Poštnina pavsalirana.
101.
t
Ljubljani, dne 1. septembra 1920.
Letnik II.
Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI E.IST
deieliie triade za Slovenijo*
Vsebina: Pravilnik ra izvršitev uredbe o imovini neprijateljskih podanikov. Določanje dnevne proizvodne zmožnosti žgalnib priprav. — Razglasi osrednje vlade: Razpis uradniških mest pri invalidskem oddelku za Banat, Bačko in Baranjo. — Razglasi deželno vlade za Slovenijo: Imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov na bivšem Kranjskem. Razpust društva „Freiwillige Feuerwehr“ v Ljutomeru. — Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani: Razpis službe pregledovalca poslovnih in gospodarskih knjig p;i delegaciji ministrstra financ v Ljubljani. Izpremembe v osebju. — Razglasi vojaških ohlastev : Tiralice. — Razglasi raznih drugih uradov in cblastev. — Razne objave.
Naredbe osrednje vlade.
324.
Na podstavi člena GO. uredbo o imovini neprijateljskih podanikov /. dne 21. junija 1920. pred-pi su j eni nastopn i
Pravilnik za izvršitev uredbe o imovini neprijateljskili podanikov.*
I.	P r i j a v a.
Člen. 1.
lastev ali ki na podstavu členov 74. in 77. pogodbe j	Člen 10.
z Avstrija pridobe to državljanstvo po starejši i Tr •	...
t • i •	....	,. J v . h,	iver le pritava v splošnem interesu, zadeva ta
domovinski, pravici t perfcmenea) — člen 249., h, r, t V r v -i	• i
, ,, n ,	• '	\	dolžnost osebno tudi vse elane upravnega m naid-
lock{l b) Uj:nT'n°	z Avstri-1()- .	! zornega odbora delniških družb, potem direktorje,
V zmisiu tega pravilnika se ne smatrajo za bol- v e „________n..	...	• ___ v _
Igarske prijiatlnike (podanike) bolgarski pripad-
niki, ki z uporabo mirovne pogodbe z Bolgarijo polnopravno pridobe državljanstvo ene izmed zavezniških ali pridruženih sil — mirovne pogodbe z Bolgarijo.
7 zmislu tega pravilnika se ne smatrajo za ogrske pripadnike (podanike) oni, ki dokažejo v
šefe, upravnike, oskrbnike, nadzornike in vse druge osebe, ki imajo v posesti te imovine, pravice in interese podanikov neprijateljskih držav ali ki so “7VU 'r“!-	s temi podaniki v kakršnemkoli pravnem raz-
c en it., oc 1 i mer ju. Vse te osebe morajo to prijavo predložiti same od sebe.
Prijavna obveznost se razteza tudi na vse hiter-
j SÄÄÄ ÄÄ!
1 no pogodbe z Ogrsko, nesporno pri dobili državljan- ilia ^ziune, trgovske družbe, pogodbe eko-T,	.	.	...	I i	'• i	.A,-, t -i v -i nomfikega znacaia m na drusja pravne posle, akle-
Brez razlike vse mmvme, pravice lil interes: 1 stvo ene. izmed zavezniških ah pridruzeml sil,| w, 11)e(i	podaniki'in podaniki neprija-
ncprijateljskih, podanikov je točno prijaviti po j med te osebe se štejejo tpdi oni, hi na podstavi j	(jr-av
členu 2. uredbo o imovini neprijaleljskih podia-j člena 02. mirovne pogodbe z Ogrsko pridobe to ni kov, razen če niso bili že prej redno prijavljeni ! pravico s privolitvijo pri stojnih ohlastev ali po po zakonu o postopan ju z imovino-podanikov držav, ki so's Srbijo v neprijateljstvu.
starejši domarinsld pravici (pertinenca) — člen 232., točka b), mirovne jiogodbe z Ogrsko.
Y zmislu lega pravilnika se ne smatrajo za turške pri padske (podanike) oni, za katere pri-iiesvo mirovna pogodba s Turčije določila, ki se skladajo z zgoraj navedenimi ,določili v drugih mirovnih pogodbah z neprijateljsidrni državami.
Člen G.
Za podanike neprijateljsk'ik' držav se ne sma-Ijali ali predstavljajo izveetno korist in izveste» j ^'ajo podaniki novo nastalih, držav: ( eskoslova.ske interes neprijateljskili jiodanikov.	ni Poljske, istotako no oni, ki po mirovnih po-
j godbah, postanejo polnopravni podaniki kraljestva Člen 3.	Srbov, Hrvatov in Slovencev, Francoske, Angli je,
K tem imiovinam, pravicam in interesom no |	homunije in Ciške.
Člen 11.
člen 2.
Za 'imovine, pravice in interese je smatrati vso premično in nepremično imovino brez razlike, kakor gotovino,, zemljišča, na njih postavljene zgradbe. obligacije, menice, delnice, ustanovne deleže, pogodbo in listine robce, žige, vzorce, patente in predmete kakršnekoli druge vrste, ki so predstav
spadajo samo* oni, ki so jih neprijateljski poda- j uiki imeli v času, označenem v členu 3. uredbe; o | imovini neprijateljskih podanikov, nego tudi oni,1 ki so iz kakršnegakoli pravnega naslova v rokah tretjih oseh na našem ozemlju, pa pripadajo* tern podanikom.
Ako jo imovina, pravica ali interes nepri jateljskih podanikov prešla (prešel) v več rok, je potemtakem za uporabo teh predpisov merodajen dan njih odsvojitve.
Ako se je ta odsvojitev izvršila, po roku v omenjenem členu 3. uredbe, se smatrajo imovine, pra
Člen 7.
Ako bi nastal sum, da. kdo sploh ni prijavil imovine podanika neprijateljskih, držav, ali da jo je prijavil netočno 'in nepopolnoma, ima minister za pravosodje pravico, da po eni ali več osebah da pregledati knjige, blagajne, zgradbe in vse druge kraje, kjer se sumi, da, je imovina spravljena, ‘in da veli popisati vse, kar se najde nepopisanega.
člen 12.
Kdor ne prijavi vseh i mo vin, pravic in interesov' podanikov neprijateljskih držav ; kdor ne pokaže knjig, bilanc in inventarjev, iz katerih bi se to moglo razvideti, pa se pozneje dožene, da jih je imel ter jih je namenoma pospravil ali uničil, pa se pri njem pozneje najde taka imovina; ali kdor sploh kakorkoli pomaga, da se imovine, pravice in interesi neprijateljskih podanikov ne popišejo v celoti ali deloma, se obtoži za krivdo ijz člena 11. ali 12. uredbe o imovini neprijateljskih podanikov.
Člen 13.
V tridesetih dneh po objavi tega pravilnika v ,,Službenih Kovinah kraljevstva Srba, Hrvala i Slovenaca“ morajo policijska oblastva poslati se-znamelc podanikov neprijateljskih držav iz svojega področja ter v. n jem. označiti, čigavi podaniki j Vsakdo, ki ni zavezan vložiti prijave, ako na-so, ali in Jv je imajo svojo imovine, ako ijn v koli- (znani po preteku rokov iz tega pravilnika, d a ima kor tega že niso storila prej.	j kdo v posesti imovine, pravice in interese, neprij a-
(Sjen 3	. i f rljskih podanikov, pa s© ta imovina popiše in
'	.	„	.'	, .	.. ... . ‘(likvidira, ima pravico od- 1 do 20 % nagrade po
Ker je stopila uredba o imovnu neprijateljskih |vsoti ,1™.,,.^ p; se 0,tl te im(>vine vlož’i v fond
vi« i„ i„ta«i za «prijatelji laatelno,	ISÄuÄ I Sl“"	»'prijatelj*» i„lc,vi,„.; t» „arrra.l» ,1»-
nn to, koliko lastnikov so premenili.
Člen 4.
..Za neprijateljske podanike se smatrajo podaniki Avsitrije, Madžarske, Nemčije, Turčije dn Bolgarije.
ölen 5.
\ zmislu tega pravilnika se ne smatrajo za nemške pripadnike (podanike) oni nemški pripadniki (podaniki), ki po mirovni pogodbi z Nemčijo nesporno pridobe državljanstvo ene .izmed zavezniških ali pridruženih sil — člen 297., točka, b), mirovne pogodbe z Nemčijo,
V zmislu tega pravilnika se ne smatrajo za avstrijske pripadnike (podanike) oni, ki v šestih mesecih izza. dne, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba z Avstrijo,, dokažejo, da so, skladno* z določili mirovne pogodbe z Avstri jo, nesporno pridobili državljanstvo ene izmed zavezniških ali pridruženih sil; za tako osebe se smatrajo tudi oni, ki na podstavi členov 72. in 76. te pogodbe pridobe to državljanstvo s privolitvijo pristojnih ob-
* Razglašen v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 166, 'izdanih dne 31. julija 1920.
lija t, 1.,* v veljavo čez deset dni po razglasitvi se morajo čez trideset dni izza dne 20. julija t. 1. (člen 62. uredbe) prijaviti, da se vpišejo v se-znamek, vse osebe na ozemlju našega kraljestva, pri katerih, je v oskrbi ali iz kakršnegakoli drugega razloga (zastave, jamstva itd.) kakršnakoli imovina, ki pripada podanikom neprijateljskih držav, kakor: gotovina, vrednostni papirji, dragocenosti in pogodbe.
