes je 36 centov vse računano kot cene direktno farmarju. Vprečen povišek cen za farmer-
ja znaša 16 odstotkov .
* '
Na demokratski strani se trdi, da ima senator Estes Kefauver, ki je deniokratski podpredsedniški kandidat, veliko zaslombo med ameriškimi farmarji za svojo radikalno politiko, da je treba farmarjem pomagati.
V San Franciscu, kjer zborujejo republikanci, nastopkjo na
občnem zboru stranke zastopniki farmarjev, ki sicer trdijo, da ni vse tako, kakor bi moralo biti, da pa se položaj farmarjev vidno zboljšuje.
Računati je torej s hudim dvobojem med demokratskimi in republikanskimi kandidati, med volilci tistih držav Amerike, ki so znane kot farmarske.
Demokratje v Chicagu so obnovili stari program strogo določenih podpor iz federalne blagajne za cene kmetijskim pridelkom, dočim so republikanci v San Franciscu v svojem programu odobrili gibljivo pomoč federalne vlade, kakor jo v praksi izvajajo v Washingtonu že sedaj.
NEHRU OBIŠČE U.S.A.
Predsednik indijske vlade Nehru, ki bi moral priti v Washington letošnjega julija, pa radi bolezni Eisenhowerja ni prišel, bo prišel v Ameriko morda začetkom prihodnjega leta.
Predsednik Nehru je bil zadnjič v Washingtonu leta 1949 kot gost takratnega predsednika Harrya Trumana. Od takrat se je v razmerju Amerike do Indije mnogo spremenilo.

JOHN MEDVIN
Umrl je John Medvm, Istar 72 let. Stanoval je na 1371 E. 45 St. Rojen je bil v selu Žagar na Hrvatskem. Žena Mary je že pred časom umrla. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 10. uri iz Golu-bovega pogrebnega zavoda, 4702 Superior Ave.
V bolnišnici
V Euclid-Glenville bolnišnici, soba št. 418, se nahaja Mr. Louis Starman iz 20151 Arbor Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi čim preje okreval!
Na oddihu
Mr. in Mrs. Marian in Catherine Mihaljevich, ki vodita znano Mihaljevich Bros. potniško agencijo na 6424 St. Clair Ave., pošiljata svojem prijateljem in klijentom najlepše pozdrave iz San ^Vaiiciscio, Calif., kamor ita odšla na kratek oddih. Mrs. Mihaljevich ima tam svojce, katere sta ob tej priliki obiskala.
VOJAKI NA DIETI
Ameriško vojaško poveljstvo v Zapadni Nemčiji se je odločilo, da pod disciplinskimi kaznimi spravi predebele vojake na diet-« no hrano. Za ameriške vojake je izdalo stroge predpise o dietni hrani. Washington trdi, da se ameriški vojaki v Nemčiji ne upii-ajo predpisani dietni hrani.
"PODZEMLJE" V NEW YORKU
Žurnalist Victor Riesel, ki se v svojih člankih peča "z raketir-Btvom" v nekaterih delavskih unijah, je bil dne 5. aprila iz zasede napaden. Nekdo mu je vrgel ocetno kislino v oči in Riesel je oslepel za vedno. Vršile so sa dolge preiskave in agentje FBI so razkrili, da je Rieselu vrgel v obraz ocetno kislino neki Abraham Telvi proti plačilu $1,000. Abraham Telvi je bil nato skrivnostno ubit. Agentje FBI so na-
šli v New Yorku ubitega tudi nekega Freda Mischner, ki je imel na svojem truplu štiri smrtonosne strele. Vso družbo spravljajo skupaj. FBI so aretirali v tej zvezi dva Ohijčana, ker da se je Abraham Telvi pri njih skrival po napadu na Riesela dne 5, aprila. Riesel sam pravi, da gra v New Yorku za organizirano akcijo banditov, ta akcija pa se bo kmalu prenesla na vso Ameriko.
TEŽAVE OHIJSKIH MEST
Prve so te, koliko naj mesta prispevajo k stroškom novih cest, ki bodo povezala mesta med seboj. Govemer države Ohio, Frank Lausche ima v županih ohijskih mest svoje nasprotnike. Oni zahtevajo, da naj država kot taka. prispeva k stroškom, ko se bodo delale nove ceste v podeželju. Federalna blagajna bo dala 90 odstotkov prispevkov k stroškom, ko se bodo delale ceste, ki bodo povezale med geboj tako države, kakor velika mesta. Kdo pa naj nosi ostalih deset odstotkov teh stroškov? Governer Lausche pravi, da občinske blagajne. Župani mest pa se s tem ne strinjajo. Nekateri bi bili pripravljeni, da plačajo iz mestne blagajne pet odstotkov, ostalih pet odstotkov pa naj plača državna blagajna Ohio.
Zadnji vihar, iki je lomil in ru-val drevesa, je županoma Cleve-landa in Euclida povzročil nov glavobol. Za stroške pospravljanja ni kreditov, ni denarja, pa je občina Euclid pretresala vprašanje, da se zaprosi federalno blagajno za pomoč. V Euclidu je zadnj,i vihar napravil najmanj $100,000 škode; poškodoval je sedem hiš in zruval 750 dreves. Tudi blagajna občine Clevelanda nima denarja za izredne stroške pospravljanja po mestnih ulicah.
Menda sta na boljšem Chicago in San Francisco. Za občni zbor demokratske stranke je občina Chicago določila znesek $250,000, za občni zbor republikanske stranke v San Franciscu pa je občina San Francisco* določila svoj prispevek kar z $400,-000.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by The American Jugoslav PrinHng & Publishing Cc. 6231 Stv Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1 5311 — HEndersqn I-5312
Issued Every Day Exccpt Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto) _____________________
F01* Six Months — (Za šest mesecev)_________
For Three Months — (Za tri mesece)___________
,.$10.00 _ 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države).
For One Year — (Za eno leto)________
E'or Six Months — (Za šest mesecev)_______
For Tliree Montlis — (Za tri mesece)____
_$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Po,9t Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.

104
ZAĆl^E SE DRUGO POGLAVJE
V	ban Franciscu imajo ameriški republikanci svoj obcni zbor. Tudi oni bodo postavili predsedniškega in podpredsedniškega kandidata. Računajmo s tem, da bo republikanski predsedniški kandidat Eisenhower, podpredsedniški pa Richard Nixon. Vrh pri vodstvu republikanske stranke torej ostane,
V	propagandne namene bodo republikanci v San Franciscu verjetno z velikim pompom proslavili stoletnico obstoja republikanske stranke. Rabili bodo ime predsednika Abrahama Lincolna, pa izdelali za ameriške črnce posebni program, ki naj bi pokazal, da je za črnce edipo mesto v republikanski stranki. Propaganda je propaganda in Amerikanci kot volilci niso junaki, pa bi vsakdo mislil s svojo lastno glavo, ko bo volil.
Objektivno vzeto je treba priznati, da se skrajno desno krilo republikanske stranke ves čas predsednikova-nja Eisenhower j a ni znašlo v toku današnjega življenja, ,da pa je Eisenhower moral iti srednjo pot, da ni uničeval tega, kar so napravili zadnjih dvajset let demokrat je, ko je šlo za ameriško socialno zakonodajo, ko je šlo sploh za vprašanje o vlogi državne in federalne oblasti do državljana. Tudi Eisenhower je v praksi pokazal, da Amerika kot država nima več samo službe nočnega čuvaja in je zlasti socialno zakpnodajo, začeto po demokratih, nadaljeval, deloma celo spopolnil. Pokojni Franklin Delano Roosevelt je imel torej prav, prav mu je dal tudi Eisenhower.
