' Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v L|nbl]ani vsak torek, četrtek In soboto. Naročnin« za avstro-ogrske kraje la celo leto 14 K, za pol leta 7 K, za četrt leta 3‘50 K, meiečno 1‘20 K; za Nemčijo za pol leta 7'90,za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 80 K. PaiinuM itHilki 10 «• Reklamacije to pollaiai preiti. Mabanklrana ptnu te n *prt-Itaujt. Kakeplsi it bi trati]», iumlt llMtepiR ptUI-mtiM iirlaa 81 m) za takrat 10 vta« vtlkrtk pt iiimra. 61. štev. V Ljubljani, v torek, dne 22. junija 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: TJpravnlštvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgove ulice 6/II. Komu stožijo naši vojaki? Vsako leto s spomladjo se ponavljajo po naših mestih in večjih občinah znani prizori: Mladi fantje, okrašeni s šopki na suknjah in na klobukih, se pri* peljejo, tu na velikem vozu, tam v koseljih, navadno tudi z okrašenimi konji in čez nekaj časa jih je videti, pojoče in ukajoče in — navadno pijane, opotekati se po ulicah. Napili so se od «po-nosa», ker so «tavblih», pa vriskajo »veselja* in •navdušenja*, ker jih je «cesar vzel*. Ustavnost goralidol — med našim ljudstvom je ostala beseda iz starih časov, da daje Soldate cesarju. Le v prav redkih slučajih, kjer bero ljudje v časopisih tudi kaj druzega kakor dnevne novice, kjer je večkrat kakšen shod in kjer n. p. učitelj v prostih urah zahaja med ljudstvo in s trudom trebi zastarele nazore, se sliši včasih o »naših sinovih, ki služijo domovini*. Politična zrelost je pa že skoraj občudovanja vredna tam, kjer vedo cenjeni volilci, da odločujejo gospodje poslanci, katere so volili na Dunaj, koliko rekrutov sme vzeti država za vojsko, koliko imajo služiti i. t. d. Fantje, ki so spomladi vriskali, prenehajo navadno v jeseni s takimi izrazi prevzetnih občutkov in tudi pijanost zamenjajo tedaj s prav suho treznostjo. K večjemu če se jim meša od raznih «ajnc-vaj —>, od korporalskib, feldvebelskih in lajtnantskih ljubeznjivosti in od čuda, da je vse drugače nego so pričakovali. V kasarni in na •ekslcirplacu* navadno hitro mine navdušenje in če se po treh letih sleče vojaška suknja, imajo fantje že vse druge nazore o militarizmu, nego so jih imeli v času nabora. Noben rezervist ne gre tako navdušen pod puško in tornister, kakor je šel rekrut. Ampak vera, da služijo naši vojaki cesarju in domovini, da imajo braniti prestol in domačijo, živi še vedno med našim ljudstvom. Pa se bo morala reformirati tudi ta vera. Z enim vzgledom bodi za danes pokazano, kako se včasi moti staro mišljenje in kako se je treba vaditi, da se naučimo drugače smatrati stvari. V avstrijskem parlamentu so vložili socialni demokratje Schlossnikei, Freundlich in sodrugi sledečo interpelacijo, ki pove več kakor dolgi članki: «Vsled hudega viharja je postalo v gozdovih kneza Liechtensteina v okrajih Šternberk in Olomuc (na Moravskem) zelo obširno delo potrebno. Delavci sosednih okrajev, v katerih je prav mnogo brezposelnih, so upali, da dobe tukaj dela. Namesto tega pa je prvo zborno poveljništvo dovolilo pionirskemu oddelku, da sme opraviti potrebna lesna dela v knežjih liechtensteinskih gozdovih. Moštvo dobiva za to delo doklade, ki pa so seveda veliko nižje kakor v okraju običajna mezda civilnih delavcev. Infanterist dobiva 56 vinarjev, korporal 76 vinarjev in vodnik 96 vinarjev na dan. S tako plačanim delom seveda ne morajo konkurirati delavci. Raba pionirskega oddelka za privatne svrhe kneza Liechtensteina napravlja delavcem naravno konkurenco in še pomnožuje vsled industrialne krize itak veliko brezposelnost. Sinovi ljudstva se pač ne jemljejo zato na tri leta pod zastavo, da bi svojim bratom in očetom odjedali kruh. Vprašamo torej gospoda ministra, če je pripravljen ukreniti, da se pionirski oddelek takoj odpokliče od dela v knežjih liechtensteinskih gozdovih.* Interpelacija je jasna in poučna dovolj — ne le za domobranskega ministra, temveč tudi za delavce. < Državni zbor. Proračunska debata se razvija tako, kakor je mogoče z ozirom na kratki čas, ki je državnemu zboru na razpolago in z ozirom na omejitve, ki jih je bila sklenila večina. Prava politična debata, ki bi imela spremljati proračun in ga ilustrirati, se v teh razmerah ne more razviti; namesto velike slike, se kažejo posamezni otržki. Socialno-demokratični govorniki porabljajo priliko, da pojasnijo razmere delavstva in da kritizirajo rav- nanje državnih oblastih, pri katerih še vedno ni zmagalo splošno prepričanje, da je objektivnost prva naloga vsakega uradnega organa ter da so delavci enakopravni, ne pa drugorazredni državljani. V soboto se je nadaljevala razprava o tako-zvanih