To velja zlasti za banke, zavarovalnice in vse vrste denarnih zavodov, ki morajo prijaviti vse vloge, depotei, zastave, tekoče račune in sploh vse prejemke podanikov neprijateljskih držav.
Člen 9.
V istem roku tridesetih dni, ko je stopila v veljavo uredba o imovini neprijateljskili podanikov, morajo vsi podaniki našega kraljestva prijaviti, ako tega doslej niso še storili, ministrstvu za pravosodje dolgove in plačila, ki jih imajo proti podanikom neprijateljskih držav, bodisi da so 'ti dolgovi in ta plačila trgovskega ali notrgovskega značaja, bodisi da so podprti z menicami, trgovskimi knjigami ali kakorkoli drugače.
* Uradni list pod št. 284.
loea minister za pravosodje z 'ozirom na količino in vrednost naznanjene imovine.
Člen 14.
Prijava se lahko izroči ali neposredno ministrstvu za pravosodje, odseku za upravo imovine neprijateljskih podanikov, ali pa najbližjemu policijskemu oblastvu, ki jo mora v treh dneh po* jire-jenra poslati mini.-tvstvu.
Člen 15.
Prijava se sprejme v oblik)! zapisnika; toga podpišeta prijavnih in uradnik, ki jo je sprejel.
Za vsakega podanika neprijateljskih držav se mora prijava posebe priglasiti in vpisati v opravilni zapisnik ministrstva za pravosodje.
V prijavi)1 naj se čitljivo označi ime, naslov in državljanstvo prijavnikovo in neprijateljskega podanika, čigar imovina se prijavlja.
Vso to imovino je treba jasno razložiti, da se lahko izvrši točen popis o njej.
Ako gre za imovine in terjatve, je treba v prijavi navesti: pravni naslov, iz katerega se prijavnih zglaša, dan pogodbe, ki je ustvarila ta pravni naslov, bistvo pravice neprij ateljskega podanika in podrobno označbo te pravice.
Ako gre za dogovor ali sjrorazum ekonomskega značaja, mora prijavnik navesti njegov predmet, istotako pa vse pogodbe in pogoje, ob katerih je bil sklenjen.
A ko želi dolžnik-pri javnik, da bi bil sam oskrbnik prijavljenih imovin po členu 17. uredbe o imovini neprijateljskih podanikov, mora to v prijavi izreci in navesti razloge, iz katerih to.zaj-hteva; če pa je lastnik in dolžnik na podstavi pogodbe, sklenjene pred roki, ki so določeni v členu 3. omenjene uredbe, mora predložiti dokaze o temi.
Prijavi je treba priložiti overjene prepise vseh potrebnih listin o pogodbah, ki šo bile sklenjene s podaniki neprijateljskih držav in ki predstavljajo kakršnokoli njih pravico ali interes.
Člen 16.
Vse te prijave se vpisujejo v poseben sezna-mek po vrsti, kakor prihajajo ; napraviti pa je tudi posebne seznamke po pokrajinah našega kraljestva in po podaništvu neprijateljskih podanikov.
Dolgovi, ki jih imajo naši podaniki proti podanikom neprijateljskih držav, se vpisujejo v poseben seznamek po vrsti prijav.
Člen 17.
Te prijave se smatrajo za zaupne spise ter se zasebnikom ne dajo v vpogled; čitanje in vsako njih neopravičeno objavljanje in razširjanje se kaznuje, kakor določa člen Ü. uredbe o imovini neprijateljskili ixte! anikov.
Člen 18.
.Nihče ne sme podanikom neprijateljskih držav neposredno izplačevati dolgov, ki jih mora prijaviti po členu 10. tega pravilnika, ker se za tako krivdo kaznu je po členu 21. zakona o postopanju z 'imovino neprijateljskih podanikov.
člen 19.
Kako naj se izplačujejo dolgovi, ki jih imajo naši državljani proti podanikom neprijateljskih držav, v zvezi s členoma 19. in 21. zakona o postopanju z imovino podanikov neprijateljskih držav, to se uravna s posebna uredbo v z mislil mirovnih pogodb.
Člen 20.
Minister za pravosodje določi enega, ali več
svojih uradnikov, ki uradoma, brez pristojbine, izvršujejo preiskave ter pripravljajo obtožbe za vse krivde, navedene v postopanju z imovino neprijateljskih podanikov. Določeni preiskovalec se sme obrniti na mestna in sreska sodišča, kjer taka poslujejo, ali pa na policijsko oblastvo, da zbero vse, česar je treba, da zaslišijo osebe, ki jih zahteva.
Člen 21.
Nihče ne sme biti obsojen, preden se ne pozove in ne zasliši ter se njegova obramba ne preišče, kolikor je treba.
Člen 22.
Kdor se obsodi na /kazen, se obsodi tudi) na plačilo takse po zakonu o taksah.
Člen 23.
Rešitve, s katerimi so izrečene kazni, se pošiljajo pristojnim izvrševalnim oblastvom, da jih čim prej izvrše po dotičnih predpisih.
11.	Popi s.
Člen 24.
Ko ministrstvo za pravosodje prejme prijave, odredi popis samo onih prijavljenih imovin, pravic in interesov, kar jih je zavezanih likvidaciji.
Istotako odreja popis onih imovin, pravic in interesov, Id so tudi zavezani likvidaciji, dasi niso prijavljeni, za katere pa je zvedel drugače.
člen 25.
Popis izvršuje komisar ali oni, ki ga za to določi minister za pravosodje.
Komisar ali oni, ki mu je poverjeno, da popiše imovino, se mora najprej vsestransko pri občinskem, policijskem in drugih oblastvih kakor tudi pri privatnih osebah poučiti o imovini dotič-nega neprijateljskega podanika, da jo popiše v celoti.
Potem takoj zatvori in dene pod pečat vse, kar more, ter prične popisovati najprej ono, kar se po svojem bistvu mora uporabljati in trošiti, kakor: hrano, živali in drugo.
Člen 26.
Pri delniških družbah imenuje minister za pravosodje namesto komisarja upravo iz najmanj treh članov po obsegu in važnosti družbe.
člen 27.
V izjemnih primerih po členu 1.7. ured1 e sme minister tudi prijavnika določiti za oskrbnika prijavljene imovine ob njegovi kazenski in civilni odgovornosti; tak oskrbnik nima pravice do nobene nagrade.
Člen 28.
Vse imovine, pravice in interese kakršnekoli
rate, orod je, delavnice in \>e druge objekte celokupne instalacije, ki so jim služili in jim še služijo pri obratu.
Člen 35.
Od pristojnih sod'išč in ohlastev je treba takoj zahtevati seznamke žigov, vzorcev in-patentov neprijateljskih podanikov, kakor so registrirani, « j celotnim opisom in z načrti vred.
Člen 36.
Kadar se popisujejo nepremičnine, naj popisovalec zahteva vse tapije in izpiske iz baštinskih (zemljiških) knjig ter naj preišče, ali se ujemajo
vrste, ki se dobe v posesti neprijateljskih podani- z dejanskim stanjem; ugotovljeno stanje se vpiše kov na našem ozemlju ali v njih pravni razpolagi v seznamek popisov. Ako jih ni, se zemljišča po-
in ki se morajo prijaviti, je smatrati za. njih svojino; za tako jih je jemati v popis in oceniti.
Ako kdo tret ji uveljavlja kakršnokoli pravico do njih, mora postopati po členu 55. tega pravilnika.
Člen 29.
Vse imovine, pravice in interese je točno popisati in po njih bistvu vpisati v seznamku z jasnimi znaki: po meri, mejah, številu, kakovosti, količini, teži, površini, ploščini in drugih lastnostih tako, da ne more biti nobene dvojba o njih istovetnosti.
Člen 30.