Nas zanima ameriška zunanja politika v zvezi z občnim zborom republikanske stranke.
Ameriški državni tajnik, ki naj praktično vodi in izvaja ameriško zunanjo politiko, je John Foster Dulles. Znano nam je, da je bila v Beli hiši dne 19. avgusta važna konferenca, katefe so se udeležili voditelji kongresa in to obeh strank. Na seji je bil navzoč tudi šef ameriškega zveznega generalnega štaba admiral Radford, seveda tudi Eisenhower s tajnikom Dullesom. Konferenca sama na sebi je bila potrebna. To je sprevidel Dulles sam in je pozval na sejo glavne predstavnike kongresa, ki pa na to povabilo ni^o dali niti počenega groša in šele, ko je dal svoj podpis na povabilo Eisenhower sam,-so se odločili za skupno konferenco. Rekli bomo: Lepo spričevalo tajniku John Foster Dullesu!
V	Washingtonu krožijo vesti, da ni izključeno, da bo predsednik Eisenhower to jesen sklical kongres na izredno zasedanje, to pa v zvćzi s krizo, ki je nastala na Srednjem vzhodu radi podržavljen j a Sueške družbe, radi Sueškega prekopa sploh. Izredno zasedanje kongresa pomeni pač neko izrednost.
Dogodki so so pač tako razvijali, da jim ameriška zunanja politika ni bila kos. Zopet smo samo v obrambi, ne pa v iniciativi. Rožnato nebo nad svetom pod vodstvom Eisenhower-Dulles? Presodite sami!
Usoda se glede osebe Eisenhowerja v politiki čudovito pplete. LoLtn 1952 jc Eisenhower kot predsedniški kandidat tekmoval г A dial Stevonsonom, ki je bil predsedniški kandidat demokratske stranke. Takrat smo imeli vojno na Koreji. Ta vojna je bila pri Ameriancih, ki niso gledali zgolj na vojne dobičke, na splošno vzeto zasovražena. Matere in dekleta so hotele nazaj sinove in fante, fantje sami so hoteli nazaj v Ameriko. Bitka med Stevensonom in Eisenhower jem je -bila na višku, pa je ena, kakor druga stranka, demokrat je, kakor republikanci, gledala, da se da operirati z vojno na Koreji, seveda v volilne namette. Stevenson je to parolo opustil, Eisenhower jo je porabil in dejal, da če ga izvolijo za ameriškega predsednika, bo šel na Korejo in končal vojno. Ta parola je udarila.
Danes še niso izvršene volitve v Vietnamu v Indo-kini, kot bi se morale. Danes je Srednji vzhod na predvečer velikih dogodkov. Ameriška zunanja politika je že popreje doživela hude udarce, na primer na Islandiji, kjer so volilci zahtevali, da naj gredo Amerikanpi domov.! Z eno besedo—zunanjepolitično nebo ni jasno. L. Ć. '
Ivan Zormanov dan
EUCLID, Ohio — Mrs. Anna Jesenko, članica pev. zbora Triglav, je v svojem dopisu z dne 2. avgusta sprožila misel, da naj vsak pevski zbor s kakim dopisom o Ivanu Zormanu spomni naše rojake, kdo je Ivan Zor-man, kaj je koristnega in zaslužnega storil za slovenstvo v Ameriki in kako se mu bomo za njegovo delavnost oddolžili. Zraven tega pa je povdarila, da če bomo vsi sodelovali pri pripravljalnih delih, za dobro izvedbo predvidenega koncerta, bo vse z lahkoto storjeno.
Prav ji dam! Dostikrat sem opazoval one male živalice, ki jim pravimo mravlje. Vsaka opravlja svoje delo, v okviru skupnosti, z vso vnemo, se ne ustraši nobenih ovir, premaga vse težkoče in je končno njih delo kronano z uspehom.*
Tako, dragi rojaki in rojakinje, tudi jaz, v imenu pevskega društva "SLOVAN" pravim: bodimo marljivi, priskočimo drug drugemu na pomoč, kjer se potreba pokaže in prepričan sem, da bo na dan 30. septembra tega leta naš skupni napor kronan z velikim uspehom : dvorana S.N.D. na St. Clairski cesti bo nabito polna ljudi, ki bodo našemu zaslužnemu rojaku Ivanu Zormanu pokazali, da ga cenijo in da mu dajo polno priznanje za njegovo veliko kulturno delo med našo slovensko ameriško skupnostjo!
Menim, da bo prav in koristno, če naše rojake in rojakinje prav na kratko vpoznam z življensko potjo našega velikega rojaka:
Rodil se je 28. aprila 1889 v Šmarju pod Ljubljano, kjer je njegov oče bil organist in pevo-vodja. Njegov oče, ki mu je bilo ime Ivan, se je pa rodil v Vele-sovem na Gorenjskem in zanimivo je, da je Zormanu Velesovo bilo bolj pri srcu, kot pa njegov 'astni rojstni dom. Pravi: "Vse življenje čutim, da sem se v Vele-sovem rodil, še danes se mi zdi, ia je Velesovo z okolico, s šte-fanjo goro, Kočno in Grintov-cem, Giebenom in Krvavcem v ozadju najlepši kraj na svetu."
Leta 1893 se je oče Ivan poslovil od doma in se z ženo in štiriletnim sinčkom odpeljal v Ely v Minnesoti. Deloval je v čitalni-škem, pevskem in dramskem Iruštvu, se leto kasneje selil v Calumet v Micbig^anu, kjer je ustanovil pevski zbor in godbo. Očetova podjetnost in duševna razgibanost se je jela nenavadno zgodaj kazati tudi na daro-vitem -in za vse lepo dovzetnem sinu. Že kot šestleten dečko je Ivan nastopil na slovenskem odru v vlogi Malega moža. Prav • akrat pa ga je oče začel uvajali v glasbo, ki mu je do danes ostala najljubša in najzvestejša spremljevalka.—Leta 1897 se je oče preselil v Cleveland. Zormanov oče se je tukaj živahno udej-stvoval. Pa vkljub vsestranski zaposlenosti domovine ni mogel nozabiti: spomladi 1898 se je z družino vrnil nazaj v domovino.
Za mladega Ivana je bila vrnitev v staii kraj odločilnega življenjskega pomena. Vse, kar mu je oče z živahnim čustvenim pripovedovanjem neštetokrat slikal in predoceval, je zdaj v naravni lepoti oživelo pred njim: čudovita majska krasota na Golici, gorenjske gore, pisane livade, vsa aivna krasota slovenske zemlje.
V jeseni leta 1898 je Ivan kot devetleten dečko pr\'ikrat igral na orgle. Z očetom sta pohitela pa Šmarno §pro in tam je Ivan na orglah spremljal pevce, ki so peli slovenske masne pesmi.
Leta 1899 pa se je oče z družino vrnil v Ameriko, živel v raznih mestih, pa se končno stalno naselil v Clevelandu. Ivan je po dovršenih gimnazijskih naukih
prestopil na modroslovno fakulteto Western Reserve University in se posvetil študiju angleščine, frančoščine, italijanščine in zgodovine. Hkrati pa je zahajal na konservatorij, na katerem ga je zasebno poučeval na klavirju A. Schroeder, učenec slavnega Franca Liszta.