gospodarskih ministrstvih ter o ministrstvu za deželno brambo. V to skupino se štejejo trgovinsko, železniško, poljedelsko ter ministrstvo za javna dela. Prvi je govoril češki klerikalec Tvaružek; bavil se je z moravskimi zadevami in s slovanskim vprašanjem ter je naglašal, da je program njegove stranke: «Za boga, cesarja, domovino in narod*. Nemški radikalec Kopp se je pritoževal, da ljudski parlamant ne dela nič druzega, kakor da ruši ministre. Ne gre mu v glavo, da je Prašek, ki je bil sam minister, glasoval proti proračunu. Staročeh Neumann je govoril o praških vprašanjih. Krščanski sodalec Schmid meni, da porabi zbornica preveč časa za narodna in politična vprašanja, pa zanemarja obrtne zadeve. Socialni demokrat L0w govori o delavskem položaju in Se bavi riasti s stavbinskimi delavci. Vlada mora posvetiti razmeram tega delavstva več pažnje kakor doslej. Izdala se je naredba o visokih in globokih stavbah; toda naredba ne pomaga nič, če se ne izvršuje in če uradni organi ne pazijo na to. Ko so v Karlovih varih nekateri stavbinski delavci zahtevali izvrševanje te naredbe, so jih podjetniki zapisali na črne Uste in dotični zidarji niso nikjer več mogli dobiti dela. Naznanila o nezgodah v stavbinski stroki se množe, vendar se pa z vseh strani nastopa proti delavcem ter se jim mečejo polena pod noge. Narodne stranke so vedno delavcem sovražne. V Karlovih varih gospodujejo nemški nacionalci, delavci se pa tukaj zatirajo, da se ne morejo bolj. Čudno je, da prav tisti, ki največ govorijo o visoki nemški kulturi in trdijo, da hočejo zvišati narodno kulturo, delavcem branijo, da bi dosegli sredstva, ki so potrebna za kulturo. Zadnjo zimo PODLISTEK. Otrok. ^ Minka je bila nenavadno dobre volje. Mlado, bujno življenje je klilo v njenih prsih in neizmerno žal ji je bilo, da je dobro vzgojena deklica, ki ne sme sezuti čevljev in tekati po rosni bavi ter plezati po drevju kakor male veverice, ki so jo pogledovale s tako bistrimi, pametnimi očmi. Po poti sta srečavali kmetske žene in deklice, ki so nosile živež v mesto. Tuintam tudi mestne ^Udi, ki so se hoteli navžiti svežega jutranjega sraka. Petdeset, šestdeset korakov pred njima je stopical gospod, kateremu se je že od zadaj lahko Poznalo, da je prekoračil zlata leta mladosti. Vendar menda ni bil sprijaznjen s starostjo, kajti kadar je srečal kmetico, se je ustavil in ji jledal v lice. Včasi je postal dlje časa in gledal ** Žensko. To je bilo, kadar je srečal mlado, Prhko dekle. Minka je to opazila in zdelo se ji je jako zabavno. Zdelo se ji jo, da včasi tudi kakšno kmetico nagovori, kajti videla je, da se je ka-r# obrnila k njemu in kaj rekla, druga je P* kratko, navidezno nevoljno zamahnila z roko. Kaj neki vprašuje kmetice? Glej, že zopet se je ustavil. Tudi dekle, ki je prišlo nasproti, je postalo. Očividno se nekaj pogovarjata. Minka je komaj slišala, kar ji je pripovedovala mati. Kar se je godilo tam spredaj, jo je veliko bolj zanimalo. Ha, gospod je prijel dekle za brado, ali pravzaprav jo je samo hotel prijeti. Kajti v tem hipu je dekle iztegnilo roko in njena dlan se je bliskovito prislonila na njegov obrat. Gospod si je bolestno pobožal lice, dekle pa je prijelo za veliko košaro, ki se je zazibala na njeni glavi. Glasno je govorila, Minka sicer ni mogla čuti kaj, a gotovo nič prijetnega, kajti njen glas ni zvenel kakor laskanje. Prizor je bil kratek, a tako komičen, da se je Minka morala glasno nasmejati. Mati jo je karajoče pogledala. — Kaj pa je to P Kaj se pa tako smeješ P — Oh, mama, ali nisi videla P To je bilo tako smešno, tako smešno! Sedaj šele je mati pogledala tja, kjer se je bil odigral komični prizor. Zaslutila je, da se je zgodilo nekaj, česar hčerka pravzaprav ne bi bila smela videti. Pokarala jo je in potem sta šli domov. Popoldne je mati imela z očetom pogovor, o katerem ni Minka vedela nič. — Cas je, je dejala mati. Dekle ne ve ie nič, a menda 2e sluti reči, katere sme ženska samo tedaj razumeti, kadar je omožena. — Kakor misliš. Pa jo omožimo. — To moramo. Vladal svetnik Sebotinski.il. — Da, to je jako pripraven mož. Premoženje ima, avanziral bode, kdove, kaj še postane; za našo družino bi bilo to velike vrednosti. — Torej si zadovoljen P — Zadovoljen. Le pripravi Minko. In mamica je poklicala Minko ter ji naznanila, da so njeni ljubeči starši sklenili, omožiti jo. — Omožiti Pl Minka se je zamislila. Hmt Prav je. Omoži se, potem si bo lahko uma izbirala toalete, knjige, vse, vse in tedaj — ne bo otrok. Da, omoti se. Cez par dni je prišel gospod Sabotinski ter se ji je predstavil. Nekako znan se ji je zdel, temno se je spominjala, da ga je nekdaj videla, toda kje, kjeP — Ah 1 Kaj za to 1 Vzame ga, da ne bo več otrok. Obljubila mu je, da postane njegova žena in on ji je poljubil roko. Tiho se je nasmehnila; tudi to se ji je dozdevalo komično. K«ec Pri*»- to le nemško-nacionalni gospodje trudili, da bi a propalimi elementi, s katerimi noče noben posten delavec imeti kaj opraviti, ustanovili organizacijo stavkokazov. Nemci torej sami zatirajo nemške delavce, državne oblasti jim pa pomagajo. Govornik pripoveduje nadalje: Ko sem v nekem slučaju, ko se je delavcem godila krivica, protestiral pri okrajnem glavarstvu, so mi tam kazali vrata. (Gujte! Cujte!) Obrnil sem s« do ministra za notranje zadeve, a namesto, da bi bil ukazal nepristransko preiskavo, je dal nalog, da se je Se ostreje nastopalo proti delavcem. (Gujte! Cujte!) V Karlovih varih je za ljudi, ki morajo služiti, položaj naravnost neznosen; zlasti žensko osohje se goni naravnost v prostitucijo. Parlament ima dolžnost, poskrbeti tudi za stav-binske delavce in skleniti odredbe, ki zagotove tej kategoriji primerno varstvo. Od vlade pa zahtevamo, da tudi s svojega stališča skrbi za stavbin-sko stroko in kadar se oddajajo javna dela, naj gleda na to, da se bodo varovale delavne in mezdne pogodbe, sklenjene med delavci in delodaj alci. (Odobravanje pri socialnih demokratih.) Nadalje so govorili poslanci Brunner (nemški lib.)t W i 11 e k (kršč. soc.) in Roblek (slov. Ub.) Prihodnja seja je v pondeljek popoldne. Politični odsevi. * V prortfionaki debati dne 17. t. m. je, kakor smo že omenili, povzel besedo tudi ministrski predsednik baron Bienerth. Izražal je svoje veselje, da je zbornica prišla do proračunske debate (pa ne po njegovi zaslugi!), toda parlament ima še druge važne naloge (kar je znano celo ljudem, ki niso ministri). Taka ne le težavna, ampak tudi zavidanja vredna naloga je socialno zavarovanje (katero je gospod baron oviral s svojim zaključevanjem parlamenta!) Važno je nadalje saniranje financ, novela k rudniškemu zakonu ter zakon o živinskih kugah. Ministrski predsednik je omenjal tudi iniciativne predloge o znižanju žitne carine, o petrolejskem vprašanju, o trgovinskih pogodbah, ne da bi bil kaj povedal o teh rečeh. Parlament se preveč peča z interesi posameznih skupin in se premalo briga za interese državne celote (menda pač zato, ker se tudi državna celota premalo briga za interese svojih delov). Vlada nima nobenih Slovanom sovražnih namenov. Od socialnih demokratov jo loči globok prepad, a tudi do njih ne čuti nič sovraštva. Govornik ne razume, zakaj je pisava socialno-demo-kratičnih listov napram njemu tako razdražena. Očita se vladi, da ne vodi parlamenta; opozicija se pač ne bo dala voditi, na stalno večino se pa vlada zaradi posebnih razmer ne more opirati. Avstrija je država manjšin, on se je pa že meseca novembra trudil, da bi bil zbral moči (pa jih še meseca junija ni). Finančni načrt daje dovolj prilike za pozitivno politiko. Ce se dovoli proračun, se to nima smatrati kot zaupanje. (Posl. S e lig er: Bolj skromne vlade si ni moči misliti!) Ministrski predsednik govori potem o češko-nem-Skem razporu in pravi, da vlada ne more biti nič druzega kakor posredovalka (pa Se to ni.) Upa, da se bodo narodni boji ublažili. Nazadnje govori še o svoji avdienci in prosi zbornico, naj dovoli proračun. * Deželni Ibori bi imeli, če so praski »Narodni Listy* prav poučeni, sklicati dne 16. septembra. V vladnih krogih pa zanikujejo to in pravijo, da bodo zborovali koncem oktobra ali pa Sele začetkom novembra. Namreč: Vlada Se sama ne ve tega. Kar se tiče češkega deželnega zbora, je gotovo, da se ga ne upa sklicati, ker se boji nadaljevanja nemške obstrukcije. Sicer pa: Kako naj ve vlada, kdaj bodo sklicani deželni zbori, ko niti ne ve, kako dolgo bo sploh Se vladala P * Politika »Slovansko Enote* je včasi sumljiva. Te dni se razglaša, da omenjena zveza v sedanjem državnozborskem zasedanju ne pripusti, da bi se rešil poleg proračuna Se kakšen predmet. Ce mislijo voditelji «Slovanske knote», da je to nujna posledica opozicionalnega stališča, so na krivi poti. Bienerthu se ne napravijo nobene težave, če gre parlament prezgodaj na počitnice; opozicija lahko deluje proti njemu v državnem zboru, ne pa na letovišču in v kopelji. Povrh tega je pa razlika med opozicijo proti vladi in opozicijo proti ljudskim potrebam. Neresen je Se pooblastilni zakon, ki je potreben, da se morejo skleniti trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. Zlasti Jugoslovani bi morali s socialnega in z narodnega stališča storiti vse, da se sklenejo te pogodbe. Socialno so potrebne, ker narašča draginja tako, da ne bo čudež, če začne kmalu razsajati tudi lakota. Narodno