Ejufiljaiišla Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> S. ivri zvečer. Uredništvo in upravniitvo: Kolodvorske ulioe štev. 16. — Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi se ne vračajo. — Ineerati: ŠeBtstopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust. — Velja za Ljubljano v upravniitvu: sa celo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., «a četrt leta 1 gld. BO kr., na meseo 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po poiti velja sa celo _______________ leto 10 gl., sa pol lota 6 gld., sa četrt leCa S gld. 60 kr. in ra j eden mesoo 86 kr. __ Štev. 115. V Ljubljani v petek, 22. maja 1885. Tečaj II. V Ljubljani, 22. maja. Nemški državni zbor se je v petek po Vnebohodu razšel in s tem zaključil svoje polletno delovanje. Kakor pri vseh državnih zborih — tako so tudi v nemškem razne stranke z zelo raznimi občutki zapuščale mesto svojih naporov, svojih zmag in porazov. Najbolj zadovoljna je bila konečno vlada sama, in knez Bismarck se nikakor ne more pritoževati, da so mu poslanci naroda delali preveč britkih ur. Sicer je dostikrat poseči moral v debato, mnogo govorov čuli so udje zbornice od kancelarja in burno so mu čestokrat opo-nirali — a konečno zmagala je njegova železna volja in večina se je vpognila njegovemu silnemu duhu — ali vedno v prid in korist nemškega naroda, o tem akti pač niso še zaključeni! V prvi polovici zasedanja večina ni bila nikakor na strani kancelarjevi. Z ono brezobzirno eneržijo, ki se nikdar ne vstraši zastopati svojega ^euja, če je tudi nasprotno veliki večini, razsrdi] je bil Bismarck poslance takoj početkom zborovanja in nastala je ne mala opozicija proti državniku, ki je brez ovinkov povedal izvoljencem naroda, da mu nikakor ne imponujejo, da bi po njegovem mnenji najbolje bilo, ko bi poslal vse domov in zapečatil vhode v državni zbor za vse večne čase! A v drugi polovici zasedanja so se valovi polegli in Bismarck je zmagal z vsemi svojimi glavnimi predlogi. Kolonijalno politiko njegovo odobrila je vsaj v glavnih potezah večina zbornice,in carinsko novelo podpirali so bolj, nego je vlada sama pričakovala. Le nadaljevanje s°cijalne reforme je nekako zastalo, in če-ravno je bilo napravljenih precej važnih zakonov, 1 ,majo nalog, socijalno bSdo olajšati in socijalno vprašanje v nemških pokrajinah omejiti, vender Listek. O električni razsvetljavi. (Berilo na korist «N&rodui Soli*.) (Dalje.) ied *^e^rični stroj, katerega vrtimo na pr. z jta konjsko silo, daje dovelj močnih tokov za ]jv 15 do 20 žarnic, ki imajo vsaka zd-se svet- j okoli 30 normalnih sveč, torej dobivamo na ®a<$in toliko svetlobe, kolikor je daje okolo 600 . Ako pa isti električni tok uporabljamo za Jedno oblokovno luč, imela bi ta svetlivost okolo normalnih sveč. Iz tega sledi, da nam žarnice v primeri s oblokovnimi svetilnicami ne dajejo dobička, ker se precej gonilne sile zastonj podati. Poleg tega pa so žarnice v marsičem vender Pr*kladnejše od oblokovnih svetilnic, ker z njimi Prav lahko električno luč delimo. Ako hočemo z jednim in istim električnim tokom, izvirajočim iz jednega stroja užgati več žarnic, ne smemo jih uvrstiti v vodilen krog za- glavnih točk te postave državni zbor ni vzel v pretres, in ako se ozremo na hudo nasprotovanje, ti ga je pokazal kancelar v debati o posvečevanji nedelj in praznikov, lehko bi skoro trdili, da je za socijalno reformo minola sesija jako plitvo iz-)ala. Predlog, da