Za življenski poklic si je Ivan izbral glazbo. Ko je z odličnim uspehom dovi'šil konservatorij, ja nastopal v orkestrih, poučeval klavir, nikdar zgubil stika s slovenskimi rojaki, nastopal kot priljubljen govornik in predavatelj. Z vidno vnemo je ves čas svojega bivanja v Clevelandu gojil slovensko pesem v cerkvi na korih in v prosvetnih društvih.
Poleg poklicnega dela pa se je Zorman že od mladih let s posebnim tankim čutom in ljubeznijo zanimal za slovensko slovstvo ... V kratkih presledkih so izšle njegove prve tri pesniške zbirke: Poezije (1919), Pesmi (1922) in Lirični spevi (1925).
Leta 1925 je znova odšel za par mesecev v domovino na obisk. Sad njegovih razgovorov z našimi najvplivnejšimi veljaki je bil angleški prevod najlepših naših slovenskih pesmi v zbirki "Slovene Poetry" (1928). To delo je naše slovensko ime zelo vzdignilo v ameriških kulturnih krogih.—Globoko občuteni vtisi, ki jih je Zorman odnesel z obiska v domovini pa odsevajo iz zbirke "Pota ljubezni" (1931).
Lepo število Zormanovih pesem je objavljeno v ameriško slovenskem mesečniku času in v dnevniku Ameriški Domovini. Oglašal se je pa tudi drugod.— Precej njegovih pesmi je uglasbenih, deloma za zbore, deloma za samospeve. Nekaj teh pesmi Je Zorman uglasbil sam, nekaj pa skladatelj Matija Tome. Naši pevci—umetniki kot Tone Šu-belj, Svetozar Banovec in Pavla Lovšetova pa so jih na svojih koncertnih turnejah z velikim uspehom izvajali.
Ivan Zorman živi zelo preprosto. Zato je zdrav in krepak, po duhu čil in mladostno svež.
To je prav v kratkem življenjepis Ivana Zormana, moža, ki mu bomo na dan 30. septembra t. 1, гекИ: "Ivan, naš ponos si! Veliko si napravil za povzdigo slovenskega imena, ne samo med nami, marveč tudi med ameriškim ljudstvom. Tvoja pesem, pisana in zapeta, je navdušila tisoče in tisoče src naših slovenskih ljudi, a v ameriško govorečih ljudeh vzbudila občutke, ki jih v svojih pesmih mogoče ni-10 nikdar zaznali!"
O programu koncerta in na splošno Zormanovega dneva bomo še poročali. Za sedaj povem le toliko, da je naš priljubljeni pevovodja Tone Šubelj pripravil bogat izbor pesmi, ki jih je napisal in uglasbil sam Ivan Zorman. Zraven tega pa bo na programu tudi nekaj deklamacij in solo-spevov. Tako bo Prešernovo "Nezakonsko mater," ki jo je Zorman prevedel na angleščino, deklaniirala Anne Safred; "Pismo očetu," ki jo je spesnil Zorman, bo deklamiral Tone Šubelj; Mary Jo Zorman, nečakinja našega jubilanta pa bo zapela solo-speve "Dekliška pesem" in "Mlada ljubezen."—
Pojdimo torej na delo! Pokažimo Ivanu Zormanu, dokler je še čil in zdrav, da ga mi Slovenci cenimo in da nam njegove pesmi in melodije ogrevajo srce in duha. Ko bomo vsi mi počivali v naročju matere zemlje, bodo njegove "melodije še vedno donele po naših domovih ih njegova pisana beseda bo razveseljevala išrča naših mladih!
Fršnk Rupert, za publ. odbor "SLOVANA."
OB 50-LETNICI BOHINJSKE ŽELEZNICE
Dne 19. julija je preteklo 50 let, odkar je svečano pridrdral prvi vlak po železnici čez Jesenice, Bohinj, Gorico in Opčine v Trst na postajo pri Sv. Andreju.
Ta dogodek je bil za tržaško gospodarstvo izrednega pomena. Tržaška luka je bila od 1. 1857 sicer že povezana z dvo-tirno "južno železnico" z bližnjim in daljnim zaledjem, vendar so bili zahodni predeli Avstrije Salzburško, Tirolsko in Koroško brez neposredne povezave z morjem; to so dežele velikih naravnih bogastev, zlasti lesa.
Tudi strategija je narekovala gradnjo te proge, ker se Dunaj ni zanesel na trojno zavezništvo, v katerem je bila poleg Nemčije tudi Italija. Slovenci so bili ob tem vprašanju razdeljeni. Premnogi so upravičeno slutili, da bo graditev te proge pospešila gradnjo germanskega mosta "zur blausen Adria" (na Jadran) čez slovensko ozemlje. (V resnici je italijanski župan Bombig na zadnjih volitvah pred prvo svetovno vojno v Gorici prodrl s pomočjo nemških glasov).
Nova proga je sicer težka, зај doseže vzpon na nekaterih mestih kar 26 metrov na 1000 metrov; vendar je precej krajša kakor južna železnica (iz Brucka čez Jesenice do Trsta 51i km, po bohinjski in 517 km od Brucka čez Maribor ;П Sežano).
Hkrati veže Trst čez Schwai-zach z južno Nemčijo (Muen-chenom). Bohinjska proga ni bila važna samo za tovorni promet, temveč tudi za potniški; avstrijska železniška uprkva je uvedla na njej tudi brze vlake Trst-Dunaj z zvezo proti Muen-chenu. Promet je bil izredno živahen. Pomislimo samo, da je po bohinjski progi vozilo tudi po 48 parov vlakov na dan.
Pontebska proga Trst-Videm-Trbiž-Beljak je bila v avstrijskih časih za tržaški promet skoraj brezpomembna; "sicer je ta proga tudi daljša (relacija Beljak-Videm-Trst 205 km) kakor bohinjska (183 km). Šele po priključitvi Trsta k Italiji po prvi svetovni vojni je pontebska proga pridobila na pomenu, ter teče do avstrijske meje (do rrbiža) po italijanskem ozem-ju in prinaša tranzit po njej proti Trstu zaradi večje daljave /eč denarja upravi italijanskih železnic. Že tedaj je italjanska prometna politika šla, za tem, Ia se tranzit iz Avstrije in Če-loslovaške čimbolj .prenese z južne in bohinjske proge na pontebsko in tako izogne jugo-jlovanskem ozemlju.
To stremljenje uprave italijanskih železnic je prišlo toliko Jolj do izraza po drugi svetovni vojni, ko se je jugoslovanska .neja premaknila od Postojne n Podbrda do Sežane in Gori-;e. S premaknitvijo te meje. je .noral dokončno propasti načrt :a graditev takcirncnovane pre-iilske proge (iz Trgla do Gori-io po južni železnici, od Gorice aO Kanala po boliinjski in dalje ;ez Kobai d, Bu.rc in po J Pi'j-iilom do	, vlco'Hcr ' ■
je narekoval:! ; tu*, ;
vorni promet po drugi vojni so se Tržačani, ki jim je bila ta zveza s Soško dolino. Koroško in Južno Nemčijo najbolj domača, vpraševali, zakaj se ne obnovi tudi osebni promet. Trst bi dobil tako najkrajšo zvezo s Koroško, Dunajem in Muenchenom, na kateri bi lahko vpeljali direktne vlake, medtem ko S3 danes mora zadovoljiti z zvezo čez'Trbiž, ki sodi v interesno področje njegovega tekmeca Benetk. Z otvoritvijo osebnega prometa po bohinjski progi bi se izognili tudi ovinku čez Sežano, ki so jo po vojni povezali z bohinjsko progo z novo železnico do Dutovelj.