pa ne morejo Jugoslovani Srbom ta hip koristiti na noben drug način, kakor da pritisnejo z vso močjo na državo in jo prisilijo, da sklene a Srbijo pogodbo, ki ji omogoči gospodarsko dihanje. To je le en primer v dokaz, da ima parlament razven proračuna ie drage nujne naloga in da ae a predčasnim upiranjem zbornice ne škoduje vladi, pač pa ljudstvu. Upajmo torej, da se slavna »Enota* vendar še pravočasno spametuje. širvf JMi Fnpfl Socialni pregled. ** Konzumentom v Spodnji Šiški. NaSim trgovcem raste greben boljinbolj, kar dokazuje med drugim tudi cirkular, izdan od gremija ljubljanskih trgovcev, katerega vsebino je priobčil •Rdeči Prapor* v številki 57. z dne 12. tek. m. Ošabna gospoda lahko postopa brezobzirno napram konsumentom, dokler ve, da se premalo, ali pa sploh ne brigajo za svoje koristi, temveč se kratko-malo pokoravajo volji svojih izkoriščevalcev. Dokler opažujejo, da je konsumentom gospodarska organizacija deveta briga, si lahko dovoljujejo, kar si hočejo. Enkrat se je pač tudi naše delavstvo hotelo rešiti tega gospodarskega pritiska. To je bilo leta 1904., ko se je ustanovilo konsumno društvo v Ljubljani. Tisti poizkus se je, kakor znano, ponesrečil, to pa zato. ker se je ustanovitev prenaglila; društvo je začelo poslovati, oziroma je odprlo prodajalno, preden je bilo vplačenih toliko deležev, da bi bil kapital zadostoval za obrat. Tak greh se maščuje vselej, pa se je tudi tukaj. V trgovini se človek ne sme zanašati absolutno na nič druzega kakor na to, kar je gotovo. Tukaj pa se je kalkuliralo, kaj se sme upati, mislilo se je, da je glavno, hitro začeti, pa se je začelo brez zadostnih sredstev. Vse napake, ki so se zgodile pozneje, so bile pravzaprav posledice te ene in glavne napake; kadar stvar zaradi takega primankljaja ne gre, pa nastanejo nesporazumi, nasprotja, prepiri. Ce potem še ljudje, ki krivo gledajo na tako organizacijo, ščujejo proti nji, je njih igra olajšana in v takih prilikah tudi ljubljanskemu konsumnemu društvu ni bilo obstanka. Tri mesece izza ustanovitve se je pač otvorila prodajalna v Spodnji Šiški. Ta prodajalna je bila nekaj mesecev v dobrih, vestnih rokah, v katerih je prav dobro poslovala ter je med tem časom izkazovala 15—1600 kron mesečnega prometa in je takorekoč vzdrževala ljubljansko prodajalno. Toda posledica razmer, ki smo jih že omenili, je bila ta, da je tudi ta prodajalna jela hirati in po preteku enega leta je društvo popolnoma propadlo, nad katero katastrofo so trgovski oderuhi začeli triumfirati. — Ali zadosti nam bodi tega triunfovanja na naš račun I Ustanovilo se je zopet novo konsumno društvo za Ljubljano in okolico. DruStvo ima še dve prodajalni in tretja se v kratkem otvori v Spodnji Šiški. Šiška je ponovno pokazala, da se sme prištevati med prve postojanke jugoslovanske socialne demokracije. Naša dolžnost je torej, pokazati tudi na gospodarskem polju, da se zavedamo svojih dolžnosti. Pustimo, kar je bilo. Delavci, konsumentje! Zavedajte se, da je draginja čim dalje večja in vaši izkoriščevalci čimdalje bolj brskajo s svojimi dolgimi prsti po vaših skoro praznih žepih. Začnite misliti z lastnimi možgani in nikar ne igrajte vašim nasprotnikom «den dummen August>. Propadlo društvo vam bodi šola. Sedanje konsumno društvo temelji na popolnoma zdravi podlagi. Vsak naj pristopi kot član ter naj se tudi zaveda svojih dolžnosti napram društvu, ki bode vspevalo, da bode veselje. Ne poslušajmo volkov v ovčjih kožah, ampak korakajmo v slogi svojo pot naprej, da dospemo do zaželjenega cilja, potem bodemo lahko rokli: (Gospod Knez in vaši pajdaši, le delite si svoja novoletna, velikonočna in druga darila sami med seboj, mi si pa bomo med seboj razdelili svoj dobiček.* r Dopisi, Zagorje ob Savi. (Občinske volitve.) V soboto so bile v tretjem razredu volitve za občinski odbor, ki pomenijo velik napredek za socialno demokracijo. Organizirano delavko je zmagalo I ledmiml kandidati, in sicer so izvoljeni aodrugi Miha C o bal, Josip Rep o v S, Josip Ga 16, Jakob Kraj Sek, Franc Sit ter, Fran Koželj in Josip S a y S e k. Od liberalcev in klerikalcev je izvoljen po eden. Tako je «narodnjakarsko> napredovanje v Zagorju . . . b Moat pri Ljubljani. Važnost občinskih volitev v Mostah je posebno za ta kraj jako velika. Občina je revna, pravijo klerikalci pa liberalci tudi. Boje se, da bi se osnovala tam šulveranjska Sola, o kateri se nekaj kvasi. Očividno je pa, da občina sama ne bo mogla ustanoviti primerne ljudske Sole, ker domala vse prebivalce te občine izkorišča gospodarsko prav Ljubljana. Jasno je dalje, da se Selo, Moste, Zelena jama in Stepanja vas priklopijo morda prav kmalu Ljubljani in