J. H'
Possmezn
yS^

Naročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta 49 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. teren Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inseriti ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; sail večkratnem inseriranju primeren popust U4w*vništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
cnasa Straža
Sfleodoisen političen list sa slooensko ljudstvo
Poštnina plačana v gotovini
„Naša Straža“ izhaja v pondeljek, sredo ki petek. Uredništvo in upravništvo je v Mari* boru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom s* more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.	RokopisJ se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon inferurban Stilè.
63. številka.
MARIBOR, dne 24. julija 1925.
Letnik I.
Izjave R. R. vlade.
Razne »posebne strani« in razni zagovorniki RR. strankarskega sporazuma so takoj zà začetek napovedovali velike stvari od RR. vlade. Stjepan Radič, ki govori v prispodobi, je v nedeljo tudi vneseno pripovedoval, kaj bo sedaj, ko »ne poje več solo, ampak v zboru z radikali.« — Ves svet bo prihitel, da vidi in sliši to čudo!
Skupščini je podala RR. vlada svojo deklaracijo ali izjavo, a »o čudovitem zboru« ni ne duha ne sluha. Deklaracija se namreč glasi:
Kraljevska vlada smatra za svojo dolžnost, da se predstavi narodni skupščini in da jo seznani s programom svojega dela. Sestava te vlade je rezultat sporazuma med dvema naj večjima parlamentarnima skupinama med Narodno radikalno stranko in Hrvatsko seljaško stranko. Pri sklepanju tega sporazuma je bilo ugotovljeno, da se obe stranki nahajata na popolnoma enotnem stališču glede osnove naše države, kraljevine SHS, kar dokazuje tudi izjava vodstva HSS v Narodni skupščini dne 27. marca t. 1. in nadaljno zadržanje te •stranke.
Tako obrazovana vlada je složna v vseh pogledih, posebno pa glede ureditve naše države. Istotako je vlada složna tudi v tem, da se založijo vsi napori, da se čim racionalneje organizira in pametno izkoristi neizčrpna moč našega naroda in da se mn na ta način zagotovi tako lepa bodočnost, kakršno po svojih vrlinah ;in miroljubnih namerah nesporno zasluži.
V tem pravcu se bo vlada trudila za integralno prevajanje ustave v državi ter za izvajanje sedanjih in novih zakonov na osnovi, ki je predvidena v ustavi, uva-žujoč popolno enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev na vseh področjih narodnega in državnega življenja. In da se zagotovi obramba naše države, smatra vlada, da nam ne* sme biti žal nobene žrtve za prave potrebe naše vojne sile, dokler vojaška moč na svetu tvori edino jamstvo za zunanjo varnost države.
Izvrševanje ustave se mora izvesti na celokupnem teritoriju kraljevine SHS brez slehernih izjem, in sicer tako, kakor ustava sama odreja za celo enotno nedeljeno kraljevino. Poleg tega si vlada zastavlja tudi nalogo, da uvede razumno varčevanje v državi, da deluje na izenačenje zakonov, da se briga za zaščito državljanskih in političnih pravic vseh državljanov v državi ter za človečansko in pravično postapanje od strani vseh predstavnikov oblasti. Vlada bo ukrenila vse potrebno za izvrševanje kontrole nad poslovanjem državnih uslužbencev.
Izmed poslov, ki se imajo opraviti v narodni skupščini, želi vlada, da se že sedaj provedejo zakoni o dvanajstinah, o tisku, o državnem pravdništvu, o ustrojstvu sodišč in o sodnikih, o invalidih in o osnovnih šolah.
Za bodoče poslovanje narodne skupščine pa bo vlada pripravila in čimprej predložila narodni skupščini tudi nastopne zakonske predloger o občinah, ki je poleg vsega ostalega potreben radi izenačenja zakonov v občinah, ki so v poedmih pokrajinah različni, — nadalje izpremembe v uradniškem zakonu, s katerimi se imajo izvršiti redukcije uradništva, ter povečati plače onim uradnikom, ki ostanejo v službi, dalje osnutek zakona o izenačenju davkov, o agrarni reformi, o regulaciji rek ter izsuševanju močviranlili krajev, o namakanju polj in o vodnih zadrugah; nadalje predlog zakona o obrtnih kreditih, ki je že pred narodno skupščino, in naj hi se po želji vlade istotako rešil. Poleg tega se bo vlada trudila, da podpre napredek ribarstva, pomorstva in brodarstva. To je v glavnih obrisih sedanji delovni program vlade. Ko ho završen, stopi vlada z novimi predlogi pred narodno skupščino.
Zunanjo politiko države bo vlada vodila popolnoma v dosedanjem duhu, naslanjajoče se obenem na vse zavezniške in prijateljske sile, ki so nam pomagale pri ustvaritvi naše države. Vlada se bo držala in skušala še bolj očvrstiti sklenjene pogodbe o zavezništvu in prijateljstvu in zveze, zasnovane s temi pogodbami.
Vlada se bo brigala, da tudi do ostalih držav polagoma ustvari čimboljše odnošaje.
Naša želja je, da narod s skupnimi napori ozdravi od težkih nadlog, ki so po tej strašni vojni izčrpale več ali manj vse evropske države.
Veliko delo narodnega osvobojen j a in zedinjenja je bilo dovršeno z božjo pomočjo in naših plemenitih in velikih zaveznikov in z legendarnim junaštvom in s težkimi žrtvami na krvi in imetju, ki jih je v preteklih vojnah doprinesel celokupen naš narod.
Velike žrtve in zasluge za delo zedinjenja dajejo našemu narodu pravico na dolgo dobo življenja, a nikdar niso bili izgledi za to boljši kakor sedaj. Kajti po storjeni deklaraciji v narodni skupščini od strani vodstva HSS, diktirani po dobljenih izkustvih, se lahko reče, da sta dva dela, a v stvari en narod', ki sta mnogo stoletij in pod tujim jarmom bila ločena, sedaj ne samo po samem dejstvu, temveč tudi po svojih čustvih in prepričanju pod eno streho, katero bosta radi splošnega
: blagostanja skupno i hotela i imela varovati in braniti pred sovražniki.
Razen tega jamči sporazum za sestavo skupne vlade dveh tako močnih parlamentarnih skupin popolnoma za hitro in uspešno delo v narodni skupščini, kar bo, tako se nadejamo, v najkrajšem času dale vidne re-• zu Ita te-, katerih dobrodejni vplivi se bodo čutili v celo-Ì kupnem našem narodnem in državnem življenju.
'S takimi svojimi pogledi na splošne državne in narodne potrebe se kraljevska vlada nadeja, da bo našla zaupanje in podporo v narodni skupščini.«
Iz le izjave, kakor je tudi površna, se jasno vidi, da sp se radicevci popolnoma udali radikalom ter da iz-vzemši nekaj lepih besed o bodočnosti naroda niso spravili v vladno izjavo in program niti enega svojih pogledov, niti ene svoje zahteve, niti ene točke svojega programa "-------
Ta izjava je izjava Pašičevega velikosrbskega programa z napovedanjem in izražanjem tako hipercentra-lističnega stališča, kakor še doslej ni bilo pri nobeni vladi.
Pri agitaciji za RR. strankarski sporazum, ko se mesto pristnih dobrin dajejo slabi surogati, se mnogo računa s pozabljivostjo ljudi. Izjava RR. vlade ima nekaj lepih besed in aranžerji mislijo, da je svet že pozabil na lansko izjavo Davidovičeve vlade, vlade pravega narodnega sporazuma.