Vprašanje vzpostavitve osebnega prometa čez Repentabor bi se danes lahko rešilo, ako bi upravi italijanskih in jugoslovanskih železnic pokazali količkaj dobre volje; saj so bila med obema dižavama v zadnjih letih rešena še i^ogo bolj komplicirana vprašanja.
—Gospodarstvo
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
ARMA, Kans.—Dne 14. avgusta zjutraj je v Arma, Kansas, preminil John Zordani, član SNPJ. Rojen je bil leta 1881 v vasi Češnjiee, okraj Kamnik na Gorenjskem. Zapušča ženo Mary, sinove Johana, Fianka (ki je vposlen v gl. uradu SNPJ) in Jacka ter hčeri Anno Yenkole in Mary Godina.
WAUKEGAN, III—V San Diegu, Calif., kjer je bila na obisku pri svojih treh hčerah, je dne 29. julija po kratki bolezni umrla Mary Peklaj, stara 72 let. Rojena je bila na "Vrhniki. Njeno truplo je bilo pripeljano domov v "VVaukegan. Zapušča soproga Franka, tri sino-. ve, hčer, več vnukov in brata tu v \Vaukeganu ter tri hčere v San Diegu. Bil je članica SNPJ.
SEATTLE, Wash.—V Bel-linghamu, kjer je živel več let, je umrl član SNPJ John Gregor. Pogreb je bil dne 22. junija. Zapušča žalujočo soprogo, sina hčer in dva vnuka.
riilOBIV ALSTVO VSEGA SVETA
Pi'cbivalstvo vsega sveta s® je v zadnjih 34 letih, skoraj podvojilo. Od 1813 milijo""^ ljudi v letu 1920 smo v 1. 1954 prišli do 2,630 milijonov. Zanimivo je, kako se prebivalstvo deli po celinah. V Afriki živi okoli 8vsega prebivalstva svetu, v obeh Amerikah 14 ■'> ^ Evropi 24^r, v Aziji pa nad pO' lovico vsega prebivalstva, to 54 To nam kaže spodaj' črtež.
V	19 - DRŽAVAH se je prebivalstvo leta 1954 gibalo nied 1 in 30 milijoni. Te so: Holandij^ (10 milijonov), Belgijski Ko»' go (12), Kolumbija (12), no-afriška zveza (13), slovaška (13), Kanada Jugosla\'ija (17), Romunija (17), Argentina (19),
(19),	Iran (20), Tajlandija
(20),	Južna Koreja (21),
pini (21), Turčija (23), Egf* (23), Poljska (27), Mehika (28), Španija (29).
V	DVEH DRŽAVAH se P prebivalstvo sukalo med 30 50 milijoni. To sta Fi'anciJ^ (43) in Italija (47).
V	ŠESTIH DRŽAVAH se j® prebivalstvo gibalo med 50 -too milijoni: V. Britanija (50'; Zahodna Nemčija (50), Bi'azf ja (57), Pakistan (80),
nezija (81) in Japonska (8S)'
V	. ŠTIRIH DRŽAVAH ^ prebivalstvo preseglo 100 # jonov prebivalcev: Združen® ameriške države (162), Sovje ska zveza (216), Indija (3^ in Kitajska (574).
PREBIVALSTVO V РБТШ VELIKIH DRŽAVAH ,
Prebivalstvo v petih ve№'^ državah se je v 17 letih, to 3^ od 1. 1937 do 1954 pomnožilo naslednjem razmerju: na skem za 27%, v Indiji 24^'^ Sovjetski zvezi 27 v nih ameriških državah za na Japonskem pa za 26'7'"-upoštevamo gostoto prebiv^^ stva, je razlika med tremi ^i žavami precej velika: v Sovj ski zvezi živi na enem kvadi nem kilometru 10 ljudi, v Zdi'^ ženih ameriških državah 20, Kitajskem 59, v. Indiji 114, & Janonskem 239. "	-
VZOREC MUZEJA PRISELJENCEV NA SEMNJ^
lic. V zamisel is le prom^Lne politike sodi tudi naeit za oja--enje pontebske proge z dogi-a-Jitvijo nove železnice od Ponte-oe skozi Alpe v Ziij^ko dolino Jo Šmohorja in dalje do Belja-:a, ki je še danes na dnevnem
redu. ......
Tovonii promet po bohinjski progi z Jiesenic čez Novo Gori- i v soboto in nedeljo, 25. in 26. co m Repentabor proti Trstu ivgusta bo velik Slovenski se-3o odprli 1. 1948. Tranzitni pro-|Lenj na prostorih Slov. društve-met je ■ per njej razmeroma ži- j iiega dorna na Recher Ave. Pri-vahen. Škoda le, di^, proga še ni j redijo" ga Progresivne Slovenke bila elektrificirana od Opčih do | y Priseljeniškega riiuzeja, ki Jesenic; z elektrifikacijo bi se bo zgrajen ob podstavku kipa izognili dimu v dolgi vrsti pre- Svobode v New Yorku. Vzorec dorw, hkrat pa bi promet po- j stavbe bo ha razstavi na tem spešili.	I semnju, katerega si bodo vsi
Že ko je bil vzpostavljen to-1 pbsetlilki lahko ogledali in pfe-
I
pričali, da bo to resnično pomembnega za narode, ki v tem muzeju zastopani-gresivne Slovenke so se za ogromno delo, ki^je v zve^' zbiranjem denarja, da določeno vsoto za vsako nai^ , nost, ker želijo, da bi	^
zavzemali častno mesto f drugimi nai'odhostmi.
zakladi ob mrtvem morju
ENAKOPRAVNOST
btr£n 3
e dolgo pišejo strokovni in časopisi po vsem svetu o 4starj^ih hebrejskih rokopi-> ki so jih po naključju našli ^ obali Mrtvega morja. Do ne-^ so poudarjali samo, da rokopisi arheološki ad, zdaj pa poudarjajo.tudi, ^ J® ttied njimi nekaj navodil ^ odkritje velikih zakladov ob Mrtvem morju,
g. ^^jstarejši hebrejski rokopi-? bili odkriti nekega pomla-anskega dne, leta 1947, ko je ® uinski pastirček na planini "^Grihi, severnozahodno od morja, za zabavo me-Л p^^ienje v neko votlino ter ^sakokrat slišal, da je kamen ^ ali celo razbil kako lonče-^ posodo. To je povedal tudi pastirjem in dva sta se ^Posled spustila v votlino ter ^''inesla iz nje 7 zavojev staro-^vnih rokopisov, ki so bili ^PUvljeni v velikih lončenih f««. Zavoji so bili omotani s 3. nom, ki je bilo močno pre-
B smolo.