Kadar so popisujejo premičnine, je treba vsako vrsto stvari popisati v seznamku posebe, tako:
1.	) pohištvo;
2.	) razno izgotovljeno blago, sirovine, polizdelke, živino, perutnino itd.;
3.	) hrano, ljudsko in živalsko, požeto, obrano, pokošeno,!- ovršono ali ne, potem sadje,' obrano ali ne;
pišejo po merah in mejah ter se njih velikost izrazi v hektarih z označbo, ali je to gozd ali sadovnjak in kakšen je, ali služi obdelovanju in kakšnemu. Zgradile se popišejo po številu, velikosti, kvadraturi, ali so dvonadstropne, enonadstropne, koliki in kakšni so njih prostori in čemu služijo (skladišča, tvornice, delavnice, pisarne, stanovanja. šnpe itd.).
člen 37.
Popisovalec naj pozove lastnike in sploh vm osebe, ki so jim poverjene imovine, "pravice in interesi podanikov neprijatelj škili držav, naj označijo vsa aktiva in imenujejo vse dolžnike .
Zlasti jih mora pismeno zaslišati ali in kakšno imovino imajo v oskrbi ali iz kakšnega drugega pravnega naslova .pri drugih osebah ali napravah. Po tem zaslišanju je treba takoj ukreniti, da se tudi ta imovina popiše in odvzame.
Člen 38.
4.) vrednostne papirje po številkah, serijah in n	U ^ j°
mo,
6 1 varščin p •	' h1'1 onega, Ivi mu je poverjena imovina podanika
P\ i	.. ■ . i	j neprijateljskih držav, kakor tudi vpričo dveh d r-
I.) depozite v hranitvi m v kreditih ;	!	naših pod’nikov.
8.	) dolžnike po tekočih, odprtih in začasnih računih kakor tudi dolžnike po lombardskih jm-slih;
9.	) hranilne vloge;
10.	) upnike po žiru, tekočih, odprtih in začasnih računih;
11.	) plačila z označbo tistih, ki jih pošiljajo ;
12.	) menice, obligacije in vse druge vrednostne listine;
13.	) gotovino (točno je vpisati veljavne in neveljavne nakupe, domači in tuji denar in druge vrednosti) ;
14.	) dragocenosti, zastavljene in nezastavljene;
15.	) vso drugo imovino, ne glede na to, ali je označena v bilancah in inventarjih.
Člen 31.
Komisar ali oni, ki vršil popis, se mora najprej vsestransko poučiti pri organih, označenih v
Popis se izvrši v treh enakoglasnih izvodih z originalnimi podpisi. En izvod vzame oni. ki je izvršil popis; drugi ostane zastopniku popisane imovine, tretji pa se pošlje odseku za upravo neprijateljske imovine.
Ge nihče ne zastopa imovine podanika neprijateljskih držav, ali če zastopnik ne pride na poziv, se popis vendarle izvrši in vse to se ugotovi r zapisniku.
Člen 39.
Vso odvzeto premičnino, zlasti gotovino, vrednostne papirje, dragocenosti, ključe safov (najemnih predalov) in stvari posebne vrednosti, ako se ne morejo popolnoma varno hraniti v zavodu, obrtu, banki, tvornici ali podjetju, kjer so popisane, komisar ali oni, ki je popis izvršil in stvari odvzel, zamota in zapečati ter jih začasno shrani na varnem kraju: v blagajni ali v varnih zatvorili
členu 25. tega pravilnika, o tem, kakšni so bili j Pri krajevnih državnih oblastvih ali bankah, pri
•*	-1 •	.	. k	•	' /-»/-VW» /-Y*» TTa-V/4 -V-* /"V "1 /-V-t-V-l I -I	r-w£^ 4* .-V	-»-.1 •	gl—V-VV-k -a I. .
posli obrtu, banki, tvornici ali podjetju; nato mora takoj zahtevati knjige, pregled ati bilanco'ter jih odvzeti. Istotako mora odrediti zastopniku imovine, ki jo je treba popisati, naj mu sestavi bilanco z dnem izvršenega popisa; vanjo se vpise kosmati znesek aktiv.
Istočasno pregleda-knjige ali sam ali pa po strokovnjakih ter točno izpiše ugotovljeno stanje.
Člen 32.
Pri popisu zahtevaj komisar inventar imovine, obrta, banke, tovarne in podjetja od njih zastopnika; prepriča naj sc, ali so vse stvari po inventarju zapisane v seznamek ali niso.
Ako niso vpisane, jih mora ■ zahtevati v se-ziiamku popisa, označiti, kaj se je zgodilo z njimi, ter vse to protokolirati, kolikor je mogoče.
Izvirni inventar in bilance je priložiti poročilu s popisom vred.
Člen 33.
Pri jxipisu safov (najemnih predalov) v bankah je treba pregledati najprej knjige ter iz njih razvi-deti in izpisati, kako so vpisani: ali po imenu ali v šifrah; potem se ključi, ki so služili banki, kakor tudi rezervni ključi, ki se niso uporabljali, popišejo, odvzamejo in denejo pod pečat.
Člen 34.
Kadar so popisujejo tvornice, podjetja in obrti, je popisati vse stroje, motorje, kotle, apa-
čemer vedno jemlje reverz za te stvari; potem jih pošlje upravi fondov v hranitev ali tja, kamor* odloči minister za pravosodje.
Člen 40.
Ono premičnino, ki je popisovalec ne more hraniti ali upravljati, kakor hrano, živali in drugo, izroči v oskrbovanje ob zakoniti odgovornosti varihom, poštenim državljanom, našim, podanikom.
Varihi morajo izdati rover z e o prejeti premičnini ter so odgovorni za vsako brezvestnost in škodo.
Člen 41.
Oe so stvari lahko pokvarne ali če se mora za njih vzdrževanje izdajati mnogo več, nego so vredne ali koristijo, popisovalec po najhitrejši poti predlaga, ministru, naj se prodado, ter poda primerna navodila o tem, kje in kako naj se izvrši prodaja.
Člen 42.
Nepremičnine, zlasti večje komplekse obdelanega zemljišča ali zemljišča, sposobnega za obdelovanje, naj komisar ali oni, ki so mu poverjene, ob zakoniti odgovornosti izroči uglednemu ekonomu ali poštenemu državljanu, našemu podaniku, v upravljanje in nabiranje dohodkov ob gotovih pogojih, hi jih predpiše minister.
Istotako je postopati s hišami, mlini in drugimi zgradbami.
N
Člen 43.
Za varihe, najemnike in drnge osebe, ki se jim pov.erja 'imovina, vrata v popis, velja obveznost in odgovornost izza dne, ko so prejeli imovino.
Člen 44.
Ako hoče podjetje nadaljevati obrat v kakršni koli obliki, ali s prejšnjo upravo ali z izpremembo, mora komisar ali oni, ki vrši popis, podati obrazložen. predlog ministru za pravosodje, ki odloči, kako je postopati.
III.	Ocenitev.
Člen 45.
Vsa. popisana imovina se mora po členu 20. tega pravilnika obenem oceniti; v. seznamek popisov se zapiše vrednost.
Ceniti se mora po cenah pred vojno, vpoetevaje vplačamo glavnico, vrednost po inventarju ;in amortizaciji.
Člen 46.
Ako minister za pravosodje ne potrdi ocenitve, se odredi nova z drugimi cenilci.
Člen '54.
Člen 4. uredbe o imovini neprijateljskih podanikov razglaša z,a nične vse pravne posle, označene v tem členu; člen IS. iste uredbe pa določa, da je smatrati za lastnino neprijateljskih podanikov vso tam označeno imovino.
. Ka podstavi teh določil se ne priznavajo zahteve kakršnekoli oblike, kakor: prenos1, zadolžitev, družbena trgovina, hranilne vloge, zaslužek, provizija, honorar, odplačilo, zastava, dota in temu podobne, ki so bilo priglašene šele po rokih v členu 3. uredbe.
Člen 55.
Samo naši državljani ali podaniki zavezniških ali nevtralnih dežel smejo zahtevati odpravo državnega sekvestra z neprijateljske imovine v primerih, določenih v členu 1!). uredbe, ako predlože potrebne dokaze. Ti dokazi se morajo pismeno predložiti v izvirniku ali v prepisu, overjenem po' padstojnem oblasltvu, dai ne more biti dvojbe' o njih; sjcer jih ni treba, vpoštevati.
Člen 56.
Člen 47.
Minister za pravosodja določi enega ali več ' svojih višjih uradnikov, dovršenih pravnikov, za Za cenilce se jemljejo strokovnjaki za vse ob-’ posebne zastopnike državnih interesov pri poeto-jekte. ki se popisujejo. Če takih cenilcev ni, iz-' panju z imovino neprijateljskih podanikov; njim vrše ocenitev državljani, ki prisostvujejo popisu, j se poleg drugega zlasti dajo v izjavo zahteve glede Kjer so potrebni cenilci, naj bodo le ti tudi priče; 1 odprave državnega sekvestra, posebnih oseb ni jemati za priče.