Ta vlada je v svoji izjavi notranje vprašanje takole obravnavala:
»Nova vlada je prevzela upravo države s trdno pripravljenostjo, da usmeri politiko naše države v tem pravcu, kako bi najpreje prišla do definitivne konsolidacije notranjih razmer. Mi se popolnoma zavedamo vseh ogromnih težkoč, ki obstojajo v veliki državi, kakršna je naša, ki je sestavljena iz pokrajin, ki so jih delila stoletja in usoda. Toda mi smo uverjeni, da se mo rejo vse te težfcoče koliko toliko odpraviti in da se more to zgoditi hitro. Tako se bo naša državna politika usmerila v pravcu pojačenja bratskega čuvstva, ki nas spaja in tako se bodo oni, ki pred kraljem in narodom, pred zgodovino in bodočnostjo, pred vami gg. narodni poslanci, nosijo odgovornost za državne posle, zavedajoč se svoje dolžnosti, potrudili, da gredo, ne ozirajoč se na
Stjepan Radi
V sredo zjutraj se je Stjepan Radič z ministrom Pavlom pripeljal v Beograd. Na kolodvoru so ga pričakovali ostali radičevski ministri, nekaj poslancev, novinarji in precej radovednega sveta. Novinarjem je Štipka zaklical: »Pišite: živ, zdrav in vesel! Z lepim vremenom je prišel sporazum in dobra žetev. Naša žetev je začela!« —
S kolodvora se je podal v hotel »(Pariz« na zajutrk. Tu so ga fotografirali. Potem se je podal v skupščino ter obiskal najprej svoj, potem pa radikalski poslanski klub. Pozdravljanja in poljubljanja ni bilo ne konca ne kraja.
Radič v Beograd — Piašič iz Beograda.
Ko so mu povedali, da je Pašič že odpotoval in da ne bo nič s sestankom, je odvrnil: »Pa Bog z njim, naj bo živ, zdrav in srečen in krepek naj se vrne!« — V silni svoji zgovornosti je še pristavil: »Saj grem lahko za njim! Kaj ne veste, da imam svoj poseben zrakoplov, tak zrakoplov, ki lahko vsak preokret napravi, pa se ne zlomi.« — Radič hvali dan pred večerom, kdo ve; kaj še bo z njegovim političnim zrakoplovom! —
Izostanek sestanka Pašič—Radič
se različno razlaga. Eni pravijo, da je Pašič zelo bolan, drugi pa trdijo, da se ni hotel sestati z Radičem.
»Hrvat« na primer piše: »Nocoj (to je torek ponoči) je Nikola Pašič nemudoma odpotoval v Karlove Vare. Pašič se je za pot odločil šele proti 9. uri’ zvečer. Pred njegovim odhodom je bil pri njem triumvirat, kateremu je dal navodila. Radikali, ki 'sedaj ne morejo zapustiti Radiča in ne morejo omalovaževati sporazuma, skušajo
neizmerljive formule, v bistvo vsega problema in ga re-« šujejo z onim širokim pogledom, brez katerega se v sedanjem času v naši državi ne more storiti ničesar Ira j-: nega in koristnega. Tako bomo preko vsega mi odgovorni politiki prožeti z globokim uverjenjem, da se mora naš skupni dom urediti skupno in dogovorno in da mora temeljiti na neoma j eni slogi, pravičnem in srečnem sporazumu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mi ne smemo drug drugemu jemati, temveč drug drugemu smo dolžni zaupati, in to lojalno, brez rezerve in strankarske misli z vso bratsko ljubeznijo, ki nas kljub vsemu spaja —
RR. vlada pod imenom sporazuma napoveduje integralno izvajanje ustave-in ko nima besede za pravični in srčni sporazum ter za slogo Srbov, Hrvatov in Slovencev — napoveduje vse žrtve za potrebe vojske.
Kot domače potrebe je označevala Davidoviceva1 vlada nadalje: red in poštenje, boj korupciji in terorju, vedno večjo samoupravo ter izenačenje in reformo dav-* kov, RR. vlada pa korupcije in nasilja ne vidi ter napoveduje izvedbo vsega tega, kar so pripravili naj izrazi-tejši protiljudski politiki, kakor: tiskovni zakon Laze Markoviča, Lukiničev sodni zakon, Pribičevičev šolski! zakon in Stojadinovičevo finančno politiko z vedno večjimi davčnimi bremeni pod različnimi imeni.
Davidovičeva vlada je zahtevala na zunaj: mir, sporazum, Balkan Balkancem, stike z Rusijo itd., ko je povdarjala v svoji deklaraciji: »Kot evropska in demokratska država moramo ostati solidarni z velikimi za-padnimi demokracijami, vendar se vlada nadeja, da bo našla način, da zenači nasprotna gledišča glede mednarodnih odnosa jev in mednarodnih obveznosti in odstrani vse, kar je bilo do danes glavna zapreka obnovi odnošaje v z Rusijo.
Kraljevska vlada bo v imenu naše države, ki ji vedno stoji pred očmi ideal mednarodnega miru, storila seveda vse, kar je mogoče, da se ta ideja še bolj razvije.«
Vlada Pašiča, ki je v svoji mladosti v Rusiji študiral in Radiča, ki je še lani iskal zaslombo v Moskvi, pa Rusije ne pozna ter misli menda samo na vojne spore, ko govori o vseh žrtvah za vojsko ter napoveduje popolno naslonitev na najboljšega zaveznika.
RR. vladni sporazum pač nima smisla za narodni sporazum ne doma in ne v svetu.
v Beogradu.
zadovoljiti svoje mase, ki so šle pri volitvah v boj z geslom »proti Radiču!«. Nikola Pašič je odpotoval v; spremstvu svoje, soproge Georgine, kabinetnega šefa g, Hrističa, osebnega tajnika Sokolovića in zdravnika dr« Antiča.
Pašičev odhod v inozemstvo ima političen značaj« Brzojavljeno je bilo iz Zagreba, da prihaja Stjepan Radie, ki je zlasti odločen, da stopi prvikrat v svojem življenju v razgovore z Nikolo Pašičem. Pašič je bil sigurno o tem obveščen. Sklenil je, da se izogne tega sestanka v trenutku, ko situacija še ni jasna, ko v radikalnem klubu vlada veliko vrenje. Vsak dan bolj narašča nezadovoljnost radikalnih mas proti spcyiazumu. Bosanski radikali so posebno nezadovoljni. Baje se pridružijo Svetozarju Pribičeviču.
Glede sporazuma je Nikola Pašič zelo rezerviran. Ni se eksponiral za sporazum. Niti ni odgovoril na brzojavni pozdrav Stjepana Radiča. On tudi ni sporazuma podpisal! Niti ni radikalnemu ldubu izrecno naročil, naj se sporazum sprejme, če nastanejo komplikacije, je Pribičevič tu in Pašič je vedno pripravljen, da obnovi koalicijo ž njim.
Radičevo pripovedovanje novinarjem.
Radič je z velikim veseljem novinarjem izpolnil željo, naj jim kaj pove. S kinematografsko naglico je slikal dobre in najboljše izglede »sporazuma« in kar sipal je najrazličnejše prispodobe in prislovice. Ko so gai vprašali, kaj misli o zadnjem nastopu Pribičeviča, je rekel: »Njegovega govora nisem bral in ga tudi ne bom. bral. Pribičeviča znam na pamet in vem, kaj lahko reče.«
Politične vesti.