Pastirji so se ob prvi priložno-' podali v Bethlehem, da bi tam prodali svojo najdbo. Za so zahtevali samo 20 pa-inskih funtov. Starinar, na ®rega so se obrnili, pa jih je Šele pri drugem stari-dobili svojih 20 funtov
oh	je o svojem nakupu
^^^estil profesorja arheologije J ■ ^ukenika na univerzi v profesor, ki je 1920 častni predsednik ^larodnega kongresa arheo-gov v Berlinu, ja po kratkem tihli spoznal, da so v omo-ali '^^jski rokopisi iz prvega ђ vP^ drugega stoletja pred sim štetjem. Ko je starinar *4%. da
se profesor za staro-
davne spise zelo zanima, je zahteval od njega 150 funtov, kar pa je bilo za profesorja preVeč, in profesor je odkupil samo tri zavoje ter prosil starinarja, naj ostale štiri zavoje obdrži tako dolgo v svoji shrambi, dokler ne bo imel za odkup potrebnega denarja.
Toda že naslednji' dan, 29. novembra 1947, so na zasedanju Združenih narodov v New Yor-ku odredili razdelitev Palestine in nekaj mesecev pozneje je prišlo do vojne med novo državo Izraelom in med državami Arabske legije. Prof. Sukenik je imel sicer že denar za odkup ostalih zavojev starodavnih dokumentov, toda v Betlehem ni mogel več, ker je bilo to mesto v sovražni državi Jordaniji. Štiri zavoje starodavnih spisov je odkupil metropolit asirske krščanske cerkve Atanazij, ki je imel svoj sedež v nekem samostanu blizu Jeruzalema. Profesor Sukenik je bil o vsem tem obveščen, zaradi vojne pa ni mogel priti v zvezo z jordanskim metropolitom. Kmalu po končani palestinski vojni je profesor Sukenik umrl, svojemu sinu, ki se je v palestinski vojni na izraelski strani proslavil pod imenom general' Jodin, pa je naročil, naj stori vse, da bodo starodavni dokumenti prišli v arhiv jeruzalemske univerze. Očetovo željo je general Jodin zvesto izpolnjeval in ko je bil demobiliziran, je začel študirati arheologijo v ^DA in tam po naključju naletel v nekem časopisu na oglas, ki ponuja na prodaj starodavne dokumente iz dobe 200 let pred našim štetjem. Bivši general je te dokumente naposled izsledil in odkupil. Mnogi učenjaki so izjavili, da so najde-
ni dokumenti za Izrael neprecenljiv zaklad in najpomembnejše arheološko odkritje.
Starodavni spisi, ki so jih pregledali, govorijo o neki verski sekti, zadnji dokumenti, ki jih je bilo težko prebrati, pa govorijo tudi o velikih zakladih na obrežju Mrtvega morja. Te zadnje dokumente so pregledali strokovnjaki v Manchestru in z njimi vred tudi ravnatelj muzeja v Jordaniji dr. Harding. V nekem spisu je navedeno, da je na približno 60 mestih ob sedanji izraelsko-jordanski meji, zahodno od Mrtvega morja, skritih okoli 100 ton zlata, srebra in draguljev. V enem dokumentu, ki je še najbolj čitljiv, je rečeno, da je 600 šibik srebra v neki votlini poleg starodavnih grobov na obali Mrtvega morja. Temu dokumentu je priložena tudi skica kraja, kjer je zakopan ta zaklad.
V dobi blizu 2000 let pa se je ozemlje ob Mrtvem morju tudi močno spremenilo in bo tako težko najti vse to, kar je navedeno v starodavnih hebrejskih za piskih. Arheolog dr. Harding je časopisnim poročevalcem seveda poročal o vsebini zadnjih hebrejskih dokumentov, izrazil pa je tudi velike pomisleke glede dviganja starodavnih zakladov. Po njegovem mnenju bi morali prekopati vso zahodno obalo Mrtvega morja na današnji meji med Izraelom in Jordanijo.
г:
Drop in end let our experienced shoe fitters slip your feet into the easiest, most comfortable shoes you*ve ever owned . ,, the reol
MCCOY
got 9 moment?

Fully Air-Cushioned^
The Last Word in Styling
Mandel's Shoe Store
6125 ST. €Шт AVENUE
Two doors from North American Bank
MOST MED DANSKO IN ŠVEDSKO
Skupina švedskih finančnikov je predložila danskim oblastem načrte o zgraditvi mostu med Dansko in Švedsko. Premostili bi Oelesund. Most bi bil dolg 5730 m. Po njem bi speljali železniško progo, cesto in vozišče za kolesarje. Gradili bi ga pet let. Švedski finančniki predlagajo, naj bi ga zgradili na najožjem mestu Oelesunda, med Helsingeerom in Helsing-bordom, kjer je že vozil svoj čas brod. Most bi izdelale Knip-pove tovarne. Žcleznica čezenj bi bila enotirna, ce^ta štiritirna, kolesarsko vozišče pa dvotirno. Most bi bil visok 45 m, tako da bi lahko vozile pod njim tudi največje ladje.
Stroški bi znašali 296 milijonov švedskih kron ali v našem denarju blizu tri milijarde. Švedski finančniki so pripravljeni dati ta denar na razpolago, seveda z ustreznimi pogoji, da bi se jim dobro obrestoval. Računajo namreč, da bi se izdatki s prispevki od avtomobi-listov, kolesarjev in železniške uprave v razmeroma kratkem času amortizirali. Mednarodna železniška zveza med Skandinavijo in evropsko celino bi se skrajšala časovno najmanj za ЗПО uro.
"Oglašajte v Enaliopravnosti''
"CITRUSOVE" DARILNE POŠILJKE
za svojce v starem kraju so danes bolj važne kot kdaj kol i poprej.
? '^OPOLNIM ZAUPANJEM se obračajte na naše zastopnike sodelavce, ki Vam bodo v vsakem oziru najbolje postregli.
Najtoplje se Vam priporoča
"CITRUS COMPANY" Import-Export
oddelek, za darilne pošiljke — Gift Parcel Service TRIESTE - TRST, P.O.B. 522
Najboljše blago-najsolidnejša postrežba —
najhitrejša odprema
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicotl 1-3113
тпштш
NIGHTLY THRU АОб 26
SHOW 71MB Bi30 SUNDAY >;30
CARMEN
IN ENGLISH
NORTH OF
T№$TWOOWN
MONTROSE 3-8-400
^ mqAiJiueuf:RomsT<;m.,
nuk^M-sor гоо, 250, зоо
FKI.WSAT. *2 00/ 2 50, 3 00,3 50
*SAif лт гиглтпе /0/t.emws sm>tvr/AfS






,■:■;/J
wv t ■
t\. .Л<(1Г5-

''VODA • •. najboljša, ki jo more narava in znanstvo producirati ... je važna pri pivu, ki ga
uživate.
jy
Dr. Dezso Ladanyi, Ph.D.; M.A.; B.S.-Ch.E.
PIVO vsebuje povprečno 90% vode. Naravno torej,
se izkušeni pivovarji zavedajo/ da voda ima očiten vpliv na vrsto, kakovost in okus zgotovij enega produkta.
Torej, da smo za moment tehnični z ozirom na izredno visoko kakovost vode. ki se jo rabi pri vare-nju Pristnega P.O.C. Pilsener piva.
Calcium je vse-važen delec te P.O.C. pivovarske vode.