bi bilo sramotno za Ljubljano, če bi imeli v tem kraju kak kurnik za ljudsko Solo. Pa če se priklopitev tudi ne izvrSi tako kmalu, je moralna dolžnost Ljubljane, da poskrbi za šolstvo v tem kraju. Imeli bi pa tudi nepotrebne stroške, ker bi morali šolstvo zopet preurediti, ako se združijo ti predkraji z mestom. Spričo teh pridig, ki jih prirejajo liberalci po teh krajih po ljubljanski okolici, naj predlaga dr. Tavčar v občinskem svetu ljubljanskem, da se zgradi ob meji med to občino in mestom ljudska šola, v katero bodo imeli vstop tudi otroci iz te občine, kolikor se razteza ob mestu. Ako gospodje liberalci in prizadeti klerikalci tega ne store, potem moramo smatrati, da se zavzemajo za to šolsko vprašanje zgolj iz hinavščine, in da so zopet izdali »svojo* slovensko stvar. Domače vesti. — Slovanatvo čeikib leclalnth demokratov je priljubljeno sredstvo naše narodnjakarije za pobijanje slovenskih socialnih demokratov. Ce bi mi bili tako narodni kakor češki sodrugi! Stokrat smo to že čitali in slišali, seveda redno od ljudi, ki ne poznajo ne češke, ne slovenske socialne demokracije, temveč so le slučajno vjeli par po zraku frfotajočih fraz, s katerimi se potem leta in leta politično hranijo. Za presojanje narodnega prepričanja rabijo radi slovansko vzejemnost, odnosno v najnovejšem času neoslavizem. Morda bo torej zanimivo slišati, kako sodi češki socialni demokrat o tem najnovejšem narodnjaškem evangeliju. Poslanec sodrug Tomas ek, dunajski Ceh, je v parlamentu govoril o tej reči in je dejal: »Češki socialni demokratje nimajo nič opraviti s takozvanim novoslovamkim gibanjem, ki je gibanje buržoazije in aristokracije. Seveda smo mnenja, da se tudi slovanskim plemenom ne more odrekati pravica do kulturne, idealne in gospodarske vzajemnosti, katero so člani drugih narodov vedno nemoteno vršili, zlasti če se zapadni Slovani boljinbolj izključujejo iz kulturne zveze vladajočih narodov v srednji Evropi. Kar zadeva politično stran novoslovanskega gibanja, pozdravljajo češki socialni demokratje vsako stremljenje, ki gre za tem, da se oblaži sovraštvo in kričeče vzajemno zatiranje slovanskih plemen. Odločno pa obsojajo tiste smeri, ki so jih zastopali posam ezni udeleženci naslovanski konferencivPeterburgu, kihočejodabi se okrepčal ruski imperializem in plemenski boj proti Neslo vanom. Z enako odločnostjo obsoja češka socialna demokracija v Nemčiji in v Avstriji razglaševani pangermani-zem, čegar cilj je zatiranje in germaniziranje Ne-nemcev.* To je do pičice tako kakor govore in pišejo od nekdaj slovenski socialni demokratje. Pa nič ne de. Jutri že zopet zagrmi kak narodnjaški vele-učenjak: Zakaj niste tako narodni kakor češki socialni demokratje? — Pri OŽJI volitvl * Trata v III. razredu sta bila izvoljena italijanska liberalca z malo večino. — Črna kronika. Kakor poročamo v predzadnji številki, sta se v sredo večer v Ljubljani ustrelila dva dijaka. O tem dogodku se Se poroča: Okoli polu 9. zvečer je bila obveščena policija, da sta se na pokopališču pri Sv. Krištofu ustrelila dva mlada moška. Ko je dešla na lice mesta policijska komisija, je našla že obadva mrtva. Samomorilca sta Fran Vončina, rojen 1891. v Idriji in tja pristojen, in Milan Szillich, rojen v Postojni, pristojen v Ljubljano. Obadva sta obiskovala Sesti razred realke v Idriji. Govori se, da sta prišla v sredo v Ljubljano. Ustreljena sta obadva v levo sence in je komisija pri samomorilcih našla samo en revolver z dvema praznima patronama. Trupli sta ležali skupno v bližini groba Szillichove matere. Ker se je našel na licu mesta le en sam revolver, ki je ležal poleg Vončinove leve roke, se sklepa, da je Vončina ustrelil dogovorjeno svojega tovariša iz najkrajše bližine in potem takoj tudi samega sebe. Vončina ni imel pri sebi druzega kakor zadnje šolsko izpričevalo, Szillich pa je imel v žepu razna poslovilna pisma na sorodnike in znance. Vzrok žalostnega čina so baje slabe Šolske razmere. Trupli so prinesli v mrtvašnico. — Skoraj sočasno se je izvršil poizkns samomora, o katerem se poroča: Sinoči okoli 8. je prišel na Cesarja Jožefa trgu v javno stranišče Gregor Pance, rojen 1843. pri Sv. Jakobu ob Savi ter se je tam ustrelil z revolverjem pod brado. Oskrbnica stranišča je o tem takoj obvestila policijo. Pance seje slabo zadel in so ga nezavestnega prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Vzrok posku-šenega samomora je neozdravljiva bolezen. — Samomori. Ker je bila vpokojena, se je zastrupila v Trstu 50 let stara učiteljica Terezija Foa. — V Pulju je izgubil večletno pravdo 70 letni Mat. Zakrajšek. Več let se je pravdal s sorodniki za neko hišo, na katere podstrešju