Sedanja politika HSS in njeni predhodniki. Sedanjo politiko HSS so deloma propagirali že razni predhodniki. Tu je bil najprej poslanec advokat dr. Häusler, potem poslanca Mlinarič in Kordič, nadalje sousta-novuik Radičeve stranke Lovrekovič, stari poslanec Jal-žabetič, poslanec špijonak, ki je bil vsled agitacije za stranko tolikokrat zaprt, — in končno še dr. Drinkovič in dr. šurmin, ki so vsi spoznali, da Radičeva politična pot ne more dobro končati in so na svojo roko začeli razne poskuse. Lovrekovič in par drugih so samostoj-I no nastopili pri volitvah, šurmin in Drinkovič pa sta
vstopila celo v PP. vlado meneč, da bodeta spodbila j Pribičevičev vpliv, pripravila radikale do pomirljive po-j litike napram Hrvatom, sebi pa ohranila vsaj svoje vo-j lilne okraje za ceno vsega tega, kar bosta izposlovala na vladnem mestu za prebivalstvo, ali vsaj za nekatere sloje. Poskus se je pa temeljito ponesrečil; hrvatska vlad-, na člana nista izpodrinila Pribičeviča, nista pregovorila j radikalov in nista ničesar dosegla. Pri volitvah sta te-! melj ito propadla, a mesto, da bi glasniki hrvatskega javnega mnenja priznali, da sta se na lastno odgovornost žrtvovala za gotov poskus, so planili po obeh kakor po vseh desidentih Radičeve stranke in njegove enotne; i hrvatske fronte z najtežjo batino. Radičevi glasniki sot jih najhujše opsovali kot izdajalce in rablje svetinj' hrvatskega srca in naroda. Danes lo pa Radič in nje-
govi proglasili za največjo politično modrost vse to in še veliko, veliko več kot je vse to, kar so priznali in izpovedali Lovrekovič, Šurmin in drugi. Ko so ob čitanju RR. vladne deklaracije radičevci klicali: Živijo Pašič, živijo Radič! — so opozicijonalci z vso upravičenostjo prekinili te živijo-klice: »Zakaj pa ne kličete živijo Lovrekoviču?!«
Uspehi. Ob izjavi Davidovičeve vlade so poleg »Hrvata« tudi drugi hrvatski listi, zlasti pa »Obzor« in »Jutarnji list« naglašali, da je po dolgih letih prva vlada, ki pripozna hrvatsko vprašanje ter kaže iskreno in pošteno voljo za rešitev tega vprašanja in za najpovolj-nejšo ureditev notranjih razmer sploh. Radičevo glasilo, tedaj še »Slobodni dom«, je pa kmalu začelo pripovedovati, da so vsa pota Davidovičeve vlade preozka in vsi njeni načrti proti nasilju in korupciji ravno tako, kakor tudi za ureditev in rešitev vprašanj državno-upravnega značaja — nezadostni in da je treba več, veliko več, da bodo odstranjeni »batinaši« in da bo hrvatski narod vsaj približno zadovoljen. Danes pa pravi Radič, da je zadovoljen, ker se je v svoji politiki iznebil »državnopravnega balasta« in ko je radikalom za vladno deklaracijo vrinil ali posodil samo par fraz, si upa pripovedovati, da se bo vse razvijalo na etični podlagi, na podlagi pravice in poštenja. Znani prvaki ba-tinašev med radikali ga prav nič ne motijo in ko bo iz Zagreba premeščeno nekaj policijskih uradnikov, ki so imeli ž njim posla, mu bo to nekak uspeh ter se ne bo niti malo brigal za to, da bodo po Bosni, Vojvodini in drugod, kjer si radikali od radičevcev ne bodo dali prav nič 'Svetovati, ostali vsi radikalni batinaši, ki imajo na vesti vse polno nasilja nad nedolžnimi hrvatskimi kmeti.
Naročita stran. »Naročita« (posebna) stran zagrebškega »Jutarnjega lista«, ki je toliko priporočala sporazum radičevcev z radikali, se je ob sestavi RR. vlade prav vljudno zahvalila listu za gostoljubje in list ji je nato posvetil poseben članek. V tem članku se povdarja, koliko ljudje že cele mesece povprašujejo, kdo je pravzaprav ta naročita stran, ki priporoča tako pametno in uspešno politiko. List tudi na koncu ne pove, kdo se skriva za tem imenom, pravi pa, da je dobil že od raznih strani pozive, naj se naročita stran enkrat ali dvakrat prošeta po Ilici, pa bo pozdravljena od vseh strani, kakor še nikdo v Zagrebu. Po naši sodbi je tega proslavljanja več kot preveč in čudno se nam zdi, da ljudstvo ni Radiča pozdravljalo, ko je prišel iz zapora, ko se danes vendar že precej domneva, da je ravno on ta naročita stran »Jutarnjega lista«.
Nezadovoljni Radičevi poslanci, že tedaj, ko je Pavle Radič s svojo brezobzirnostjo vrgel zajedničar je iz HSS kluba, je bilo precej radičevskih poslancev s takim postopanjem skrajno nezadovoljnih in poslanec Mato Jagatič je tudi protestiral proti načinu, kako vodstvo razpravlja za vse poslance važna vprašanja. Nezadovolj ni radičevski poslanci so se dali za nekaj časa pregovoriti ali pa so se sami pomirili, da vidijo, kako se bo stvar nadalje razvijala. Sedaj pa, ko je bila prebrana deklaracija RR. vlade, so pa z Jagatičem še trije drugi prešli na stran zajedničarjev. Trdi se, da bo pet HSS poslancev glasovalo proti vladni deklaraciji, in sicer: Uroič, Jagatič, dr. Buč, Kukelj in Trajanovič.
po svetu.
Grozovitosti rumuskega režima. Po vesteh rumu tiskih opozicijonalnih listov in po izjavah, ki jih dajajo politični begunci iz Rumunije, smo že parkrat ugotovili, da je rumunski režim v zločinih dosegel bolgarsko krvavo Cankovo vlado. Tudi v Rumimi ji se nedolžne ljudi mori pod pretvezo, da so komunistični zarotniki. Ru-munska vlada je bila gotovo tudi eden najboljših odjemalcev sleparja in ponarejevalca komunističnih dokumentov bivšega carsko ruskega oficirja, ki se je v svo jem zločinskem poslu razkrinkal v Berlinu. Gotovo so se našli nasledniki, ki nadaljujejo ponarejevanje raznih listin raznim oblastnikom za pretvezo in podlago ju-stičnih in drugih umorov. Rumunski oblastniki najstrašnejše divjajo v Besarabiji. Pred njimi niso več varni niti oni domačini, ki so najpokornejši rumunski oblasti in ki še do zadnjega hipa upajo, da bo oblast sprevidela, da rabi v zasedenem ozemlju tudi ljudi in da ne gre, iztrebiti vse po vrsti. Rumunski oblastniki — posamezni žandarski in policijski komandanti — pa uničujejo tudi te nade in spravljajo s poti vsakega človeka, ki ima kolikor toliko vpliva na druge meneč, da se da vladati v duhu rumunske »sigurance« samo nad ljudmi brez samozavesti in brez vsake moralne opore. Med žrtvami razdivjanih oblastnikov v Besarabiji je vsled tega največ intelektualcev, zlasti učiteljev, duhovnikov in dijakov poleg naobraženejših kmetov in delavcev. Politični begunci iz Besarabije v društvu z drugimi političnimi begunci iz Rumunije ter človekoljubi celega sveta imajo po raznih mestih svoje krožke pod imenom: »Prijatelji Besarabije«. To udruženje je že ponovno apeliralo na kulturni svet ter ga pozivalo proti zločinstvu, ki je na dnevnem redu v nesrečni domovini. Eden od teh proglasov se glasi: »Gospod Jonel Bratianu, nekronani vladar Rumunije! V jeseni hočete svečano praznovati svojo 60 letnico. Izjavili ste, da se je bo moglo udeležiti vse rumunsko prebivalstvo. Ali ste povabili k mizi tudi duhove 15.000 poklanih Besarabcev? Morda Vam bo dovolj, ako Vas bodo. slavili očetje in matere, hčere in sinovi, bratje in sestre teh tako infam-no pomorjenih oseb? V triumfu Vaš hočejo provesti v Florico, Mlade dekliče Vam bodo trosile cvetja na pot in plesale bodo pred Varni narodno kolo. Morda povabite tudi tistih 80 deklet iz Briczeny, ki ;sp jih na povelje enega Vaših generalov vojaki posilili in potem v Dnjo* stru utopili. — Gospodu Bratianu! Ali ne čutite, kako
težko Dnjester goni svoje valove, ker je polna struga krvi in solza, odkar Vi Besarabijo tudi »duševno« združujete z materjo zemljo? Ali Vas ne trese zona radi prelite krvi, zaradi porušenih domov, zaradi bede in težave, bridkosti in obupa v tej najnesrečnejši Vaših satrapij? Zares, soparna je lam atmosfera! Krvni pot teži vse duhove, suša je prinesla lakoto v deželo, obupno tavajo stotisoči kmetov okoli — pa imate Vi še toliko hladne krvi, da ukazujete, naj pokoljejo še 300 njihovih najboljših bratov! Dovolj Vam bodi! Bodi Vam že dosti prelite krvi! Javno mnenje Evrope čuva nad življenjem teh 300 in pred njegovim sodiščem stojite sedaj Vi!« — Čitatelj dragi! Ali niso to strašne stvari? Navajeni smo bili takih grozodejstev iz Neronovih časov! Eto, tu ga imate — svojega zaveznika, ki mu toliko odličnih mož celega sveta izreka svoje najgloblje'zaničevanje! »Nemška liga za človeška prava« je poslala Bratianu brzojavni protest proti krvoločnostim v Besarabiji in mu prorokovala, da doseže ravno nasprotno tega, kar on meni doseči. Berlinska sekcija rumunske lige je poslala mednarodnemu kongresu lig za človeška prava v Parizu naslednjo brzojavko: »Stotine življenj v Kišinevu je v nevarnosti. Prosimo, da protestirate pri rumunski vladi proti sistemu terorja in klanja.« — Bivši minister C. G. Kosta-Foru je napisal celo knjigo z naslovom: »Zločini siguranze« (rum. policije). Kar mož v tej knjigi popisuje, je nekaj strahovitega. Policija kolje in strelja ljudi po svoji volji; nikdar ni treba sodnije! Mučenje presega krvoločnosti Neronovih časov. Tak je »besarabski sistem«, pravi, ki se pa uporablja že v celi državi, kar pomeni: le v Besarabiji se tako pobija, obeša, strelja, kolje, trpinči! — Ni torej nič čudnega, ako se je generalni tajnik francoske lige za človeška prava s temi besedami poslovil od glavnega urednika lista »Adeverul«: »Videti Romunijo, pa ostati živ in potem svetu pripovedovati, kaj vse se v tej državi godi.«
Italijansko-madžarska trgovinska konvencija na podlagi nove carinske tarife je podpisana kot začetek prave trgovinske pogodbe. Ta konvencija zagotavlja obema državama prednosti favoriziranih držav in se Italiji dovoljuje posebne carinske olajšave pri uvozu južnega sadja, olja, riža ter nekaterih industrijskih izdelkov, zlasti pa konopeljskih izdelkov, umetne svile, slamnikov in avtomobilov. Za žveplo, citronovo kislino, ter pravo svilo je carina popolnoma odpravljena. — Ravnotako so za Madžarsko nekateri industrijski in kmetijski izdelki popolnoma oproščeni carine, dočim se za drugo blago dovoljujejo znatne olajšave.