Člen 57.
Določeni zastopniki 'izdajajo obrazložena mne-
Člen 48.
Cenilci imajo pravico do nagrade po strokov- ^ pismeno_
nosh in času dela.	.	. , , . j Praviloma se eden in isti zastppnil vedra»
. lo liaftTado predlaffa tkom]£ar f1! 0m’ f : vpraša za mnenje o enem predmetu. Po potrebi pa vrsiijc popis m ocenitev, ter .,o izplačuje po.odo-ä '	za pravosodje odločiti drugače ter
!>ri1v! mSl;.!straj za povodje v breme popisane iz	mil0nie tudi od'drugega, četudi tai ni
linovme ali splošnega fonda miovrne neprijatelj-1	al	0 tem „.echnetu.
skl h podanikov.	' J •'
Člen 49.
Komisar ali oni, ki vrši popis in ocenitev, ue sme brez pismenega ministrovega dovolila iz po-
Člen 58.
Koniisarji, uprave in skrbniki morajo ohra-
«me brez piBmenega minist.rovegn aovonua iz no-	‘
pisane imovine ničesar ne izdajali, ne-izplačevati »Jata m vzdržavati .sekvestrirane imovine, pravice
, M	äÄTÄ!» »Ä.t£
varščina, terjatve iz tekočih računov, izdajanje zastav, vrednostni papirji, premija zavarovancev ild.), razen stroškov za prenos imovine v depot uprave fondov ali na druge varne kraje, ki jih določi minister.
člen '50.
Če se med popisom in ocenitvijo pojavi jo vprašanja, ki vplivajo tako, da se popisana imovina poveča, zlasti pa, da se zmanjša, in v tem pravilniku ni določeno, kako naj se postopa, mora oni!,, ki sta mu poverjena popis in ocenitev, takoj na to opozoriti ministra ter mn podati obrazložen predlog za njih rešitev; minister pa potem določi, kako naj se postopa nadalje.
Člen 51.
ukrepajo in izvršujejo, kar je treba, sestavljajo pregled vseh aktiv in pasiv, skrbe kot dobri gospodarji za vse posle ter vsak mesec ministrstvu za pravosodje pošiljajo poročila s primernimi predlogi.
Če prejmejo denar, ga. morajo v treh dneh poslati upravi fondov ali pa z njim postopati po členu 39. tega pravilnika, če ne, so kazensko in materialno odgovorni za. škodo, ki bi jo napravili.
Člen 59.
Kdor izvršuje kontrolo po členu 23. uredbe o imovini, neprij atpljskih podanikov, mora imeti pismeno pooblastilo, ki ga mora na zahtevo uslužbencev vselej 1 pokazati.
Ako opazijo komisarji, varihi, člani uprave, oskrbniki in vsi drugi uslužbenci, ki so zaposleni pri imovini neprijateljskih podanikov, da jo iz-vestna prijava neresnična in da se z njo prikriva resnica na škodo fondu likvidirane neprijateljske imovine ali da se ovira, ali zavlačuje izvršitev uredbe o imovini neprijateljskih podanikov, mo'-rtijo 'to takoj naznaniti ministrstvu za pravosodje, da le-to uvede preiskavo» ter vloži tožbo v zmislu členov 11. ali 12. te uredbe; sicer so odgovorni sami.
I V. Državni s e k -/e s t e r. člen '52.
Do vseli imovin, pravic in interesov, ki se smejo likvidirati po prejšnjem zakonu o posto-panju z imovino podanikov neprijateljskih držav z dne 17. avgusta 1915. in po uredbi o imovini neprijateljskih podanikov z dne 21. junija 1920. pod državnim sekvestrom, bodisi da je ta že izveden ali da se mora, šele izvesti, ima država prvenstveno pravico razpolaganja, ne glede na zasebne terjatve in zasebna bremena, ako je kaj takih na njih.
Člen 53.
Od popisa in likvidacije v zmislu uredbe, o imovini neprijateljskih, podanikov in! sklenjenih mirovnih pogodb ni izvzeta ona imovina, ki j o. navaja prvi oddelek člena 3. zakona o postopanju z imovino neprijateljskih podanikov z dne 17. avgusta 1915.
* V. Likvidacija.
Člen GO.
Likvidacijo sekvestriranih imovin, pravic in interesov neprijateljskih jrodanikov vedno odreja minister za pravosod j e.
Člen 61.
Likvidacija pravic, imovin in interesov neprijateljskih podanikov sej jzvršuje na podstavi zakona o postopanju z neprijateljsko imovino, uredbe in tega pravilnika. Lastniki imovin, pravic in interesov, zavezanih likvidaciji, ne morejo razpolagati z njimi brez privolitve države.Srbov, Hrvatov in Slovencev, niti jih obremenjati — členi 297. mirovne pogodbe z Nemčijo, 249. z Avstrijo, 177. z Bolgarijo, 232. z Ogrsko.
Člen 62.
Imovine, pravice in interesi avstrijskih in ogrskih pripadnikov (podanikov) ali dražb pod njih nadzorstvom, ki so na ozemlju nekdanje avstro-ogrske monarhije, se po členu 267. mirovne j*-godbe z Avstrijo in členu 250. mirovne pogodbe z Ogrsko ne smejo niti sekvestrirati niti likvidirati.
K imovijnam, pravicam in interesom, ki sie po zgoraj navedenih pogodbah.’ne smejo niti sekvestrirati niti likvidirati, ne spadajo one imovine, na katere se uporabljata člen 208. devetega dela (finančne klavzule) pogodbe z Avstrijo in člen
191. devetega dela (finančno klavzule) pogodbe z Ogrsko.*
Člen 63.
Minister odloči, kdo in ob kakšnih jiogojih naj izvrši' likvidacijo imovine, ko ]>o potrebi zasliši jiosvetovalni odbor, ako vrednost sekvesitrira-ne imovine ne preseza aktiv v kosmatem znesku 50.000 dinarjev. Ako pa preseza to vsoto, je treba vselej zaslišati posvetovalni odbor, ki poleg drugih pogojev predpiše tudi posebne pogoje, ob katerih naj se likvidacija izvrši, ako so ti posebni pogoji jiotrebni.
Ema in ista oseba se lahko določi, da izvrši likvidacijo imovine več neprijateljskih lastnikov.
Za jiodjetja večjih razmerij, kakor trgovskih, industrijskih, radarskih im gozdarskih podjetij ali delniških dražb in zadrug, katerih poslovanje je j)0 svojem bistvu in po razsežnem obsegu večjega pomena za narodno gospodarstvo in za splošno obnovo dežel, sme odrediti minister za pravosodje, ko je zaslišal posvetovalni odbor, maj nadaljujejo jioslovanje ob posebnih pogojih, ter zanje predpiše jioseben način likvidacije.
Člen 64.
Ker ima država prvenstveno pravico, da sme kupovati imovine, pravice in interese, postavljene pod državni sekvester, mora odsek za upravo neprijateljske imovine obvestiti upravo državnih imovin pri ministrstvu za finance o vseh sekver striranjh nepremičninah in premičninah večje vrednosti, da ta uprava lahko nadalje postopa po svoji pristojnosti.
Člen 65.
Ako uprava državnih imovin v 15 dueli, ko je prejela poročilo o sekvestri rani imovini, ne odgovori ničesar, se lahko nadaljuje poslovanje ter se imovina, da na javno prodajo po predpisih, razloženih v uredbi o neprijateljski imovini.
Ölen 66.
Okrožja, srezi in občine, istotako druge-jame naprave se morajo, ako žele kupiti izvestno se-kvesitrirano neprijateljsko imovino, obrniti na upravo državnih imovin pri ministrstvu za finance v roku meseca dni jjo razglasitvi tega pravilnika; po teh zahtevah se potrebno delo nadaljuje.
Člen 67.
Po 'izvršeni likvidaciji so morajo trgovske knjige likvidiranega podjetja ali likvidirane družbe, korespondenca in vse drugo izročiti odseku za upravo imovine neprijateljskih podanikov ter združiti in hraniti! obenem z vsemi drugimi uradnimi spisi o dotičnem predmetu, in sicer pod imenom lastnika likvidirane imovine.
Člen 68.
Po izvršeni likvidaciji predlože odgovora! ra-čunodajnikj in naredbodajalci svoje definitivne račune ter dobe odveznico, ko se jim računi odobre; dotlej pa so odgovorni po členu 118. zakona o državnem računovodstvu.
VI.	Prodaja.
Člen 69.