bi se zavarovanje proti nesreči razširilo tudi na kmetijske delavce, ob-ežal je v dotičnem odseku; zakon o brambi delavcev, ki bi imel obsegati določbe o posvečevanji praznikov, o omejitvi ženskega in otročjega dela ter o vpeljavi maksimalnih ur za podnevno delo — ni prišel pred zbornico v svoji celoti. Samo prvi del o posvečevanji nedelj in praznikov dobili so poslanci v roke in otvorili o njem debato. Kako strogo se je kancelar temu zakonu nasproti postavil, o tem je uže podrobno poročal naš list. Besede knezove bile so vzrok, da zbornica ni sklepala definitivno o tem važnem vprašanji in da so se poslanci brez rezultata razšli. Kdor premišljuje te dogodbe, ta pač ne sme od sedaj naprej prevelikih upanj gojiti, da se bode socijalna reforma hitro in blagodejno razvijala v državnem zboru. Kar se tiče car in ske n o vel e, dobila je vlada zanjo dovelj iskrenih podpirateljev. Privrženci novele trdijo, da bode carina na inozemsko žito povzdignila kmetijstvo in da bode zemljiška renta mnogo na boljšem. Nasprotniki pa zopet zagotavljajo — in z njim vred ogromna množica konsumentov — da bode priprostemu državljanu carinska novela silno škodovala. Velikanska agitacija po vsej deželi kaže uže zdaj, kak vihar bi se vzdignil, ko bi nastala doma slaba letina. Od drugod bi žito ne moglo v deželo vsled visoke carine, doma pa bi ga manjkalo vsled na-torne nezgode. Prišla bi silna draginja in revež bi bil prisiljen, velikemu posestniku in žitnemu poredoma, ampak vzporedno, takd da kroži skozi vsako le določen del toka. Žarnic se izdeluje več vrst; namesto bambusovega vlakna jemljejo nekateri izdelovalci pa-volnate niti, drugi bolj debeli papir, tretji druge snovi. Svan na pr. zavije ogljeno nitko kakor zanjko, da s tem pomnoži luč izžarivajoče površje. Cena take žarnice znaša 3 do 4 gld., in sicer je zaradi tega tako visoka, ker je njih izdelovanje povsod patentovano in ker še do zdaj ni ustanovljena večja tovarna, ki bi se pečala izključivo le z izdelovanjem takih žarnic. Sploh žarnice tudi niso trpežne. Edison sam ceni trajnost jedne žarnico približno na 800 ur, v katerih more svetiti, potem se ogelj sam ob sebi razprši. Posebno je pri žarnicah treba paziti na to, da po njih ne kroži premočan električni tok, kajti drugače se ogelj takoj pretrga. Skrbeti je torej treba, da ima po njih krožeč tok vedno jednako jakost, ali pa da se prejakemu toku pot skozi žarnico prestriže. Da se doseže prvo, mora se električni stroj vedno vrteti jednakomerno, za drugo pa se uvrstijo v elektrovod precej lahko taljive kupcu toliko plačati za žito, kolikor bi zahtevala. Masa ljudstva bi torej ne imela nobenega dobička, pač pa silno izgubo; veliki posestniki in kupci, poleg njih pa žitni oderuhi, imeli bi zlato dobo, a reveža bi trla lakota in bSda. Tako razlagajo nasprotniki kancelarjeve carinske politike dobrote hvaljenega zakona, in nam se zdi, da so pravo zadeli. Sploh se nam nemogoče zdi, da bi Nemčija sama pridelala toliko žita, kolikor ga porabi. Lanskega leta na pr. vpeljanih je bilo 9 613000 metričnih centov rži iz inozemstva — svota, ki pač kaže, da ima država sama premalo polja za tolike množice zrna. Vsled tega bode cena poskočila in prinašala res dobiček — a le premožnejšim krogom. Navadni mož bode bridko obžaloval, da je kancelar zmagal s svojo carinsko novelo! Navdušenje o kolonijalni politiki se je uže tudi precčj poleglo. Novejša poročila o mortaliteti v novih nemških