Calcium pomaga pri strjen]u škroba v brozgi za kuho.
Pospeši vrenje, poveča krepostni okus in donos.
Izboljša učinkovito uporabo sladkorja in pro-teinov.
Spopolni barvo in duh. »
Pomaga ohraniti duh in krepost pri v ar en ju v kotlu.
Pomaga odstraniti fin, delikaten oljtus hmelja in drugih tvarin.
Zboljsa blesk pive v kleti, in stabilnost ter okus zgotovljenega produkta.
Calcium je le ena izmed vrste važnih tvarin v P.O.C. varilni vodi. So pa tudi druge tvarinef in sulfati, kloridi in nitrati. Vse te se drzi v pravilni bilanci s dnevnimi preizkusi v modernem P.oJc. laboratoriju.
In potem je tudi fundamentalno čiščenje P.O.C. varilne vode. Je tako čista in svetla ter bleščeča kot katerakoli na s\(etu... presega vse standarde čistote, ki jih znanstvo zahteva za nujne živilske prsdukte. P.O.C. se počasi vari, počasi kuha in dozori dvo-stopno ob natančni in privilni temperaturi, da se ohrani vse, kar je najboljšega v finih materialih za varen je.
P.O.C. RABI DRAGO OPREMO Z\ MERJENJE ČASA IN ELEKTRO-THERMALNO KONTROLO, DA PREPREČI VISOKO TEMPERATURO IN NADVIŠNO KURJAVO. PREVISOKA VROČINA NAD 1600° LAHKO ŠKODUJE ALI PRIPALI DELIKATNI OKUS PIVE V LUPULINU, JEČMENU, IN DRUGIH SESTAVINAH, KI DAJEJO PIVU OKUS.
Čista voda... najboljša, ki jo more narava in znanstvo producirati...je eden izmed vzrokov za nenehno prvovrstno kakovost in nemenjajoče slasti ekskluzivne-ga 51 okusa v P.O.C. Pilsener pivu.
THE PILSENER BREWING COMPANY, CLEVELAND; OHIO
Ničesar ni boljše kot P.O.C. Pilsener pivo... ne glede na ime ali ceno

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
"Opatov Praporščak"
Spisal FR. REMEC
Nadaljevanje
—Ne zamerite mi, visokost, je rekla Margareta, ali jaz zopet nisem vaših misli. Bog sploh пф potrebuje nikakih posredovalcev in zato tudi ne verjamem, da bi Bog govoril na usta duhovnikov.
—Zakaj ne?
—Ali si morete misliti, visokost, da bi Bog, vsegamogočni stvarnik neba in zemlje, vladar in oče vesoljstva, trpel da bi tudi pijanci, sleparji in nečistni-ki bili njegovi namestniki ? In da ima mnogo duhovnikov te slabe lastnosti, je vendar znano vam visokost.
Velo lice vojvodinje Viride se je zresilo in zavrnila je Margareto z veliko ostrostjo.
—Ne razumem, Margareta, kje si se navzela takih nazorov. Na mojem dvoru gotovo ne. In jaz tudi ne trpim, da bi se na
CHICAGO. ILL.
FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarbron 2-3179
HELP WANTED MALE
LEATHER WORKERS ON ARTIFICIAL LIMBS
Man with harness making experience can qualify. Permanent position. Good starting salary.
J. F. ROWLEY CO.
521 W. MONROE ST 2-4275
FEMALE HELP WANTED
FEMALE COUNSELOR for Boys Camp in Winona Lake, Indiana, Salary, room, board, transportation. Good experience for prospective teacher.
Call Financial 6-0830 9 to 5.	Mr. Cook
BUSINESS OPPORTUNITY
HOT DOG STAND — On Mannheim, 3 blocks South of Irving Park, next to O'Hara stadium.
spring 4-4574
GROCERY - DELICATESSEN — Well established. Gross — $90,000 per year. Price $6,000 plus inventory.
Call — GLadstone 3-6708
REAL ESTATE
BERWYN — Cement Block Building 3,000 sq. ft. Zoned commercial. Arched roof. Steel windows. Automatic stoker and 2 corner lots. 4 room frame home, gas heat and frontage space to build store. Reasonable. By owner,
STanley 8-2587
BROOKFIELD — New 3 bedroom brick ranch home. Oil forced air heat. Full basement. Owner leaving town.
2909 S. Maple Ave. spring 7-6590
IDEAL HOME for large or doubled up family. 17x23 living room, 4 bed rooms, sleeping porch. Large glass in porch off kitchen. Good transporation. Near all schools and churches.
Rogers Park 4-9579
6 ROOM CAPE COD, IVŽ baths, Armstrong oil furnace, 3 bedrooms, IVz car garage. Lot 61^x180, side drive, utility room, lot landscaped, water heater. Price $14,500.
Lombard 2967 J
mojem dvoru taki nazori razširjali.
—Oprostite, visokost, je dejala Margareta, ali vprašali ste me in jaz sem vam na vaše vprašanje odkristosrčno odgovorila.
—Želim, da se še danes izpo-veš. Spovednik ti že pojasni tvoje zmote. Sicer pa se mi zdi potrebno, da obvestim o tej stvari opata, da te tudi on pouči.
Vojvodinja je odšla ponosno in kakor da bi bila užaljena, ali na Margareto to ni napravilo vtiska.
—Tega mi nikdar ne odpusti, je rekla Margareta sama pri sebi. Bog je dal človeku vendar pamet, da tudi o verskih rečeh samostojno misli, a vojvodinja ni tega več zmožna.
Po naročilu vojvodinje Viride se je grajski kaplan ta dan večkrat skušal približati Margareti. Rad bi jo bil izvabil, ali Margareta ga nikakor ni hotela razumeti in je vsa njegova nami-gavanja trdovratno prezirala.
Proti večeru se je pripeljal opat. Margareta ga je videla z okna in srce ji je začelo hitreje biti, kajti vedela je, da bo imela z njim trd boj in da jo čaka huda ura. A bila je rezljana od tistega lesa, kakor opat sam, in je vedela, da ne odneha na noben način, pa naj se zgodi karkoli.
Opat se je najprej poklonil vojvodinji Viridi in ostal pri njej precej dolgo časa. Potem je prišel k Margareti. Ko je vstopil v sobo, brala mu je Margareta z obraza, da vse ve, da mu je vojvodinja vse povedala.
—Lepe reči sem moral slišati o tebi, je začel opat s tako trdim glasom, da je Margareto spreletela zona. Celo v verske nauke naše svete cerkve ne verjameš več. Ali ne veš, da je to herezija?
—Jaz verjamem v dobrotnega Boga, je tiho odgovorila Margareta, in verjamem, da pride ura, ko bo sodil pravičnike in krivičnike po zasluženju.
—To je prav! Sodbo pa prepuščaj Bogu in ne lasti je sebi.
—Če izrečem kako mnenje tako kakor mi narekujeta srce in pamet, se s tem gotovo ne pregrešim proti Bogu.
—Ne bom se prepiral s teboj o verskih rečeh, je rekel ošabno opat. Kar cerkev uči, to moraš verjeti in konec besedi.
—Siliti me ne more nihče in če mi reče vest, da je krivično, naj reče cerkev kar hoče.
—Blazni otrok! je zagrmel opat. Ko bi ne bila moja sestra, dal bi te vreči v ječo zaradi kri-voverstva.