Kako naj se izvrši proda j a, _ kje in kdo naj jo izvrši, kakor tudi koliko varščino je treba položiti, o tem odloči minister za jiravosodje, ko se je prej o vsem tem nabavil obrazložen jiredlog onega, ki upravlja imovino, in se je zaslišal tud'i posvetovalni odbor, kolikor je vse to potrebno.
Člen 70.
Pri delniških družbah sme likvidacijo izvršiti tudi postavljena uprava.
Člen 71.
V razglasu je imovino opisati kolikor mogoče natančno in pojxdnoma ter navesti vse, kar določa člen 34. uredbe.
Člen 72.
Objava naj se praviloma razglasi samo enkrat, jx) potrebi pa tudi večkrat.
* Prvi odstavek teli členov se glasi: „Države, na katere je preneseno ozemlje nekdanje avstro-ogrske monarhije ali ki so nastale po razpadu te monarhije, sprejemajo vse imovine in lastnine, ki pripadajo nekdanji ali sedanji avstrijski vladi ter so na njih ozemlju.,£
Oien 73.
Xaznanilo v občini, kjer se prodaja, in v občini, kjer je imovina, se vrši z bobnom, & pdlsmenimi plakati, po krajevnih listih, na zborih ali na drugačen najprimernejši način, ki je v kraju na,rađen, da zve čim reč ljudi zanjo in pride na licitacijo.
Ölen 74.
Vse licitacije so javno in dostopne vacan onim osebam, ki smejo po uvedbi o imovini neprijateljskih podanikov kupovati ’ sekvestri rano imovino.
Ölen 75.
Uradnik, določen za. prodajo pri ofortalnih licitacijah, postavlja n,a vsako prejeto ponudbo dan in čas prijave in zaporedno številko ter vse to tudi zapisuje v licitacijski zapisnik.
Člen 76.
Ves čas, dokler traja ustna ali ofertalna licitacija, se mora voditi licitacijski zapisnik, v katerem je treba označiti, kaj se prodaja, po čigavem nalogu, začetno prodajno ceno, vsak prejeti ofert, oziroma količino ustno ponuđene cene, rodbinsko in krstno ime in bivališče vsakega ofarenta ali ličita,uta.
1’ licitacijskem zapisniku se mora vselej označiti, kdaj se je prodaja pričela in kdaj se je končala, kdaj m je pričelo «prejemanje ofertov in kdaj se je zaključilo, kdaj in ob katerem času je la ali oni licitant položil varščino in koliko, kdaj je odstopil od licitacije ter vzel varščino nazaj.
Oni, katerih odstop ni vpisan, se smatrajo, da so ostali do končal licitacij e in da. so šele po njenom koncu dvignili svoje varščine.
Ölen 77.
Varščina se mora položili pred licitacijskim dnom ali na licitacijski dan pri najbližji finančni upravi; licihant mora prodajalcu predložiti izvirno pobotnico o položeni varščini.
Ölen 78.
Pri ustni licitaciji se mora na glas objaviti vsaka ponudba, nove cene, na zahtevo pa tudi ime ponudnikovo; 'iätetako na glas se mora na koncu licitacije objaviti poslednja najvišja cena in ime onega, ki jo je ponudil.
Prodajalec ne sme končati licitacije pri prvi višji ponuđeni ceni, dokler se popolnoma ne prepriča, da nihče drugi ne ponuja višje cene.
Člen 79.
Prodajalec mora zahtevati, naj vsak licitant ali. pferent v licitacijskem zapisniku podpiše zabeležko o svoji navzočnosti in drugih konstatacijah, zlasti pa na koncu prodaje : komu in za kakšno ceno je prodaja ostala, ako hoče; drugače vse to konstatira prodajalec sam.
Odstop od licitacijo in sprejem varščine mora licitant vselej podpisati.
Eventualne opombe licitabtov o vrednosti prodaje se niorajo na njih zahtevo tako med licitacijo kakor tudi po njenem koncu vpisati v licitacijski zapisnik, ki ga podpišejo tudi licitanti..
Člen 80.
Kdaj poteče rok za vročitev ofertov pri ofer talnih licitacijah, se mora ugotoviti v zapisniku z opombo, kdaj se je to storilo in koliko ofertov je bilo vsega skupaj, razen, onih, ki so billi že prej umaknjeni.
Vpričo vseh ofeventov ali njih zastopnikov se eferti po v m ti, kakor so bili sprejeti, odpro in iz njih se izpiše ponuđena cena in ime ponudnikov, ko se. je vsak ofert na glas prečita!.
Ivo se to konča, so ugotovi, kateri oferent, je ponudil najvišjo ceno-.
Ölen Sl.
Ako jo v ofertili več konkurentov predložilo sicer ne popolno,mja enake, toda povsem približne ponudbo, pa zahteva eden ali več med njimi nsit.no licitacijo,’sme minister za pravosodje določiti, naj se ta licitacija izvrši najpozneje čez pet dpi po prvi licitaciji. Usitna licitacija se motna pričeti z najvišjo dano ceno pa navzgor. Te ustne 'licitacije se smejo udeležiti samo oferen'ti, na pa i druge osebe.
Člen 82.
Posvetovalni odbor predpiše, kadarkoli se mu ! zdi potrebno, tudi posebno pogoje za licitacijo, ;
razen onih, razloženih v uredbi in tukaj v pravilniku, ki naj bodo na vidnem in dostopnem kraju razgrnjeni v lokalu, kjer se licitacija vrši.
Posebni pogoji se, ako je treba, sprejmejo v prodajni razglas.
Člen 83.
Licitanti in vsi drugi, ki bi se dogovorili in prizadevali, da se na prodaji izkopi čim manjša cona za sekvester imovine, se kaznujejo po členu
12.	uredbo o imovini nc-prijateljökih podanikov. Öo pa so to storili izvršitelji prodaje ali drugi uslužbenci, so poleg kazni po členu 12. uredbe odgovorni tudi kazensko, ako je njih dejanje med onimi, ki jih navaja kazenski zakonik.
Člen 84.
Pri odpiranju ofertov in ustni licitaciji sme izvršitelj prodaje odpraviti vse osebe, ki niso ofe-renti in licitanti ter ovirajo! pravilno družbeno postopanje; toda to naj označi v zapisniku z razlogi, ki so ga vodili.
Člen 85.
Koliko premičnin naj se proda obenem, se določi za vsak objekt, prodaje; ako pa bi ta ali oni licitant zahteval, da se prodajaj manj nego določena količina in da bodi več lieitantov, naj prodajalec iigodliS licsiifcantoii)!, samo če se molne tako več izkupiti za, imovino, ki se prodaja.
Člen 86.
Zoper prodajo ni pritožbe, toda minister za pravosodje nji primoran, odobriti prodaje, če razvidi, da je bila nepravilno izvršena, tako da se je zaradi teh nepravilnosti za prodano imovino izku-pilo manj, nego je prodana imovina vredna in nego bi se bilo zanjo izknpilo, ko bi se bila prodaja izvršila povsem po uredbi in pravilniku, izza dne, ko jo je minister za pravosodje odobril.
Člen 87.
Prodaja velja za kupca takoj, za fond likvidirane neprijateljske imovine pa izza dne, ko jo minister za pravosodje odobri.
Ko minister za pravosodje prodajo odobri, se mora kupec obvestiti po na jkrajši poti, da izliciti-rano ceno položi takoj ali v določenem roku.
Člen 88.
Ako kupce prodane imovine, katere prodajo je minister za, pravosodje odobril, izlicitirane cene ne položi takoj ali v določenem roku, ko se pozove, zapade vsa njegova položena varščina: na korist fonda likvidirane neprijateljske imovine in odredi se druga prodaja, pri kateri pa on ne sme dražita.
Člen 89.
Ko minister za pravosodje odobri prodajo in kupec položi ceno, se kupcu takoj na njegovo zahtevo izda pisanje, v katerem morajo biti prodane stvari in cene zanje točno označene.
Pri prodaji nepremičnin se mora takoj pisati pristojnemu sodišču ali oblastvu, naj kupcu ne-utogoma izda tapijo ali v dotičnih knjigah izvrši prenos na kupca, ko plača predpisano pristojbino, toda brez vseh bremen, tudi ako jih je poprej kaj bilo na posestvu.
Člen 90.
Ako se na, licitaciji o izvestnem licitantu pojavi sum, da ni sposoben za licitanta iz vzrokov, razloženih v členu. 40. uredbe o imovini neprijateljskih podanikov, in zlasti, da ni naš državljan, mora izvršitelj prodaje zahtevati od takega licitanta pojasnilo ter v licitacijskem zapisniku preiskali njega odgovor im dokaze. Če tak licitant vztraja pri svoji! trditvi, da ima pravico biti navzočem pri licitaciji, in čel podpiše izjavo, da sprejme posledice, predpisane s tem pravilnikom, ako se dožene nasprotno dejstvo, se mu dovoli, da sle nadalje udeležuje licitacije, toda, varščina se mu ne vrne, tudi ako prodaja ne ostane njemu, dokler minister za pravosodje ne resi vprašanja o njegovi sposobnosti z,a licitanta.