O tajni zvezi med Rusijo in Japonsko se je začelo mnogo razmišljati, in sicer so najprej ameriški listi prinesli vesti, da obstoja med Rusijo in Japonsko baje tajna pogodba glede skupne politike v Kita ju, katere cilj bi bila popolna izločitev vseh drugih tujih držav. V pogodbi se je zavezala Rusija, da odpokliče komunistične agitatorje iz japonskega ozemlja, Japonska pa jej daje zato proste roke na Kitajskem ter bo Rusiji obenem tudi pošiljala težko topništvo in podmorske čolne. — Japonska se sicer zdaj na zunaj dela, ko da sodeluje v kitajskem vprašanju z velesilami, vendar je dosti povoda za verjetnost take tajne pogodbe.
\z Slovenije.
Orlovski tabor v Ptuju. Vsak narod, ako hoče veljati za izobražen, mora živeti svoje duševno življenje. Duševno življenje naroda pa ne obstoji samo v tem, da knjige čita, naroča liste, bere novine, ustanavlja knjižnice, temveč da tudi čustvuje, iskreno, vzneseno doživlja ideje in svoje občestveno življenje. Skupni nastopi, vzajemno veselje, ki se razodeva pri takih nastopih, vzbudi najgloblje socialne sile v vsakem posamezniku, ker odpre srce za ljubezen do bližnjega. V ljubezni do bližnjega, najprvo do tvojega narodnega sotovariša, do tistega, ki s teboj skupno obdeluje polje, dela v istem obrtniškem obratu, se nahajajo glavne životvorne sile naroda. Da to životvorno ljubezen gojimo, moramo skupno praznovati, skupno doživljati veselje skupnega dela, skupnih idealov in ciljev. Zato 2. avgusta vsi v Ptuj. Tam bo velik orlovski praznik, praznik veselja in Orlovskega dela, praznik medsebojne požrtvovalnosti in zavesti skupnosti, za katero se navdušuje naša nova mladina.
Na mladinskem zborovanju ob priliki orlovskega tabora govorita dr. Fran Sušnik in dr. Basaj. Pridigo je prevzel g. prof. Vreže.	_______
Na slavnostnem obhodu v Ptuju so posebno dobrodošle narodne noše. Prleki, zganite se, pokažite, kaj znate in kaj imate. Ptujski okoličani se naj potrudijo, da bodo v lepem številu nastopili kot konjeniki pri obhodu.
Duhovniške vesti in spremembe. Friderik Strnad (deficijent) pride za kaplana k Sv. Marku niže Ptuja, Franc Klasinc (novomašnik) je nastavljen k Sv. Petru pod Sv. gorami, Mihael čarf (novomašnik) k Sv. Miklavžu pri Ormožu, Jože Presnik je prestavljen iz Št. Vida pri Ptuju in pride za kaplana v Št. Janž na Drav. polju, Štefan Horvat (novomašnik) v Št. Vid pri Ptuju, Franc Časi (novomašnik), k Sv. Duhu v Loče, Adamič Adolf (novomašnik) k Sv. Martinu na Paki, Jožef Žolnir (novomašnik) na Gor. Polskavo, Franc Urleb je prestavljen od Sv. Martina pri Slov. Gradcu v Novo-cerkev, Alojz Drv odel (novomašnik) k Sv. Juriju ob juž. žel. Josip Meško (novomašnik) za II. kaplana v Šmarje pri Jelšah, Rad. Jošt, dosedaj II. kaplan v Šmar ju je prestavljen k Sv. Martinu pri Slov. Gradcu kot II. kaplan, Jože Pretnar pride k Sv. Martinu pri Slov. Gradcu kot I. kaplan, Ivan Orel (novomašnik) k št. liju pod Turjakom, Jerič Ivan postane II. kaplan v Ljutomeru,
prvo mesto dobi Miloš Ferk, kot tretji ljutomerski kaplan je nastavljen novomašnik Alojzij Peijtler.
Počitniško, zborovanje, ki ga priredi katoliško di-jaštvo dne 14. in dne 15. avgusta t. 1. v Kamniku, mora postati prava manifestacija katoliške misli ter mladih, svežih sil. Jasno je tedaj, da mora na to delati predvsem dijaštvo samo in to š številno udeležbo, nadalje pa tudi katoliško razumništvo s tem, da proži roko na pomoč tam, kjer je potrebna. In kakšno velepomembno delo opravlja tu vsak, ki to tudi izvršuje! Podpirati stremljenja srednješolcev, to bodi vsakomur v ponos. Saj je ravno med srednješolci največ idealnih delavcev, ki bodo kmalu nastopili mesta sodobnikov in katere čaka bodočnost dela, vztrajnosti, predvsem pa seveda značajnosti. Vsakdo jih naj torej podpre z darom, bodisi še tako majhnim. Darove sprejema iz prijaznosti uredništvo »Naše Straže«.
Ornijoško-ptujski počitniški klub dij. Orla ima svoj redni sestanek 29. julija na Svetinjah pri Ormožu. Sestanek je obvezen za vse dijake-Orle, ki pripadajo temu klubu, drugi so iskreno vabljeni, kakor tudi čč. gg. no-vomgšniki, gg. bogoslovci ter gg. visokošolci. Zbirališče je ob 9. uri na postaji Ivanjkovci, odnosno pri cerkvi na Svetinjah. Dopoldan so predavanja, Opoldne nas pogosti č. g. župnik Bratušek, popoldne pä naredimo peš-izlet v Jeruzalem ,in k Vrazovemu domu. Bratje, ki vam je še v spominu lanski sestanek pri Veliki Nedelji, glejte, da ne zamudite letošnjega sestanka pri Svetinjah, kajti ta ne bo nič manj zanimiv, poučen in zabaven. Na svidenje! Bog živi! Vodja kluba.