se je sedaj, ko je izgubil pravdo, obesil. — Občinske volitve sa občino Moite pri Ljubljani so razpisane, in sicer se vrši volitev občinskih odbornikov dne 30. junija 1.1. v prostorih gostilne Fran Zakotnika v Mostah. Vsak razred voli 6 odbornikov in tri namestnike. III. razred ima približno 600 volilcev in voli od 8. ure zjutraj do 12. opoldan. II. razred do 70 volilcev, voli od 2. do 3. ure popoldan in I. razred do 20 volilcev, voli od pol 4 do 4. ure popoldan. — Pevika Blatnost, ki jo priredi «Slavec» dne 27., 29. in 28. t. m. v proslavo svoje 25 let' nice, obeta posebne užitke vsled številne udeležbe, ki so jo razna društva «Slavcu» že obljubila. Pro* stor nam ne dopulča, da bi objavljali posamezne korporacije, ki so naznanile, da pridejo na to •lavnost; omenimo naj, da je med njimi 42 pev* »kih, oziroma petje goječih društev, tako da se ebljnbuje nastop zbora, ki bo štel do 1000 pevcev. Poleg raznih priredeb v Ljubljani, med katerimi je »elik koncert, se nameravajo tudi razni izleti v Postojno, Trst, na Bled in Kamnik. — Ljubljanska N. 0. 0. fehtari pri — podjetnikih. Denar je vervus nerum, to vedo tudi zitibambule. Ker jim ne pada iz nebes kakor Izraelcem mana v puščavi in ker delavcev nimajo, ki bi si sami napravili bojno blagajno, razpošiljajo Po Ljubljani sledeči cirkular, kateremu prilagajo kar poštno položnico: Velecenjeni gospod! Kakor Vam je znano, ustanovila se je v Ljubljani «Na-rodna delavska organizacija«, ki je že v kratkem času svojega obstoja pokazala svojo življensko moč tar dokazala, da hoče z vztrajnim in energičnim nastopanjem, na podlagi samopomoči pomagati narodnemu delavstvu boljšega položaja. Ker razne internacijonale organizacije izrabljajo naše delavske nase samo kot števni materijal ob raznih volitvah «• L d., je samoumevno, da bode «N. D. 0.», ko {»trga delavstvo iz teh rok, ogromno pripomogla k celotnemu narodnemu razvoju. Poznavajoči Vaše narodno čuvstvo, usojamo si vabiti Vas, da tudi Vi pristopite kot podporni ali pa ustanovni član ter nas tako moralno utrdite in materijalno podprete, na potu k našim ciljem. Ustanovnine je ®nkrat za vselej 50 K. Podpornina 6 K na leto. V nadi, da Vas lahko beležimo v vrste blagohotnih podpornikov «N. D. 0.», se v naprej zahvaljujemo: M. Cimerman, t. č. ^blagajnik. Slavoj Škerlj t. č. tajnik. Rudolf Juvan, t. č. predsednik. NB. V slučaju da pristopite k «N. D. 0.» v gori navedenem zmislu, izvolite se poslužiti našega poverjenika, ki Vas v najkrajšem času obišče. Okrožnica se razpošilja trgovcem, pa tudi drugim delodajalcem. In ta kompanija hoče organizirati delavce! Danes jemljejo denar od podjetnikov, pa *aj jutri vodijo delavce v boj proti tistim, ki jim polnijo blagajno? Kdor ne spozna te brezobrazne •leparije, mora biti slep na oba očesi. Pa bodo zaman iskali med zavednimi delavci tepce, ki se bodo dali organizirati za podrepno gardo izkoriščevalcev. — Na pota k zdravnika je umrl otrok ženi nekega mizarskega pomočnika v Zivodni pri Celju. Vrnila se je z mrličem. Žalostno je, ali res, da se »ploino po deželi išče in kliče zdravnika, ko že kolnik skoro umira. — Poiknien samomor. V petek je sklenil ljubljanski snažilec oken K., da si vzame življenje. Krenil je na protestantovsko pokopališče in ustrelil Proti sebi. Ker se mu je roka močno tresla, se ni zadel. Ko je bil o tem obveščen v okolici službujoči stražnik, se je takoj podal na pokopališče in je le še videl dotičnika, ki je skočil črez pokopa-Uščni zid in tekel črez polje. Pozneje pa ga je našel ležečega pod nekim kozolcem v senu in mu revolver odvzel. T — Nesreča. V Govejku (p. 2 Janez Dernovšak . . 74 9 Jožef Schweiger . . 64 9 Liberalci: Franjo Weinberger . 118 glasov Ivan Bajcer .... 42 9 Karl Korbar .... 41 9 Izvoljeni so torej za odbornike prvi štiri socialni demokratje ter Weinberger in Šinkovc. Za namestnike so izvoljeni vsi trije socialno-demokratični kaudidatje,in sicer Fran Drnovšek, Fran Koželj in Martin Repovš, ki so dobili po 67 glasov, v manjšini pa so ostali klerikalci s 25 in liberalci z 9 glasovi. — Ta volitev pomeni odločen poraz za liberalce, ki so igrali nad vse žalostno vlogo ter so beračili za kompromis pri klerikalcih in pri Nemcih. Hoteli so, da bi vzeli na kompromisno listo tri klerikalce in tri liberalce. Kompromis se je pa zadnja dva dni razbil in tako so potem vzeli klerikalci samo enega liberalca na listo in radi tega so jim liberalci pomagali izvoliti klerikalnega Josipa Šinkovci. Ako bi bila vsaka stranka volila svoje kandidate, bi bili mi zmagali z vsemi kandidati ker smo najmočnejša stranka nad obema meščanskima. Čisto socialističnih glasov je bilo 107, klerikalnih 81 in liberalnih 