Ako se. dožene, da ta oseba po členu 40. uredbe ni bila upravičena nastopati kot licitant, oziroma oferent, zapade njena varščina na korist fondu likvidirana neprijateljske imlovine; o tem odloča minister za pravosodje, zoper čigar odločbo ni pritožbe. Drugače pa se postopa z njeno varščino kakor z varščino drugih lieitantov 'in oferentov.
Kazen tega sme minister za pravosodje takega dražite! j a, ki ni imel pravice licitirati, obtožiti zaradi krivde iz člena 12. uredbe, ako je razvidno, da se je s tem postopanjem okoristil ali da je oškodoval omenjeni fond likvidirane neprijateljske imovine.
Ölen 91.
Kadar se prodajajo velika podjetja znatne vrednosti, sme minister za pravosodje, ko je zaslišal posvetovalni odbor, odobriti, da se izliei-tirana cena položi v obrokih; toda dati se mora stvarna, zanesljiva garancija, Id se mora še razglasiti v prodajnih pogojih.
VII.	Fond likvidirane imovine ne-T> ri j a teil j s k i h p o) d a; n i k o v.
člen 92.
Minister za pravosodje ustanovi fond likvidirane imovine neprijateljskih podanikov, v katerega. se bodo vlagali vsi izkupički za imovino neprijateljskih podanikov, zapadle varščine, nadalje dohodki iz sekvestri ranih objektov.
Minister za pravosodje ustanovi ta fond pri upravi fondov.
člen 93.
Denar, dobljen od teh prodaj in zapadlih varščin kakor tudi od prihodkov 'iz sekve&triranih objektov, pošilja uprava fondov najpozneje v treh dneh, ko.ga prejme, za fond likvidirane neprijateljske imovine, ki ga upravlja minister za pravosodje.
Člen 94.
Izdatki iz tega: fonda so dopustni samo po nalogih ministra za pravosodje; brez njegovega dovolila se- imovina tega fonda ne sme ne angažirati ne izdajati.
Iz tega fonda se izvršujejo vsi izdatki za upravo, nadzor, oskrbovanje, likvidacijo, transport sekvestra ali likvidirane imovine; iz njega, se poravnavajo tudi vsi drugi stroški in vse nagrade, ki jih navaja uredba, potem drugi izdatki za hitro m primemo izvršitev uredbe o imovini neprijateljskih podanikov.
Člen 95.
Kar ostane preko teh izdatkov, se uporablja po določi,lili mirovnih pogodb.
VIII.	Komisi j a z a 1 i k v i d a c i j o n e p r i-j at el j s k e i m o vi n e.
Člen 96.
O vseh spornih vprašanjih glede neprijatel jske imovine, zlasti glede odprave državnega! sekvestra, razpravlja komisija za likvidacijo neprijateljska imovina, sestavljena iz petih članov, ki jih imenuje minister za pravosodje izinied članov državnega svata, v prvi vrsti pravnikov in sodnikov kasiacijiskega sodišča, doloeevaje jim obenem štiri namestnike iz teh uradov.
Člen 97.
Kajstarejši član je predsednik komisije ; drugi pa spadajo vanjo po činovni vrsti.
Člen 98.
•
Poslovodje komisije in drugo potrebno osebje imenuje minister za pravosodje i>o izkazani potrebi.
Člen 99.
Komisija, posluje! pri ministrstvu za pravosodje.
Člen 100.
Predsednik komisije sklicuje seje, vad,i razprave v njih tor jih zaključuje. Skrbi za porazdeljevanje poslov, za točno in hitro izdelovanje odločb ter ukrepa, česar je treba, da se pošlji opravljajo pravilno in pravočasno.
člen ,101.
če jie kateri izmed članov zadržan priti na odločeno sejo komisije, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika, da ta, o pravem času pokliče njegovega namestnika.
Če je predsednik odsoten ali iz kakršnihkoli razlogov zadržan, da bi opravljal SA^ojo službo, ga nadomešča iiajstarejši član komisije; če pa je zadržan kateri izmed elano\r, ga nadomešča namestnik iz dotičnoga urada po vrsti imenovanja.
Preden pride predmet na razpravo te komisije, je treba zaslišati obrazložen govor zastopnika državnih interesoAU
Člen 102.
Odklonitev predsednika komisije in njenih elanov, in sicer največ treh, se sme zahtevati samo preti razpravo, 'in sicer edino iz razloga, ako so v bližnjem sorodstvu z zahtevnikom ali z lastnikom imovino ali če jim je osebno do tega, kako se izide razprava.
O odklonitvi sklepa komisija, izključiva vse •ne, katerih odklonitev se zahteva, ko jih je prej zaslišala o navedbah in dokazih za odklonitev.
Člen 103.
Komisija ni pri svojem poslovanju vezana na nobene zakonite forme, razen na uredbo o imovini neprijateljskih podanikov in na določila tega pravilnika.
Člen 104.
Komisija odloča po mišljenju z večino glasov. Svoje mišljenje zajema iz dokazov, ki jih ji predlože prizadete stranke, iz celokupnih uradnih spisov in iz znanja stvari, ne da bi pozivala prizadete stranke.
Svoje odločbe na kratko utemeljuje ter jih priol»čuje strankam pismeno po pošti.
Ločena mnenja se ne izpisujejo.
Člen 105.
Ako mora komisija zato, da si ustvari svoje mišljenje in da izda definitivno odločbo, uvesti dopolnilne poizvedbe, smo sama po enem ali po več svojih članih ali po drugih oblastvih'izvršiti te poizvedbe; zlasti pa sme zaslišati izvestne strokovnjake, kadarkoli se ji vidi to potrebno.
člen 106.
Vsi oni, ki smejo zahtevati odpravo državnega sekvestra, se morajo prijaviti v roku in 'tako, kakor je to določeno v členu 10. uredbe o imovini neprijateljskih podanikov.
N* tej prijavi mora interesent označiti svoj točni naslov in, ako stanuje izvini ozemlja našega kraljestva, imenovati koga, ki živi stalno v Beogradu, kjer uraduje ta komisija, in. ki naj se mu vročajo odločbe, če ga ne imenuje, se odločba razgrne za 15 dni na določenem kraju in v poslopju, kjer uraduje komisija.
Člen 107.
Dan, ko so prijava za odpravo sekvestra izroči pošti proti povratnemu recepisu, se smatra za dan prejema pri ministrstvu za pravosodje.
IX.	Posve t o v a 1 n i o d b o r.
Člen 108.
Po Členu 55. uredbe o neprijateljski imovini imenuje minister za pravosodje pri odseku za upravo imovine teh podanikov si predpisom posvetovalni odbor sedmih članov izmed pravnikov, kmetovalcev, obrtnikov, trgovcev, industrijcev in drugih oseb.	^
Člen 109.
Sejo odbora določa minister ali šef odseka T*n ministrovi naredbi ali pa predsednik odbora *8ib.
Člen 110.
Odbor je sklepčen, ako so navzočni predsednik m še vsaj štirje člani.
Odbor vodi zapisnik o delu v sejah ter odloča z večino glasov.
\ zapisnik se vpisujejo odločbe odbora, in ločena mnenja, ako jih jo kaj.
Člen 111.
Poleg dolžnosti, določene v členu 56. uredbe • neprijateljski imovini, oddaja posvetovalni od-kor mnenja vselej in na zahtevo komisije za likvidacijo neprijateljske imovine, kadarkoli se tej zdi ttotrebno, da se obrne nanj.
Člen 112.
, V vseh vprašanjih, ki se tičejo izvršitve ured-
o neprijateljski imovini in izpremembe tega Pravilnika, ako bi se v njegovi uporabi pokazala Potreba za to, sme posvetovalni odbor podajati ■’i svoje predloge ministru za pravosodje.
X.	Sklepna določila.
Člen 113.
r; ''r‘sa določila, predpisana o postopanju z imo-n° neprijateljskih podanikov, se morajo izvrše-
vati točno; drugače so osebe, ukazne ali neukazne, ki se pregreše zoper naloženo dolžnost, odgovorne ministru za pravdo disciplinarno po zakonu o civilnih uradniki]).
člen 114.
Disciplinarne krivde uradnikov in uslužben--gev v postopanju z imovino neprijateljskih podanikov ne zastarajo.
Člen 115.
Za pričetek in konec zastaranja in prekinitev zastaranja vseh krivd iz uredbe o imovini neprijateljskih podanikov veljajo določila splošnega kazenskega zakonika.