—To lahko storiš, je pogumno odgovorila Margareta. Kar sem rekla, pri tem ostanem.
Opatu ta razgovor očividno ni bil po volji. Mislil je, da zastraši Margareto z nekaterimi ostrimi besedami, sedaj pa je spoznal, da tako ne pojde. Zaradi tega je končal ta pogovor.
—Tudi o dogodkih na pristavi si nekaj slišala, je začel zopet opat osorno. Prepovedujem ti odločno, da bi ti izrekla kake sodbe o mojih dejanjih in neha-njih. Sicer ni bilo vse tako, kakor si pravila vojvodinji, a tudi če bi bilo res, je grdo, da ti take reči še raznašaš in ščuješ vojvo-dinjo proti meni.*
—Kaj praviš? Torej nI vse res, kar pripovedujejo ljudje o dogodkih na pirstavi? Hvala Bogu!
Zdaj mi je laglje pri srcu! Margareta je bila v resnici uprav iz sebe veselja, da opat ni kriv tega, česar ga je bil obdolžil Matija.
Ni ree! pritrča opat Kratkd,
in zato me je razžalilo, da si šla vojvodinji te izmišljotine pravit.
—Odpusti, Albertus, je prosila Margareta nežno. A bilo mi je tako hudo! Toda, povej, zakaj te pa Rovan tako sovraži? Prej ti je bil vdan, da bi šel za te v smrt, zdaj pa te črti iz vse duše. To je vendar čudno. Nekaj se je le moralo zgoditi.
Opat je bil v zadregi in zato ni dal odgovora na to Margare-tino vprašanje, nego samo za-ničljivo odmahnil z roko.
—Ta stvar je torej v redu, je dejal opat. Želim in upam, da boš odslej previdnejša. Sicer pa so te tvoje nerodnosti le posledice tega, da tu na šentlamberškem gradu samevaš. Zadnji čas je, da se omožiš. V zakonu te že minejo te slabe misli.
Margareta je med tem zamišljena naslonila glavico na roko in ni ničesar odgovorila.
—Odločil sem, da bo tvoja poroka s Pavlom Glogvicem v desetih tednih, to je kof po novem letu.
Pavla Glogvica ne vzamem, je hladno odgovorila Margareta in pogumno zrla bratu v oči.
—Jaz ti ukazujem, je srdito zakričal opat in planil s stola. In kar ti ukažem, to moraš storiti.
—Ne, Albertus! Rekla sem ti že enkrat, da Glogvica ne ljubim in ga zato ne vzamem. A tudi ko bi ga ljubila, bi ga sedaj ne vzela, dokler ni natančno pojasnjeno, kaj je storil na pristavi.
Ta odločni odpor je opata do skrajnosti razburil. Zgrabil je Margareto za roko, kakor bi ji hotel kosti zdrobit, iz oči so mu švigali plameni.
—V desetih tednih ga vza« meš, je rekel z neizprosno krutostjo, in če bi te moral z bičem poditi pred altar.
—In jaz ti rečem, da ga ne vzamem, pa če bi moi ala živa na grmado.
Stala sta si nasproti in si gledala v oči in oba sta spoznala, da sta si podobna in da ne bodeta izlepa odnehala.
—Albertus, je prosila Margareta čez nekaj trenotkov, povej mi na svojo čast, kaj se je zgodilo na pristavi.
Opat ni mogel odgovoriti. Z dvorišča se je čulo vpitje in po hiši so letali ljudje sem in tja, kakor da se je zgodilo nekaj posebnega. Opat je stopil k oknu in videl, da so nekoga nesli v hišo.
—Nesreča se je zgodila, je za-klical in šel iz sobe. Počasi mu je sledila Margareta.
V veliki sobi v pritličju je ležal na postelji mož, okrog katerega so se sukali posli in nekaj pleme-nitašev, opat je bled kakor smrt slonel ob vratih.
—Za Boga—kaj se je zgodilo, je vzkliknila Margareta in opat je zamolklo odgovoril:
—Rovan je Glogvica v dvoboju ubil.
XXI.
Smrt Pavla Glogvica, ki je splošno veljal za ženina Margarete pl. Lindekove, je povzročila
Našim odjemalcem sporočamo,
da bo
MANDEL DRUG CO.
15702 WATERLOO RD.
zaprta celi teden od srede, 29. avgusta do četrtka, 6. sept.
(Naše otroke bomo vzeli in šli, da se poučimo o zgodovini Amerike)
LEPOTIČJE
Trajno kodranje, umivanje in barvanje las ter vsa v lepotiCjo stroko spadajoča dela. TIVOLI BEAUTY SHOP 6407. St. Clair Ave., HE 1-5296
Za zavarovalnino
proti
OGNJU . . . NEVIHTAM AVTO NEZGODAM
pokličite;
JOHN ROŽANCE
15604 WATERLOO RD. KE 1-6681
na šentlamberškem gradu nepopisno potrtost. Šele sedaj so si bili dvorniki na jasnem, da je položaj vsied dogodkov na pristavi postal skrajno resen.
Najbolj potrt je bil opat. Kar verjeti ni mogel, da je Glogvic mrtev, še manj pa, da ga je ubil Rovan.
Ves dvor je bil zbran v veliki pritlični dvorani, kjer je ležal mrtvi Glogvic. Pri vsi svoji razburjenosti so ljudje vendar zapazili, da je Margareta popolnoma hladna, prav kakor da je bil Glogvic zanjo povsem tuj človek.
Tudi vojvodinja'Virida je prišla v dvorano, da izve, kako se je zgodil žalostni slučaj. Na njen poziv je Glogvicev spremljevalec poročal o dogodku.
—Glogvic je mene in mojega tovariša pozval, naj ga spremiva v Št. Lambert. Bil je jako vesel in srečen, ker mu je opat rekel, da se bo nocoj praznovala njegova zaroka z gospodično Margareto.
Že blizu Št. Lamberta smo srečali opatovega praporščaka Andreja Rovana. Ko nas je ta zazrl, je pognal svojega konja naravnost proti nam in nas je ustavil.
—Ali je bil Rovan sam? je vprašala Margareta.
—Sam, je potrdil pripovedovalec. Ko sem mu pogledal v obraz, sem takoj slutil, da se nekaj zgodi. Tudi Glogvic je moral to spoznati, ker se je oziral po naju, če sva na njegovi strani.
—Gospod pl. Glogvic, je dejal Rovan, vi ste podel človek, brez časti in poštenj^,.
Glogvica je to žaljenje hudo zadelo. Ves rdeč je postal in za-klical:	,
—Ti nesramni hlapec, ti se upaš mene žaliti?
Rovan pa je ostal miren in je le pljunil pred Glogvica.
—Zakaj ga ni Glogvic kar pobil? se je oglasil opat s trdim glasom.
VELIKA RAZPRODAJA!
Radi škode napravljene po vodi v nevihti nudimo
ZNIŽANE CENE
NA
BELIH ARROW SRAJCAH in PIŽAMIH NORWOOD MEN'S SHOP 6217 St. Clair Ave.
JOHN F. KOVACIC
2 POSAMEZNI SPALNI
sobi se odda v najem dvema moškima pri mirni družini v col-linwoodski naselbini. Sprejme se penzionista.
Pokličite PO 1-9214
ALI KAŠLjATE?