Opozarjamo že danes vse katoliške dijake, ki se nameravajo udeležiti dijaškega zborovanja v Kamhiku, da se pravočasno dogovorijo s tovariši v svrho skupnega potovanja. Družba treh tovarišev s ferijalno legitimacijo dobi na železnici 75% popusta. Vsak udeleženec zborovanja naj to javi po dopisnici na naslov: »Noš dom«, Gledališka ulica 2. Agitirajte med tovariši! Zasledujte vsa navodila v našem časopisju. Z Bogom za narod!
Utonil v ribniku. Od Sv. Miklavža pri Hočah nam p Ciro jajo: V sredo proti večeru se je podal kopat v ribnik tukajšnji gostilničar Ivan Fon. Šel je skraja z družbi z ne-pim drugim moškimi, Mi se je pa med potjo nekoliko zamudil. Fon je stopil sam k ribniku, se slekel in se pedal v vodo. Ko je dospel k ribniku Fonov spremljevalec, gostilničarja ni bilo nikjer. Po dolgem iskanju iso ga našli utopljenega iv ribniku. Še kot mrtev se je držal tak» krčevito korenin na dnu ribnika, da so ga komaj odtrgali. Ubogo žrtev je gotovo koj ob začetku kopanja popadel krč in je utonil. Ponesrečeni gostilničar je bil star komaj dobrih 30 let. •
Jugoslovanska Matica, podružnica Jarenina, priredi v nedeljo, dne 2. avgusta t. L, svečanost v prid šolski mladini in Jugoslovanski Matici. Ob tej priliki napravi Glasbena Matica iz Maribora v Jaremim» izlet. Šolska mladina pa vprizori na odru: »Knežev kamen«, »Matija Gubec«, »Kronanje v Zagrebu« ter »čebelica in Ciciban.« Znana nam je že res ljubko idilična Jarenina, kjer je tudi za zmer ne oene izborna gostilniška postrežba. Dobre pol .ure sprei hodnega hoda čez cvetni dol in s košatim zelenjem ovetti čan lahni' griček od postaje Pesnica. Na Pesnico voizi vlak ob % na eno popoldne iz Maribora; nazaj pa bo. šel okoli
9.	ure zvečer. Pohitimo pokropit to menda edino podružnico Jugoslov. Matice na deželi v Slov. goricah!
Dnevne novice.
Vprašanje narodnega poslanca Franjo Žebota na g.
ministra saobraćaja v zadevi miloščinarjev bivše južne železnice: G. minister! Ob ustanovitvi provizijskega fonda za delavce južne železnice se ni sprejelo za člane one; ki so bili stari preko 36 let. V čirkularju iz leta 1909 pa jei družba južne železnice na zahtevo osolbja pristala, da plača tem delavcem, ako so, nesposobni za delo, iz svojih sredstev »miloščino« v višini po statutih fonda, ne da bi ti delavci sploh kaj plačali. Rimski akord določa v § 17, točka 6, da se prt odločanju o miloščinah, penzijalh in pro vizijah sprejmejo ali postojeće norme državne železnice, ali pa bivše južne železnice. Navzlic temu, da imenovani člen rimskega akorda, oziroma podpisani protokol k temu členu določa, da se naj ta točka tolmači v korist osobju, je vendar ministrstvo; ža socijalno politiko ustavilo, oziroma prepovedalo takozvane miloščine, češ, da država v smislu ustave ne sme dati nikalkiih miloščin, dajatev itd., iz državnih sredstev, ako niso utemeljene v zakonu. Ker pa je rimski akord s podpisanim protokolom s finančnim zakonom 1924-25 postal zakon, ima minister pravico, da tolmači te odločbe na boljše za osebje in prizna, oziroma določi miloščine za bivše južnoželezniške delavce. Z ozirom na navedeno; dovoljujem si Vas, g. minister, vprašati: 1. Ali ste pripravljeni po podpisanem protokolu § 17, točka 6, tolmačiti v dobro osobju in nakazati miloščine? 2. V slučaju, da s tem niste zadovoljni, hočete li se za to zavzeti, da se v finančni zakon o dvanajstinah za avgust-november 1925 vnese poseben člen, ki naj določa, da se onemoglim delavcem blivšie južne železnice, dalje bivše avstriijske državne železnice, bosanskih in drugih železnic izplačuje miloščina z draginjsko doklado po normah pro-vizijäkih fondov, ki so v teh pokrajinah postojali, oziroma še postoje. Prosim za piismen odgovor. Beograd, 13. julija 1925. Z izrazom spoštovanja: Franjo Žebot s. r., narodni poslanec.
Umrl je v Varaždinu dne 20. t. m. po kratki bolezni vereučitelj na varaždinskih ženskih zavodih g. Valentin. Cajnko. Rajni je bil rodom Slovenec, star 58 let in je rad ob počitnicah prihajal v naše slovenske kraje. Bodi mu; ohranjen častni spomini
Požar povzročil 206 tisoč dinarjev škode. Na Ili j in
dan, 20. t. m. je razsajala proti večeru po hrvatskem Za.-
c
gorju silovita nevihta in največ je trpelo radi neurja takozvano Oroslavlje. Koj začetkom nevihte je udarila j strela v hlev zadruge Tomič. Plameni iz hleva so se j oprijeli še dveh sosednih hlevov in štirih kozolcev. Na mesto nesreče, ki je hila vidna daleč na okrog, so pri-brzele kar tri požarne hrambe. Razven poslopij je uničil požar 4 živinčeta in 20 telet. Radi silne vročine je veliko trpela koruza in sadni nasadi. Škodo cenijo na 206 tisoč dinarjev.
Strela uradila v očeta, a je ubila sina. V slavonskem selu Sv. Jurij se je zgodila te dni tale nesreča: Kmet Rok Dolančič je delal na polju s svojim sinom Markom in i isvojo snaho. Ko je začelo grmeti in bliskati ter deževati, so se zatekli vsi trije v strahu pred nevihto pod košati hrast. Strela je urezala najprej v hrast, se od tamkaj odbila ter razčesala seljaku Roku kapo, a nato jj preskočila na sina, ki je obležal na licu mesta mrtev.
Snaho je strela onesvestila, a si je kmalu opomogla, isto j; tako stari Rok, a sina so odnesli mrtvega na dom.
Z nožem zaklal svojo sosedo. V bližini Zagreba v Stupniku sta se po običajni seljaški navadi med seboj isprla soseda: Nikola Smolčak in Mara Lončič. Ker je Lončičkin prepirljivi ženski jezik se bolje in bolj, hitro sukal kakor 'Smolčakov, je to možakarja tako razljutilo, da se je lotil, sosede z nožem in jo zaklal z enim sunkom v prsa na mestu prepira. Mara v grob — Nikola v zapor!
Skrivnostni izgini mladoletnih fantov in deklic v Beogradu. Že nekaj mesecev ima beograjska policija opravka s skrivnostnimi izgini mladoletnih fantov in deklic. Doslej še ni posrečilo roki pravice, da bi bila rešila to uganko. Predvsem se je domnevalo, da je nekje v Beogradu skrito središče za trgovino z belokožno rdbo. Pri vsem natančnem priskovanju se ni doslej nič odkrilo, akoravno vodijo razni znaki teh skrivnostnih iz-ginov v Skoplje in Carigrad. Doslej pogrešajo v Beogradu pet fantov v starosti do 13 let in tri deklice, ki so par let starejše.
Čuden ribarski plen. Pred nekoliko dnevi so ribili ribiči iz Mitroviče v Savi. Imeli so srečo in ko so potegnili prvič mreže iz vode, so ulovili velico število jib. Ko so ponovili lov in začeli vleči mrežo iz valov, so po teži, !ki se je gibala in kotalila po mreži, sklepali, da se je ujela riba izvanredne velikosti in teže. Ko so izvlekli mrežo proti čolnu, so zapazili v njen nekak velik kamen. Pri natančnejšem pregledu plena, so spoznali, da imajo v mreži lobanjo ogromne v vodi poginule živali. Mitrovički ribiči so namreč slučajno zajeli v mrežo mamutovo lobanjo.