Člen 116.
Vse imovine, pravice in interese neprijateljskih podanikov, brez razlike upravlja in nadzira minister za pravosodje; le-ta tudi odloča, kako je postopati z n jimi.
Člen 117.
Ako bi v postopanju z imovino neprijateljskih podanikov nastalo vprašanje, ki ga ne omenjajo zakon, uredba in pravilnik o postopanju z imovino neprijateljskih podanikov, razpravlja o njem minister za pravosodje, ko je zaslišal tudi mnenje posvetovalnega odbora, ako je treba.
Člen 118.
-Minister za pravosodje' po. svojem preudarku določa nagrade po uporabljenem trudu, času, prebitem pri delu, pokazanih uspehih : državnim komisarjem, vafihom, oskrbnikom, članom uprave, članom komisije za likvidacijo neprijateljske imovine, članom posvetovalnega odbora in vsem drugim osebam, ki jih uporablja za delo po uredbi o neprijateljski imovini, vse pa v breme sekvestri-rane imovine ali na račun splošnih stroškov sekve-strirane i movine.
1 'kaznim uradu ikoni sme po uporabljenem trudu, uspehih in izvun pisarniškega dela dajati nagrado.
Člen 119.
Vse odločbe ministra za pravosodje, izdane o prijavi, popisu, ocenitvi, postavitvi in odpravi sekvestra, prodaji in likvidaciji imovine neprijateljskih držav po tem pravilniku so izvršne.
Člen 120.
Določila zakona o postopanju z imovino podanikov držav, ki so v neprijateljstvu s Srbijo, z dne 17. avgusta J 915., razširjenega na vse naše j kraljestvo dne 5. februarja 1919., veljajo nadalje, j kolikor niso izpremenjena z uredbo o imovini ne-j prijateljskih podanikov z dne 21. junija 1920., j natisnjeno v. 149. številki „Službenih Kovin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ z dne 10. julija 1020.
Člen 121.
S teni pravilnikom se izpreminja pravilnik z dne 19. avgusta 1915.
V Beogradu, dne 26. julija 1920.
Minister za pravosodje:
M. N. Trifković s. r.
j
325.
Določanje dnevne proizvodne zmožnosti žgalnih priprav.
Po naredbi ministrstva za finance (generalne direkcije posrednjih davkov) z dne 20. avgusta
1920.,	št. 7963, je sprejel ekonomsko-finančni komitet v seji dne 15. avgusta 1920. na predlog gospoda ministra za finance tole odločbo:
Xa podstavi pooblastil v zakonu z dne 27. januarja 1914., člen I. D, ki velja za Slovenijo in Dalmacijo (drž. zak. št. 11), v zakonu z dne 28. septembra 1912., § 12., ki velja za Bosno in Hercegovino (zbirka zakonov in naredb št 83), in v zakonskem členu XIV. iz leta 1911.,	8.,
ki velja za Hrvatsko, Slavonijo in Vojvodino, predpisuje minister za finance po odobritvi ministrskega sveta to-le:
§ 38. zakona o davku na žganje iz leta 1899., ki velja v Sloveniji, Dalmaciji, Bosni in Hercem govini, in § 36. zakonskega člena XX. iz leta
1599.,	ki velja v Hrvatski, Slavoniji in Vojvodini, se glasita odslej takode:
„Pri žgalnih pripravah, na katerih se predeluje češpljeva drozga, vino, vinsko drožje, vinski ali sadni mošt, medica, grozdje kakor tudi drugo sadje (sadeži), s.e določa dnevna proizvod-
na zmožnost teh priprav, to je količina drozge, ki se more prekuhati dnevno — dan računjen • 24 urami — vštevši polnitve beline (plaviša, nange, sirotke) na ta-le način:
I.	Pri žgalnih pripravah, kii nimajo drugih sestavn ih delov kakor en. kotel z neposredni im polnjenjem, mešalnik, kapo, hladilnik, hladilni rokavec ali hladilne cevi in spojne cevi med kapo in hladilnikom in pri katerih največja širina žgal-uega kotla ne preseza njegove enoinpolkratne iz-r a e n n j e n o višine:
a)	ako nima kotel večje prostornine nego 80 litrov, s s e d m i m i polnitvami in
b)	ako ima kotel večjo prostornino nego 80 litrov,
a ne večje nego 550 litrov, s šestimi polnitvami kotla.
II.	Ako so žgalne priprave, opisane pod točko L, opremljene še z ogrevalnikom drozge ali rekti-fikatorjem ali deflegmatorjem, sei mora za vsak tak sestavni del prišteti še po ena nadaljnja polnitev.
III.	Ako preseza največja širina kotla pri žgalnih pripravah, ki so opisane pod točko I„ njegovo enoinpolkratno izračunjeno višino, se mora istotako za vsako nadaljnjo pričeto ali polno polovico višine žgal nega kotla, za katero preseza največ ja širina kotla njegovo izničunjeno višino, prišteti po ena nadaljnja polnitev.
Pri prekuhavanju vinski h tropin se jeml je vedno po ena polnitev manj, nego bi se morala jemati po točkah L, II. in III.
Polnitev se računi z 90 (devetdeset) prostornine žgalnega kotla, pri čemer se vpošteva tudi njegov vrat. Ako bi se v litrih izražena dnevna proizvodna zmožnost ne mogla razdeliti z deset brez ostanka, se mora zaokrožiti navzdol tako, da je razdelna z 10.
Kaj večja širina žgalnega kotla se ugotovi po neposredniem merjenju z mersko palico. Pri tem merjenju se drobci enega centimetra ne jemljejo v poštev.
Višina žgalnega kolta se mora izračunati iz prostornine žgalnega kotla, ki se je ugotovila z vlivanjem vode, in iz površine njegovega naj večjega horizontalnega preseka takole: Prostornina žgalnega kotla znaša 345 litrov, a njegov največji horizontalni premier znaša 84 centimetrom. Po tem se mora najprej izračunati površina naj večjega horizontalnega preseka po formuli: polumer (42), pomnožen s samim seboj in z Ludolf ovim številom 3*1416. Tako dobimo površino največjega horizontalnega preseka 5542 cm2. Višina pa se ugotovi tako, da se prostornina žgalnega kotla (345) pomnoži s številom 1000, a zmnožek se razdeli s površino največjega horizontalnega preseka (5542), to je 345 X 1000-- 345.000; 345.000 : 5542 = 62‘2 cm ali zaokroženo 62 cm. To je idealna ali izračunjena višina kotla.
Dnevno proizvodno zmožnost žgalnih priprav, Iti imajo razen sestavnih delov, navedenih pod I. in II., še druge sestavne dele, bo določalo ministrstvo za finance (generalna direkcija posrednjih davkov) samo.
Zgalne priprave, katerih kotel ima večjo prostornino nego 550 litrov, morajo biti opremljene s kontrol n o-merskim aparatom ali zbiralnikom ter uživajo löodstoten popust, a če so zadružne, uživajo 20odisto(ten popust, v kolikor predelujejo satno snovi, ki so navedene v prvem odsitavku tega paragrafa.“
Ta naredba stopi v veljavo v Bosni in Hercegovini z dnem, ko se priobči v „Službenih Kovinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“, v ostalih pokrajinah pa dne 1. septembra 19 2 0.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 28. avgusta 1920.; št. B III 18/304 ex 1920.
Razglasi osrednje vlade.
Št. I br. 6916.
Razpis.
Ministrstvo za socialno politiko snuje v Ko-vem Sadu invalidski oddelek za Banat, Bačko in Baranjo ter razpisuje zaradi tega natečaj za ta-le uradniška mesta:
za upravnika - šefa oddelka z letno plačo 7200 K;
za zdravnika z letno plačo 6000 K; za dva tajnika z letno plačo eden po 5400 K in eden po 4000 K;
za štiri računske uradnike z letno plačo dva po 4000 K in dva po 3200 K;
za pisaxnislae^a ravnatelja z letno plačo 2600 kron.
Vsi ti uradniki so ukazni (pragmatični). Izmed neukaznega osebja potrebuje ministrstvo 10 oficiantov, in sicer:
4 zi 2000 K letne plače, 4 z 1800 K in 2 s 1600 K letne plače,
3 sluge z 90'0 K letne plače in 15 pisarniških pomočnikov po 20 K dnevno. Ukaznemu, in neukaznemu osebju pripadajo tudi vse one pristojbine, ki jih prejemajo ostali državni uradniki.
Prednost gre kompetentom;, ki imajo znanje in prakso v poslih glede izplačevanja invalidskih in vdovskih pokojnin po zakonih in predpisih bivše avstro-ogrske monarhije.