41. Klerikalci in liberalci so bili po izzidu tako poparjeni, da niso čakali še volitev za namestnike, radi toga je bilo pri namestnikih manj oddanih glasov; ker so morali na delo, smo tudi mi rekli našim volilcem, da lahko oddi-dejo. Obe nasprotni stranki pa sta še pri volitvi delali posebno na to, da ne bi bil izvoljen sodrug Čohal. Izid kaže, da če bi liberalci imeli samo svojo listo in ne bi bilo kompromisa za enega liberalca in klerikalca, bi bili propadle obe meščanski stranki. Omeniti se mora, da je dobila klerikalno-liberalna stranka tudi najmanj 20 nemških glasov od rudniških uradnikov, tako da če bi ostali nemški uradniki doma, bi bili propadli obe stranki, čeravno bi imeli kompromis. V drugem in prvem razredu so bili izvoljeni en liberalec, 4 klerikalci in sedem od rudnika postavljenih kandidatov. « Pride pa k sedaj izvoljenim še sedem virilistov in sicer eden, ki bo zastopal konsumno društvo delavcev, ki se mora prištevati k socialistom, en liberalec od zagorske posojilnice, potem od rudnika in rudniškega konsumnega društva kakor od južne železnice po eden, trgovec Mihelčič in zdravnik Tomo Zarnik, tako da bo imel prihodnji občinski odbor 25 odbornikov, ki se razdele po strankah sledeče: 5 socialistov, 4 liberalci, 4 klerikalci in 11 rudniških pripadnikov. Rezultat volitev je najlepši odgovor «Slov. Narodu« in njegovim napadom na zagorsko soci-alno-demokratično stranko. Izid volitev je pokazal, da zagorski liberalci tudi pri davkoplačevalcih nimajo nikakršne zaslombe. Zagorje ostane rdeča trdnjava, kakor je bila. Liberalci so še nazadovali, socialisti gredo naprej! Zadnje vesti. Državni zbor. Dunaj, 22. junija. Včeraj se je nadaljevala specialna debata o tretji skupini proračuna. Zbornica je bila jako slabo obiskana, kakor po navadi ob pondeljkih. Do besede so prišli trije ministri in sicer Wei6kirchner, Ritt in Braf. Danes ima govoriti železniški minister Wrba. Danes jutri in pojutrišnjem bodo seje trajale od 10. dopoldne do 10. zvečer, pa upajo, da bo v četrtek končano drugo, v petek pa tretje čitanje proračuna. Posl. Sredniavski je vložil predlog, naj se vpelje davek na vino, konjak in podobne pijače. Potem sta govorila češki agrarec Voj ta o pošti na Češkem, kršč. soc. Baumgartner o železnicah na Goroj. Avstrijskem. Trgovinski minister dr. Wei Bkirchner govori o zakonekik načrtih, M jih je predložil, polemizira s predgovorniki in omenja trgovinske pogodbe ter agrarni boj. «Izpelnili smo — pravi — več nego ste leta 1903 zahtevali pa zdaj še niste zadovoljnil Trgovinske pogodbe so potrebne ne le za industrijo, ampak tudi v interesu sto in sto tisoč delavcev ter v interesu cele države. Okrog Avstrije ne sme biti kitajski zid!« Končno obljubuje reforme za mornariške delavce. Soc. dem. MA 11 er ostro kritizira vlado in nemške stranke, ki so delavčem sovražne. Za njim govori nemški liberalec GOnther, potem poljedelski minister Braf o kmetijskih vprašanjih, nadalje znani Sta rek in poljski demokrat Stwiertnia. Minister za javna dela Ritt se bavi z vprašanjem tehnikov, hvali Gesmanna, govori o tajskem prometu itd. Za njim govore še G r 6 s s 1, Stojan, Eisenhuth, Kratochvil in Zaunegger. Dunaj, 22. junija. Državni zbor ima zasedati do 9. julija in rešiti še sledeče predmete: Svetovno poštno pogodbo, odpravo žitne carine, ureditev tehničnega preizkušavanja, zakon o pijanosti, pooblastilni zakon, načrt o živinski porabi, ureditev dalmatinske plovitbe, literarno pogodbo s Ru-munijo ter vprašanje italijanskega vseučilišča. Tržaške volitve. Trst, 21. junija. V drugem razredu je bilo danes izvoljenih 16 italijanskih liberalcev. Ograka kriza. Budimpešta, 21. junija. Ministrski predsednik Wekerle bo danes predlagal cesarju, naj poveri rešitev volilne reforme koaliciji, ki se zaveže, da se bodo v tem slučaju posli redno vodili. Misli se, da se bodo razprave precej zavlekle, ___________ 3 letna Kavarna ,Unione‘ v Trsta b ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča. S ta m Modni salon M. Sedej-Strnad Ljubljana u-i« Prešernove ulice št. 3 (v palači »Mestne hranilnice* priporoča cenjenim damam svojo bogato zalogo klobukov najnovejših fason in najfinejšega okusa. Našim čitatftljem priporočamo, da se ozirajo na take tvrdfre, ki inserirajo v našem listu. BLUZE v težki svili, volni in drugim modnim bhgu, v krasnih modelih, najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, prepdasnlke, vsevrstno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, plaščke, pariške modrce, nogavice, rokavice, jopice in druge pletenine. — Fine zavratnice, naramnice, ovratnike, srajce in drugo perilo za gospode priporoča naj večja narodna konfekcija M. Krištofič-Bučar Stari trg 28 Ljubljana stari trg 28 Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Cene radi male režije brez konkurence. 