Redek slučaj konjske smrti. V. Bosanski Kostanjici se je zgodil 14. t. m. slučaj konjske smrti, ki je res nekaj nenavadnega. Musliman Salih Curt je vozil z dvema konjema seno. V budi vročini je kočijaž s senom naloženi voz postavil v senco pred'velik čebelnjak. Konje so pustili sušilci sena pred čebelnjakom v senci, ljudje «o pa šli na oddih v hišo. Kmalu je bilo slišati V hišo rezgetanje konj. Ko so šli sušilci pogledat k živalim, so zapazili, da so obdane od celega oblaka čebel, ki so ju pikale. Hišna gospodinja edina se je upala do ubogih živali, da bi ju rešila, a sp jo razjarjene čebele z obilnimi piki zapodile v beg. V konje se je zakadilo 17 rojev in obe živali sta radi preobilnega strupa poginile.
Zagrebški mesarji so na pritisk mestnega magistrata znižali cen mesu vseh vrst za 1 D pri kilogramu.
Borza: London 275.50—278.50, Zariz 263.75—268, Milan 207.05—210.05, Züriöh 1104—1144, Dunaj 7.07— 8.09, Praga 169.7—170.3. Dinar notira v Ziiricbu 9.10.
■■umMwin»'« 'i' w 'nnwamwi 3ntmm&wmmtmmaam)ammss&4m
Je v Mariboru Kaf. društvo rokodelskih pomočnikov potrebno?
Pred 70 leti se je ustanovilo tudi v Mariboru kat. društvo rokodelskih pomočnikov in kar pri ustanovnem shodu se je prijavilo 51 članov. Bilo je to dne 26. decembra 1855. Pravilno torej obhaja mariborsko društvo prve dni meseca septembra slavnost svojega 70 letnega obstoja. Nobeno drugo krščansko društvo se ne more v tem oziru kosati s kat. društvom rokodelskih pomočnikov.
Pa še je danes tako društvo v Mariboru aktualna?
Zadnjič smo dokazali, da so kat. društva rokodelskih pomočnikov dadànes ravno tako umestna, kakor so bila ob času svojih ustanovitev od Kolpingovega časa naprej, ker so delavske in obrtniške razmere v marsičem slične onim pred 70. leti. Za Maribor še pridejo v poštev sledeča dejstva:
1.	Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji. Ako pa imamo razen Ljubljane še v Novem mestu, na Vrhniki in v Škofji Loki Kat. društva rokodelskih pomočnikov, je še pač večja potreba za Maribor. Maribor ima mnogo obrtništva, razuntega številne tovarne in delavnice, kjer so vsaj deloma potrebni delavci s strokovno izobrazbo. Vsi nesamostojni strokovno izobraženi pomočniki, tovarniški in drugi delavci pa imajo pristop v našem društvu. Res je sicer, da je komunizem, socializem in verska pokvarjenost mnogo naših ljudi pokvarila. Pa hvala Bogu še je vendar precejšnje število oseb v omenjenih kategorijah, ki se niso takim strujam vdale In se bojujejo proti njim. Posamezni so vedno nevarnosti izpostavljeni, da omagajo; zaslombo imajo samo iv skupnosti in to skupnost najdejo ravno v Kat. društvu rokodelskih pomočnikov, ki ima svoj cilj, v verskò-nravstveni in obče strokovni vzgoji, zraven pa nudi Hudi potrebno pošteno razvedrilo;.
2. V Mariboru imamo samostojno »Društvo katoliških mojstrov«, bržčas edino v Jugoslaviji, ko ostanejo drugod mojstri, ki so izšli iz našega društva, podporni ali častni člani svojega bivšega društva. Imajo svojo dobroprospevajočo hranilnico in prekoristno bolniško blagajno. V močni korporaciji tudi niso brez
•	vpliva. Sicer nam je znano, da se v društvo tudi sprejemajo člani, ki iz tega ali drugega vzroka niso bili
; prej v Kat. društvu rokodelskih pomočnikov; vendar
•	popolnoma razvidljivo je, da dobijo katoliški mojstri ; svoj največji in glavni prirastek iz Kat. rokodelskih po-i močnikov. Samo v korist katoliških mojstrov je, da
pospešujejo Kat. društvo rokodelskih pomočnikov: da svoje ljudi vodijo v pomočniško društvo, predvsem pa,
: da se zavzamejo za vzgojo vajencev v taki smeri, da ' isti kot pomočniki iščejo iz lastne volje svoje torišče v i Kat. rokodelskem društvu. Pomočnikom samim pa se 5 morajo večkrat predočiti koristi Kat. mojstrskega društ-j va. Zato pa je tudi danes v Mariboru Kat. društvo ro-; kadetskih pomočnikov potrebno.
)	3. Ko je A. Kolping svoja društva ustanavljal, pa ni
] prezrl velikih moralnih nevarnosti, ki pretijo potujo-i čemu rokodelskemu pomočniku. Zato so večja društva ! ustanavljala svoje rokodelske dome, hospice, kjer je, I vsaki potujoči član kateregasibodi drugega rokodelske^ i ga društva dobil za en do tri dni prosto hrano in preji nočišče, manjša društva pa so imela svoje gotove go-! stilne, kjer so se lahko potujoči tovariši na stroške kra-
Ijevnega društva okrepčali in prenočili. Tako ne pride potujoči rokodelec v nevarnost, da bi zašel v kaki duši in telesu nevarni brlog.
Kakor je nekdaj bilo potovanje rokodelskih pomočnikov v vsaki stroki več ali manj obvezno, tako še je tudi dandanes potovanje rokodelskega pomočnika prepotrebno, najsi išče dela, najsi išče v raznih delavnicah spopolnitve obrtniškega znanja. In ako pride član Kat. društva rokodelskih pomočnikov v Maribor in tukaj, v tem obmejnem mestu, ki je vhod in izhod iz dveh držav, naj ne najde ne samo nobenega hospica, ampak tudi ne nobenega bratskega društva? Kaj si bodo o nas mislili na jugu in severu?
To so vzroki, ki zahtevajo v Mariboru Kat. društvo rokodelskih pomočnikov. Vsa modroslovna razmo-trivanja ne spravijo resnice iz sveta, da uživa ono mesto pravo blagostanje, katerega srednji sloji so pre-šinjeni s pravim krščanstvom, in glavna četa srednjega stanu je obrtniški stan. Ako se hoče obrtništvo spraviti na trdno podlago, se more to zgoditi le na temelju krščanstva in ta temelj' polagajo Kat. društva rokodelskih pomočnikov.
Če pa premišljujemo, kaj bi lahko v Mariboru Kat. društvo rokodelskih pomočnikov predstavljalo, in vidimo v kakšnem stanju je, pa mora vsakega prijatelja Kolpingove ustanove žalost pretresti. Že pred 38 leti je mislilo društvo na svoj lastni dom, ali razmere niso bile ugodne ali se niso izrabile. V najnovejšem času je bilo društvo vrženo na cesto iz lokala, v katerem se je zbiralo čez 40 let in tam gojilo vse panoge društvenega življenja. Danes, če se hoče vsaj nekaj od raztresenih članov zbrati, mora iskati za ta slučaj gostoljubnosti v tujih hišah.
Drugod, ko pomočnik konča svoje delo, pohiti v rokodelsko hišo, vsaj začasno, ako ni predavanja ali kakšnega učnega tečaja, ko prej pohiti domov, da tam bere kakšni list ali izve najnovejše iz društvenega živ-; ljenja, ali pozdravi kakšnega pripotovalnega tovariša, j ali se udeleži kakšne igrice, ali prinese nekaj prihranjenih novcev v društveno Čebelico itd. V Mariboru pa — kam se naj obrne? Kje naj najde kakšnega prijatelja? Kje se naj malo pozabava? Skrajni čas je, da tukaj merodajni krogi posežejo vmes, da mu priskrbijo vsaj eno sobo, en lokal, kjer se lahko redno, vsak dan zbirajo s svojim predsednikom pogovariajo ali se pod-učujejo, zabavajo. Teh par možičkov, ki sedaj tvorijo društvo, si ne morejo sami pomagati. Kò bi društvo imelo svoj lokal, bi se njegovo število kmalu podeseto-; rilo, bi lahko tudi manjši ali večji okoliš pritegnilo v ! svoj delokrog.