Vsi: kompetenti naj predlože svoje prošnje, opremljene z izpričevali in kvalifikacijami, o dosedanjem službovanju,;, „invalidskemu oddelku ministrstva za socialno politiko v Beogradu, Po-zorišna ulica št. 15“, najpozneje do dne 1 0. s e p t e m b r a 1 9 2 0.
V Beogradu, dne 21. avgusta 1920.
Ministrstvo za socialno politiko,
oddelek za invalide.
Razglasi teina vlada za Slovenijo
Št. 3495.
Imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov na bivšem Kranjskem.
Za začasne okrajne šolske nadzornike na bivšem Kranjskem so bili po podpnsanem poverjeništvu imenovani:
1.	) za črnomaljski okraj: Matko Kante, okrajni šolski nadzornik za ljubljansko okolico;
2.	) za novomeški okraj: Janko Grad, okrajni šolski nadzornik v novomeškem in kočevskem okraju;
3.	) za krški okraj: Ludovik Stiasny, okrajni šolski nadzornik za krški in ditijski okraj;
4)	za kočevski okraj: Josp Novak, okraj:: šolski nadzornik v Koče ju;
5)	za litijski okraj: Karel Rostohar, nadučitelj v Cerkljah;
6.) za kranjski okraj; Fortunat Lužar nadučitelj v Izlakah pri Zagorju, prideljen v službovanje višjemu šolskemu svetu;
1.) za radovljiški okraj: Karel Simon, okrajni šolski nadzornik v Kranju;
8.	) za kamniški okrajJanko Polak, nadučitelj v Št. Vidu pri Stični;
9.	) za ljubljansko okolico: Avgust Pirc, učitelj v Ljubljani;
10.) za ljubljansko mesto: Maks Hočevar, strokovni učitelj v Krškem.
V	Ljubljani, dne-27. avgusta 1920.
Deželna vlada za Slovenijo. '
Poverjeništvo za uk iu bogočastje.
Pove: jeni k: dr. Verstovšek s. r.
Št. 7372/pr. 1920.
Razpust društva.
Društvo „Freiwillige Feuerwehr“ v Ljutomeru je v zmislu § 24. zakona z dne 15. novembra 1867., drž. zak. št. 135, razpuščeno.
V	L j ubij a ni, dne 22. avgusta 1920.
Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve.
Za poverjenika za notranje zadeve:
Kremenšek s. r.
v a 1 c a pošlo v u ib (trgovskih, industrijskih itd.) in gospodarskih knjig s prejemki VILI., eventualno VII. ali prve stopnje VI. či-novnega razreda državnih uradnikov.
V poštev prihajajo le prosilci, ki imajo primerno teoretično in praktično izobrazbo ter so j popolnoma izurjeni v različnih vrstah knjigovodstva, potem v poslovanju trgovskih, industrijskih in bančnih, posebno pa veletrgovskih in veleindu-strijskih podjetij.
Zavisno bo od usposobljenosti prosilčove, ali bo takoj sprejet za pragmatičnega ali pa začasno le za pogodbenega uradnika. Natančnejša določila pogodba so pridržana dogovoru.
Prosilci naj vlože svojeročno pisane, pravilno kolkovane in opremljene prošnje pri predsedstvu podpisane delegacije najkesneje do dne 2 0. s e p t e m, b r a 19 2 0-, in sicer, ako so že v državni službi, po službeni poti.
Prošnjam je priložiti — v izvirniku ali v poverjenem prepisu —:
1.	) krstni (rojstni) list;
2.	) potrdilo o državljanstvu in douiovinstvu;
3.	) kratek živi jenski popis;
4.	) vsa študijska in usposobljenostna izpričevala ;
5.	) dokazila o dosedanjem službovanju in o dosedanji praksi;
6.	) dokazila o jezikovnem znanju; prosilci, vešči srbobrvaškepiu jeziku, imajo prednost!
Kdor še ni v državni službi, naj prklene:
7.	) nravnostno izpričevalo, potrjeno po pristojnem, političnem oblastvu;
8.	) uradnoj zdravniško; izpričevalo d telesni sposobnosti za službo.
Prosilci naj se, če mogoče, osebno predstavijo v strokovnem oddelku T. delegacije, kjer dobe podrobne j ša poj asnila.
Predsedstvo delegacije ministrstva Snanc za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 27. avgusta 1920.
Izprsniembe v osefefu.
Mihael Schwarz, davčni upravitelj pri davčnem uradu v Slovenski Bistrici, je premeščen k davčnemu uradu v Mariboru.
Franjo Sajovee. davčni praktikant pri davčnem uradu v Velikih Laščah, je premeščen k davčnemu uradu v Celju. Njegova prvotno odrejena premestitev k davčnemu uradu' v Marenbergu je razveljavljena.	Za (lelesat.,i; Špindler s. r.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču 'ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 4. avgusta 1920.
Bazgias.	1261
Vpisali sta se danes v register firmi:
Firm. 1224, Rg A III 73/1,
a)	Ante Grom s sedežem v Ljubljani,
obratni pr dmet: carinska agentura, imetnik: Ante Grom, carinski revident v p. v Ljubljani.
Firm. 1359, Rg A III 74/1.
b)	Jos. Stopar s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina z manufakturnim blagom,
imetnik: Josip Stopar, trgovec v Ljubljani,
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 1(>. avgusta i920.
Razna objave.
Vabilo na 48. redni občni zbor
„Milnega Mina Morske eskoiaptae Me"
(Kradltverein der Mariiiirgsr EsesHiptebank),
ki bo dne 4. septembra 1920. ob enajstih v prostorih Mariborske eskomptne banke v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 11.
Dnevni red:
društvenem poslovanju
1317
Razglasi vojaških oblaste,
Tiralica.
1292
azglasi delegacije ministrstva financ
za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
£t. A I 1496 ex 1920.	^3—1
Razpis služfta.
Pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani
se je
na novo sistemiziralo mesto p regi e do-
Pri podpisani komandi teče preiskava:
1.	) zoper redova Maksa Mavriča, rojenega letai' 1895. v Bočni, zaradi ,sleparstva, falzifici-ranja uradnih listov;
2.	) zoper redova Mihaela, Ko z ol e ta, rojenega leta, 1897. v Brezju, brežiški okraj;
3.	) zoper redova Franca F1 i s a, rojenega leta' 1898. pri Sv. Lenartu pri Celju;
4.	) zoper redova Ivana ‘Rihterja, rojenega leta 1899. v P od vd o vleku, celjski okraj, ki je brez dovolitve odšel iz vojaščnice (bržkone v Nemško Avstrijo).
Imenovani redovi na j se izslede tar oddado v zapore podpisane komande.
Polkovna okrožna komanda v Celju,
dne 27. avgusta 1920.
Razglasi drugih uradov in oblaste.
A 11/20—8.	1289 3—2
Poklic Beznaoib dedičev.
Franc Si košek, občinski ubožec v Križah, je dne 26. novembra 1918. umrl, ne da bi bil zapustil poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod dr. Josip Barle, notar v Kozjem.
1.	) Poročilo odbora leta 1919.
2.	) Poročilo računskih pregledovalcev.
3.	) Volitev odbora.
4.	) Volitev dveh računskih pregledovalcev in enega namestnika za leto 1920.
V Mariboru, dne 30. avgusta 1920.
Odbor „Kreditnega društva Mariborske eskomptne banke“.
1304 Vabilo na XXX. obdni zbor
„RinEtsbi pošojilnks ljubljanske okolice",
rogistrovane zadrugo z neomejeno zavezo v Ljubljani,
ki bo dne 16. septembra 19 20. ob petnajstih (ob treh popoldne) v posojilnični pisarni v Ljubljani, Dunajska cesta Št. 18.
Dnevni red:
1.	) Nagovor predsednikov.
2.	) Poročilo ravnateljstva.
3.	) Poročilo nadzorništva.
4.	) Odobritev letnega računa.
5.	) Razdelitev čistega dobička.
6.	) Volitev predsednika, podpredsednika in tpeb članov načelništva.
7.	) Volitev treh članov nadzorništva.
8.	) Predlogi zadružnikov.
V Ljubljani, dne 30. avgusta 1920.
Načelništvo.
Št. 2034/III.	1315
B&zgl&s.
Vsled nastalih finančnih težkoč uvaja južna železnica sporazumno s komisariatom ministrstva saobraćaja izza dne 15. decembra 1920. pri pr?' daji brzovozne in tovorne robe v prometu z v enii postajami jugoslovanskih državnih železnic franka' turno obveznost in tudi ne dopušča, da bi bile t0 pošiljke obremenjene s predujmi in povzetji
Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani,
dne 31. avgusta 1920.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.