52—31 Telefon št. 177 1 111 Tom zaloga piva K * * ffeivE ■ 1 T 1 1 I1 1 L Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebško ln : češko pivo : ❖ ♦ t * ❖ * * ¥ * Največja zaloga, čopIdBV tu pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje. Lakov, pristnih angleških za vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po •/»» ljt,'/, in 1 kg. 104—55 Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, Štedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunoilna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu, j I.VJ.-UM.UL as o*lr, nakupovanje Maščobo za usnje. Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv ,v tubah, g. dr. Schanfeida. Firneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Gipsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za miza.-je in sobne slikarje. Vzoroev za slikarje, najnovejših. W Adolf Hauptmann v Idubljani I. kranjska tovorna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja Ustanovljeno 1.1832. * A * * * A * A * * * V * * * V * najbolj uarnD naložen denar je v slovenski JKestni hranilnici ljubljanski Stanje hranilnih olog nad 35 milijonov kron. Rezervni zaklad nad l milijonihron. Za varnost denarja je porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak riaw od 8. do 12. ure dopoldne in od a. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta hgkaPitalu- ......... Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje^takoj. ———— Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišče po 43/*% na leto. Z obrestmi obenem plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 6°/» izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62% leta. Kdor plačuje 6% izposojenega kapitala, poplača dolg v 33. letih. Dolžnik more poplačati svoj dolg tudi'poprej,-ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednotne papirje. — Mestna hranilnica izdaja lične domaCe hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih slasti staršem, da ž njimi otroke navajajo k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljala ta ilovenska hranilnica tudi ......... ' ■■■ . kreditno drultOO. Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači v Prešernovih, prej Slonovih (Elefantnih) ulicah 3. Ti**« b fi, Si MfffifSl ipNd fiftu PUH!« Odločbe obrtnih sodišč. Priobčuje dr. D. XXXVI, Tožitelj je pri toženi tovarniški tvr dki za izdelovanje fosforbrona delal kot oblikar (forraer) za dnevno akordno poprečno mezdo 4 K do 4. februarja 1905. V protislovju s tovarniškim redom, določujočim 14 dnevno odpovedno dobo, je obiratovodja tožitclju odpovedal dne 31. jan. 1905 s končnim terminom 4. februarja. Tožitelj je mislil, da je tega dne odpuščen z dela in je tožil za odškodnino v znesku 32 K, namreč po 4 K za ostalih 8 dni odpovedne dobe. Tožena tvrdka ugovarja, da je bilo tožitelju dne 4. februarja od obratovodje dano na izbero, da lahko ostali čas odpovedne dobe (8 dni) še dela ali pa da odide. Tožitelj se je odločil za zadnje, torej je šel sam z dela, ni bil odpuščen. Tožba je bila odbita. Razlogi: Tožitelju je bilo sicer odpovedano protipogodbeno; toda 4. februarja mu je bilo dano na izbero, da ostane še 8 dni na delu, kar pa je odklonil. Po § 84. obrt. r. protipogodbena odpoved še ne opravičuje, zahtevati mezdo za celo odpovedno dobo ali za nekaj dni iste, ampak le prezgodnja odpustitev delivca. V tem primeru ni tožitelj niti bil odslovljen, marveč je, odklonivši ponudbo, da dela še ostale dni odpovedne dobe, prostovoljno izstopil in je tedaj odobril odpoved, naznanjeno mu 31. januarja. Ker nedostaja bistvenega pogoja za odškodninsko dolžnost podjetnika po § 84. obrt. r., namreč «prezgodnja odpustitev*, je morala tožba biti zavrnjena. 10 zapovedi ===== za zdravje === lično tiskane, vpošlje poštnine prosto in zastonj lekarnar 5—4 Trnk6czy v Ljubljani. Dobijo se tudi osebno v njegovi lekarni. Čadež Industrile! Vsled velikega sklepnega nakupa oddajam po izredno nizki ceni K 4 60 krasno, amerikanska, pozi. Double švicarska žepna ura, ki je oj pravega 14 karatnega zlata nerazložljiva, s 30 ur idočem antima-gnetičnem Anker-kolesjem, sekundarnim ka-garancija, s fino pozlačeno verižico TOO 8 Hom. K 112*00 Ravnoista ura iz nikla ali gloria-srebra, lepo gravirana s po-srebrnjeno verižico 1 Uom. K 8<-»« S kom. K G*<5O. zalcem, l icom Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja se po povzetju ali če se pošlje denar naprej, llustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. E. Holzer, Krakov, Mm 18143.