I Vsak, kateremu je dober, pošten rokodelski stan na S srcu ležeč, naj priskoči na pomoč. In ravno društvena S 70 letnica naj bo priložnost, da skažete društvu svojo ; naklonjenost s svojim sodelovanjem! Saj vam ne bode j v škodo!
s Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo!
iz Maribora.
’ Prodajalne na cestah? V zadnjem času so se začele , množiti prošnje, da bi občina mariborska dovolila posta-I viti na trgih ali ob ulicah ali na vogalih raznih ulic male utice in barake kot prodajalne za razno blaigo. V Aleksan-; drovi cesti; imamo že tako utico za trafiko.. Dve papirni trgovini pa bi izdaj rade postavile kar večjo stavbo na trgu Svobode ali kje drugod. Obč. svet je prošnjo glede trga J Svobode odbil, a je naročil mestnemu stavbenemu uradu, j da študira, ali bi ne bile morda mogoče take stavbe v ' Aleksandrovi cesti in sicer v drevoredu pred Götzovo pi-' vovarno, Icfter že stoji utica za trafiko. Kalko poročilo bo po ' dal stavbni urad, ne vemo, vendar pa upamo, da bodo. ime li gospodje pri stavbnem uradu toliko estetičnega čuta in okusa, da ne bodo priporočali takih stavb ravno v najlepši im najprometnejši cesti v Mariboru. Aleksandrova cesta je z ureditvijo prostora pri frančiškanski cesti; komaj dobila nekoliko lepše ib prijaznejše Lice, in to bi naj zdaj razne utice in 'barakice zopet popolnoma pokvarile?! Kak utis bode napravilo na tujce, če bodo na svojem potu iiz kolodvora v mesto naenkrat opazili celo vrsto raznih kolibie, ki nikakor ne sodijo na ta prostor! Občinski svet vendar
; ne bo dopustil, da bi ravno Aleksandrova cesta, skozi ka-i' tero mora vsak tujec v mesto, izgledala kot kaka balkan-! ska kolonija!
Novi predsednik Kat. dr uštva rokodelskih pomočnikov v Mariboru. Ker je po smrti msg. dr. A. Medveda imenovani predsednik profesor Fr. Osterc zopet odstopil, se j è vodstvo imenovanega društva poverilo vpoko-jenemu kaznilniškemu kuratu Matiji Ljubša. Novi predsednik je že v enakem društvu v Gradcu osem let deloval kot podpredsednik; zato se od njega pričakuje, da bode mariborskemu, v zadnjem času nekaj zanemarjenemu kat. društvu rokodelskih pomočnikov dal novo življenje. Kakor znano, obhaja mariborsko Kat. društvo rokodelskih pomočnikov dne 5. in 6. septembra slavnost svoje 70 letnice.
Zastrupi jen je. Včerajšnjega dne se je -zastrupila mlada, enaindvajsetletna čevljarjeva žena Šarman Marija. Najbrž je vzela močno dozo veronala, ker je takoj padla v nezavest in dasi jo je rešilni oddelek takoj odpeljal v bolnico, je okrog 4. ure popoldne umrla.
Pijan padel z voza. Včeraj popoldan se je vozil skozi Krčevino na nekem vozu pomožni delavec Hans Teichmeister iz Lajtersberga. Bil je precej natrkan in ker se je neprestano na vozu premikal, je izgubil ravnotežje in telebnil z voza. Pri padcu se je težko poškodoval; dobil je pretres možganov in rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico.
Mestni šolski svet je premestil svoje prostore v dekliško šolo v Cankarjevi ulici (pritličje levo soba št. 10) in uraduje vsak delavnik od 14. do 16. ure.
Studenci pri Mariboru. — V naših Studencih čutimo mirni ljudje eno veliko nadlego. In ta je: nočni nemir, divje kričanje cele noči tistih, ki se vračajo iz gostiln ob nedeljah, praznikih in pondeljkih. In nihče se ne ustavlja temu počenjanju. Ker je gostiln prav lepo število — pravijo, okoli 24 — si lahko misliš, čitatelj, kako prijetno ti donijo na ušesa glasovi vnetih častilcev gospoda »alkohola«. Seveda so med gostilnami tudi izjeme, ki se držijo reda. Da naši Studenčani prav vneto častijo gospoda »alkohola« — zato skrbijo že nekateri gostilničarji s prireditvijo raznovrstnih veselic, plesov, Okii trajajo včasih cele noči. Saj tako lahko sodimo mirni ljudje, ko vidimo zjutraj ob 4. uri se vračati domu od1 alkohola ginjene udeležnike. — Seveda vse to v blagor delavstva, ki nosi v »hranilnice« brez povračila svoj težko zasluženi denar — in v blagor neizkušene, nekoliko odrasle mladine, ki se navaja k zapravljivosti itd. Kaj pravite k temu Občinski možje? Mirni ljudje želijo miru po noči. Skrbite zanj, ker ste za to poklicani in voljeni.	-
Podružnica udruženja vojnih invalidov v Mariboru objavlja; Ker se pojavljajo slučaji, da različni elementi izrabljajo javnost ter beračijo in prosijo podpore, ko so iste nevredni, sporočamo, da naj’ vsak, kdor hoče pomagati invalidom, vdovam in sirotam, pomaga podružnici, ki bo take prispevke porabila pravemu .namenu, mesto, da podpira berače, ki trdijo, da so invalidi, pa se o njih ne more dognati, če je njih trditev resnična. To sporočamo radi tega, da ne izgubimo simpatij javnosti, ki ravno vsled tega kaj rada krivo sodi udruženje vojnih invalidov. Za podružnico UVI v Mariboru: Fr. Geč, podpredsednik, .Martin Pravdič, tajnik.
Zadruga slikarjev, pleskarjev itd. javlja, da je v nedeljo, dne 26. t. m. ob 9. uri v gostilni »Rotovž« vpisovanje In oproščenje učencev. Načelnik.
Razpis službe. Pri mestnem gradbenem uradu mariborskem se razpisujejo tri mesta, in sicer: 1. inženjer ja arhitekta, 2. geometra in 3. risarja. Razun splošnih pogojev se zahteva še sledeče: ad 1. najmanj dveletna privatna praksa, ad 2. najmanj šestletna praksa, ad 3. najmanj triletna praksa po končani srednji tehnični šoli.
S potrebnimi prilogami opremljene prošnje je pri podpisanem magistratu vložiti najkasneje do 15. avgusta.
Ceno meso. Dne 25. julija 1925 od 7. ure naprej se bo na prosti stojnici na sejmišču pri mestni klavnici prodalo ca 90 kg zmrznjene bržole in pljučne pečenke po 10 D za 1 kg. Prodaja samo na konzumente po 1 do 2 kg.
LISTEK.
Mali svet naših očetov.
Roman v treh Selih'. Spisal Antonio Foga muro.
Prevod iz italijanščine.
Ko je Franco začul svoje ime, se je stresel in takoj uganil vzrok. Zgodaj zjutraj je pisal stric Peter markizi in ji naznanil v preprostih, toda zelo spoštljivih besedah smrt svoje sestre. Franco pa je priložil stričevem« pismu listek s temi-le besedami:
»Draga stara mati, nimam časa, da bi ti pisal, čemu sem tu. Jutri zvečer ti povem ustmeno in upam, da me boš poslušala, kakor bi me poslušal moj oče in moja mati.«
Do sedaj ni bilo iz Cressogna še nikakega odgovora. Sedaj pa je prinesel neki človek iz Cressogna pismo. Kje je ta človek? — Odšel je; ni hotel čakati niti trenutka. Franco je vzel pismo in prebral naslov: »Blagorodnemu gospodu inženjerju Petru Riberi.« Spoznal je pisavo upraviteljeve hčerke. Hitro je šel k stricu Petru, ki je bil šel že v posteljo, ker je bil truden.
Ko mu je Franco ponudil pismo, ni bil stric Peter niti začuden, niti radoveden jn je mirno rekel:	. j.