Pri nam imamo izborno idravilc 1« vam udavi kašelj m prehlad. Lodl Mandel. Pb. G.. Ph. C.
MANDEL DHTjtG CO. 15702 Waterloo Rd—KE 1 0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
—Morda ni imel poguma, je pripomnila Margareta.
—Rovan, je nadaljeval pripovedovalec, je torej ostal popolnoma miren. Pljunil je in potem dejal:
—Gospod pl. Glogvic, za to, kar ste storili na samostanski pristavi, mi daste zadoščenje z orožjem. Vi ste onečastil mojo nevesto in zato vas poživljam na boj—na življenje in na smrt. Eden izmed naju zapusti v tej uri svet.
—In kaj je rekel Glogvic? je vprašala vojvodinja.
—Glogvic se je ustrašil in ni ničesar odgovoril, je dejal pripovedovalec.
Zakaj pa vidva nista udarila na tega Rovana, je togotno zakričal opat. Trije bi bili vendar enega zmogli.
—Morda bi ga bili zmogli, je rekel pripovedovalec, ali gotovo ni. Rovan je junak. Sicer pa se je Rovan tudi k nama obrnil in nama rekel:
—Če v boju z gospodom pl. Glogvicem zmagam, sem tudi Vama na razpolago.
—Kako je bilo dalje, je vprašala vojvodinja.
—Glogvic se je dolgo branil, je nadaljeval pripovedovalec. Celo psoval je Rovana. Ta pa se ni za to zmenil. Naposled pa mu je zavrela kri in udaril- je Glogvica z roko po ustih s tako silo, da je Glogvic skoro omahnil. In sedaj se je vnel boj. Glogvic je zgrabil meč in začel udrihati po Rovanu. Ta je imel jako kratek meč, Glogvic pa dolgega in zato
HIŠE NAPRODAJ
LASTNIK SAM PRODAJA
Hiša za eno družino; 4 spalnice zgoraj. Vse v izvrstnem stanju. Zelo primerno za večjo družino ali pa se preuredi za dve. Nov dovoz in garaža za 2 in pol avta. Lota 50x187. V lepem kraju v East Clevelandu blizu Taylor & Euclid Ave. Za informacije pokličite — LI 1-8662.
ODPRTO NA OGLED
Hiša "Ranch" tipa, 3 leta stara, 3 spalnice, "Clay tile' kopalnica, pregrajena klet pod vso hišo; obed-nica, kuhinja, porč in prepleskana, pritrjena garaža za 2 avta. Cemen-tiran dovoz; lota 74x230, lepo spla-nirano. Cena $25,900, vključivši preproge, zavese, aluminiasta okna in mreže. Se lahko takoj vselite. Nahaja se na 30306 Ridge Rd., Wickliffe, Ohio, nasproti John Dreni kove Overlook farme (Rt. 84). Za nadaljne informacije pokličite
Wickliffe 3-9705
HIŠA NAPRODAJ
Proda se nova hiša, "ranch" tipa, s 3 spalnicami; garaža za 2 avta. Nahaja se na
24775 Chardon Kd., Richmond Heights in je odprta na ogled vsaki dan od 6. do 8. zvečer. Za podrobnosti pokličite
WI 3-3981 ali WI 3-0921
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicolt 1-0583
Avtomobili In bolniški voz vedno in ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
ROJAKI! Lepota naše domovine je tista, ki privablja vsako leto tujce, da jo obiščejo. Če jo pa želite obiskati drugo leto, ste naprošeni, da bi se prijavili že sedaj za ladje ter za letala.
100 Ibs. — BELE MOKE..... ..........$9.50
Paket št. 6 - $12.00
15 Ibg. bele moke 10 Ibi. iladkorja 10 Ibi. Tli Carolina 5 lb#, kava Sanloi
Paket št. 18 - $21.50
100 lb». COLD MEDAL 22 lbs. Iladkorja 11 lbs. rii Carolina 6 lbs. kava Sanlos
Paket št. 19 ' $15.50
15 lbs. iladkorja 10 Ibi. bele moke 6 lbs. kava Santos 4 kg. olivnega olja
DENARNE POŠILJKE —
PREKO NARODNE BANKE PO DIN 600 za dolar. POŠILJAMO tudi nemške radio aparate, bicikle. motorje, šivalne stroje ter ostale premete.
BLED TRAVEL SERVICE"^«!^^^^'-
Tel. EX 1-8787	Tel. EX 1-8787
sem mislil, da mora Glogvic zmagati. Toda Rovan se je spretno branil. Sicer ga je Glogvic nekajkrat prasnil po obrazu, 9o živega mu pa ni mogel. Naenkrat je Rovan planil kakor strela proti Glogvicu. Ta je Rovanu prebo-del roko, Rovan pa mu je sunil svo jkratki meč v prsi. Glogvic je omahnil in padel.
—Zakaj mu nista priskočila na pomoč ? se je srdil opat. Lepa junaka, ki ju navaden hlapec užene.
—Premilostni gospod opat, je dejal pripovedovalec ponosno, midva nisva razbojnika. Glogvic je bil dolžan dati Rovanu zadoščenje. Sicer pa Rovan ni hlapec, nego svoboden mož in če je bil vreden, nositi Vaš prapor, premilostni gospod opat, potem mu mora vsak vitez in sam vojvoda dati zadoščenje.
—In kaj je bilo potem? je vprašala vojvodinja.
—Rovan je stopil pred mene in pred mojega tovariša in dejal, da nama je na razpolago.
—In vidva sta to hvaležno odklonila! se je rogal opat.
Pripovedovalec je nekoi zardel. Opatovo očitanje ^ speklo.
—Odklonila, da, premil^j^ gospod opat, je rekel z 0^1° poudarkom. Nama ni Rovan ^ kakega zadoščenja dolžan midva njemu tudi ne, ker m ^ bila pri tisti dogodbi na udeležena. Kar sta imela G o vic in Rovan, to sta viteško r ravnala in to naju nič ne Sicer pa je samo častno za vana, da se je hotel tudi z n ^ bojevati, dasi je imel več ran prebodeno roko.
Opat ni odgovoril, nego pogledov zrl predse v tla, P ^ vedovalec pa je nadaljeval-
—Ponesla sva Glogvica grad, ker je bilo sem Rovan je naju spremil do Tu se je poslovil. Dejal je, vsakemu na razpolaganje,
želi od njega zadoščenja.
V dvorani je zavladala Vsi so bili zaglobljeni v misli in nihče se ni zmenil za
liča.
(Dalje prihodnjič)
V BLAG SPOMIN
druge obletnice smrti naše nadvse ljubljene in nikdaf pozabljene mame in hčerke
MARIE BRULE
rojena MER V AR ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 22. avgusta 1'^
Zakaj si, predraga, šla od nas, samevamo, brez Tebe dolg je čas, pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj, zaman, ?aman Te kličemo nazaj.
Oko nam Tvoje več ne sije srce ljubeče več ne bije za Te se gorka solza a zaman, Tebe krije grob n'
Žalujoči:
DIANA, hčerka	.
JAMES in AGNES MERVAR, oče »n " ter več drugih sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 22. avgusta 1956.


A. GRBINA & SO®
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVO^
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1"
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD 15301 WATERLOO ROAD
1-589®
KEnmore Ј-Г335
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohaja+i
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo, priljubljene povesti