»Odpri!«
Franco je postavil luč na omaro, obrnil proti postelji hrbet in odprl pismo. Zdelo se je, da je okamenel. Ni zadihal, ni se ganil.
»Torej?« je vprašal stric.
Molk.
»Razumem«, je rekel stari mož. Franco je izpustil pismo na tla, stegnil roki v zrak in izustil zategnjen, globok in hripah »oh!« poln začudenja in groze.
»Torej«, je povzel stric, »ali lahko zvem?«
Franco se je zganil, se mu vrgel okoli vratu in komaj zadrževal ihtenje.
Mirni človek je prenesel s prva to nevihto molče, ne da bi se ganil. Nato pa se je skušal ubraniti in je zahteval pismo: »Daj sem, daj.sem, daj sein.« In mislil si je: »Kaj za vraga je neki pisala la preklicana ženska?« Franco je vzel luč in mu ponudil pismo. Stara mati ni pisala ničesar, niti zloga. Vrnila je enostavno inženjer-jevo pismo in Francov listek. Stric je potreboval nekoliko časa, da je razumel. Nikoli ni posebno hitro razumel, to pa je bilo po vrhu tako zelo nezaupljivo! Ko pa je razumel, si ni mogel kaj, da ne bi rekel: »Da, ta je pa le prehuda.« Ko pa je videl, kako je Franco ves iz sebe, je vzkliknil s slovesnim glasom, s kakršnim je navadno obsodil iz cina srca vse človeške stvari: »Čuj. To je tako . . .« (in iskal je primerne besede na njemu lasten način, napihnil lica in nekako za grgral) »to je krivično. Da bi se pa tako čudil kakor ti, mi ne pade v glavo. Vsa krivda, moj dragi, ni na njeni strani; in sedaj? V ostalem, radi vaju mi je žal. da se bosta morala zadovoljiti z malim in živeti v tem nesrečnem gnezdu. Radi mene pa? Jaz pri tem pridobim in sem pripravljen, povem odkrito, izreči zahvalo tvoji sturi materi. Poglej, nimam družine in sem vedno računal na to. Sedaj je moja uboga sestra mrtva, če bi vaju stara mali sprejela z odprtimi rokami, bi jaz ostal sami kakor zeljnat štor. Tako torej!«
Franco se je čuval, da ni ničesar povedal svoji ženi. In ona, četudi je vedela, da je bilo poslano pismo v Cressogno, je šele po pogrebu, nekaj ur po pogrebu vprašala, če je stara mati odgovorila. Mali salon, mala terasa in mala kuhinja je bila ves dan polna ljudi, od devetih zjutraj , do devetih zvečer.
Nov vozni red
veljaven od dne 5. junija 1925, je izšel ter se dobiva v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena je komadu D 1.50.
flHIIIIlIlHIIHBBliaillBIIHB
[r	Ir^i	irv	Ir^j	jr^1	1 r’M		ir^v	! r^v		|r^;r"Mj	;r^:	1 r^	r^l
! bAž ! »ča i	vsa	Iwa*			Ivah:			! h**	!w^!fcA^!kAa:	1 kAalkAdj			
! Zopet znižane cene !
pri J.TRPINU na Glavnem trsu štev. 17, Maribor.
Rjavo platno od din. 8.50 naprej, belo platno od dan. 9 naprej, sukno od din. 38 naprej, creppe de Chine od din. 68 naprej, za ženske bluze, otročje oblekce itd. od din. 10
naprej.
! I Ogliite si pred nakupom ! I
Kdor bi rad hitro kako zemljišče kupil ali prodal, vzel v zakup ali najem, ali dobil hipotečno posojilo, naj se posluži tozadevno oblastno koncesijonirane posredovalnice Anton Sikcsek v Gornji Radgoni, Spodnji Gris št. 14.	'	336 3—1
j Kavarna »Mestni park«. Vsak dan svira znani šla-ger-Trio »Santo-LedovsM-Šimek« od 21. do 1. ure in popoldne (pri lepem vremenu) od 17. do 19. ure.
: Razstava 1924. Vslled konzorcija Ambrožič-Kenda prizadeti izvolijo natančne podatke zaupati: »Marstanu«, Maribor, Rotovški trg 1.	f	339 2—1
Dvodelna lestva, kopalna banja, spalni otoman,, razne slike, ležalni stol, otroški stol, sobno stranišče za bolne f se prodajo po zelo, niiziki' ceni: Maribor, Šolska ulica 3, ■od 8. do 11. in od 2. do 4. ure.	340
i Ali sem že ebnatrll naročnino 1
Univ. docent in primarij
Dr. Ivan Matk
naznanja, da izvršuje pre-svetljavo, slikanje in zdravljenje z Roentgenovimi žarki (Heliopan aparat) ob običajnih ordinacijskih urah.
m
®®
Telefon 857.
□raaaioin
Maribor, Slovenska nlica 4.	[■
«]®®®®@®®SS®®
Kašelj in hripavost
preženete takoj s svetovnoznanim
Kupujte samo prvovrstno
: domato svinjsko mast :
znamke _	znamke
Lastni izdelek tvrdke
Ja »ko Pope vii i Ljubljani.
Najaižje cene!	Solidna postrežba!
Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg.
Taschen-J nhai ato p
Za čudoviti učinek prevzamemo vsako sigurnost. Trajnost dve leti. Naroča se pri: Fran Voršiču, Zagreb 1 — 391, za 53 din. (vštevši usnjeni etui in poštnina). Zahtevajte, obširni prospekti
■ ■ ana
■ ■ ■
Pa
n J m 1 liter prvovrstnega, zali lil jamčeno pristnega dalmatinskega vina se bode točilo od sobote, dne 25. t. m naprej v znani dalmatinski kleti Jas, Po v o Jnik, Mesarska ul. 5. Istotam se dobe vedno vsakovrstni dalmatinski zakuski po sedaj za 20°/0 znižani ceni. Posebnost te kleti je, da se dobe v njej dnevno pečene sveže morske ribe i. t. d. i. t d.
DOMAČA ZARMICA
«tovarna
VCITA^
MARIBOR
Sirite Jašo Stražo“!
ZS!
POPRiVILA
%
MEHANIK IVAN LEGAT
specialist za pisarniške stroje
MARIBOR	,
samo Vetrinjska ulica 30. j Telefon št. 434.
Inserirajte I
r v r v r i j r ^ j r* m i m i r >, r,41 r v | r1j rji ! r x| m j m 1 r* i r/ j rm^ ! r;i j	j rp i m i r,3 r/11	|	l j m \:rm'
! V*A Vil kTj ! ±mJ ! k'.i j k% 1 k^ i \i>\ I j j k'.i I k% 1	! iTj 1 k >i ! k% 1	j k% I k% 1 k% ! k'iluki	lv%. 'k ^
najboljše in najvaraejše
pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici t Mariboru,
Stblna nlica št.	m.* in,
P obrestu je bramine vloge p«
t% in 10%
oziroma po dogovoru.
O m ; j r/ iray ■: m k. j k iik i i a ^ ■i	i r.y r.' ! r.^ 1 V ; r.' . r.^ 1 rm* ■ rm' I V* r/ 1 {*** i ! ki ; ki ! ki ! k'i ! kV ki 1 k*a i k’i1 ka ; k*i : k*A ! kV! ki :	!H|	; ^ O i *7* ! V1 ■ ru^ 't.r'M j M ; M ! r/« J1 U;U!k'iki »■ k A 1 k A ! k% ' kA : k al ' I
Lipniški-Leipziger
= velesejm =
« Jeseni 1925.
Od 30. avgusta do 5. septembra.
Tehnična razstava: od 30. avgusta do 5. septembra. Tekstilna razstava: od 30. avgusta do 30. septembra.
Naivefil in najstarejši mednarodni velesejm sveta!
Enako važen za raizistaivljalce in kupce!
Prijave sprejema in pojasnila daje častno službeni zastopnik:
V. STROHBACH, Maribor, Gospa tka ul 19.
R
1
Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru,
Odgovorni urednik: Janu! Goleč,
Izdaja konzorcij »Naše Strafte«