kolonijah na črnem svetu so jako ohladila javno mnenje. Klima zapadno-afriškega ozemlja pobere na leto izmed 1000 Evropejcev nič manj nego 600 do 800! Narod je tedaj z vso pravico krstil nove dežele z imenom »mrzlične kolonije". Nadalje tudi vedno bolj spoznava, da nemška industrija pač še dolgo, dolgo ne bode našla kupcev pri črnih sinovih Afrike. Predno zajde med nje kultura, bode gotovo še marsikak Nemec zagreben v afrikanski pesek. In nam se zdi, da uže začetek razširjanja te kulture ni bil posebno srečen. Razdejane vasi in mrtva trupla ubozih prebivalcev so pač dokazala, da je roka železnega kancelarja mogočna cel<5 pod vročimi pasovi — a če je tako postopanje bilo v korist prijateljstvu novih naseljencev z domačini, o tem jako dvojimo. — Mnogo let bode služila čezmorska politika jedino le v povzdigo moraličnega efekta v inozemstvu, praktičnih posledic ne bode svinčnate žice, koje jak tok stali in si s tem sam ob sebi prestriže pot skozi žarnico. Ko smo v glavnih potezah spoznali način, kako si moremo električno luč prirejati, preostaje nam, to luč primerjati z lučjo, kakeršno rabimo sedaj ter na podlagi nje ocene se nekoliko o tem javiti, kako prihodnjost njej smemo pripisovati. Kakor sem uže omenil. Nadkriljuje električna luč, posebno oblokovna električna luč, vse druge umetne luči, kar zadeva nje svetlivost. — Električni oblokovni luči se posebno rado v zlo šteje, da je bolj podobna mesečnini, da je bleda in mrzla, da nima v sebi nekaj toplega, kar opazujemo pri drugih lučih, na pr. pri plinovi. Na videz je taka pritožba opravičena. Ali, ako razkrojimo električno oblokovno luč s pomočjo prizme v spektru v nje sestavine, prepričamo se, da ne sestoji nobena druga umetna luč iz sestavin, ki bi se z onimi solnčne luči v istem razmerji tako natančno skladale, kakor ravno ta. V primeru s solnčno lučjo je električna luč vender še nekoliko bolj rudeča in rumenkasta od imela — razen te, da bode država morala leto za letom žrtvovati veliko denarja. Posledice se bodo torej kazale v žepih davkoplačevalcev, ki večinoma še vedeli ne bodo, kje so prav za prav toliko slavljene »mrzlične kolonije". Volit veno gibanje v kmetskih občinah. Ta teden vršile so se in se še vršijo volitve volilnih mož v kmetskih občinah. V naslednjem podati hočemo izid teh volitev, v kolikor nam je do zdaj znan. V kranjski sta samo v dveh volilnih okrajih iz kmetskih občin dva kandidata. V sodnih okrajih Postojina, Bistrica, Senožeče, Vipava, Logatec, Lož in Idrija kandiduje po centralnem volilnem odboru priporočan gospod A. Obreza. Njemu nasproti nastopil je na svojo roko kot kandidat gosp. dr. Dolenc, sodni pristav v Ljubljani. Volitveno gibanje je zelo živahno. Izvolitev gosp. Obreze je zagotovljena. V sodnih okrajih Kočevje, Trebnje, Žužemberk, Radeče in Mokronog kandiduje po centralnem volilnem odboru priporočan gosp. knez Ernst Windisch-Gratz. Njemu nasproti nastopil je gosp. Ivan Hren, c.kr. deželue sodnije svetovalec v Celovci. Volitveno gibanje je bolj mrzlo. Zmaga še ne odločena. V Koroški je letos volitveno gibanje zelo živahno. Slovenci podajejo se z veliko zavednostjo na volišče. V Glinjah zmagali so trije narodni volilni možje. V Podljubelu izvoljenih je pet narodnjakov. V Grabštanji zmagali so liberalci ter odvzeli narodnjakom (konservativcem) pet glasov. Mnogo je bilo upanja, da zmaga gosp. minister Pino v okrajih Celo v ec-Velikovec; zdaj je upanje nekoliko zginilo. V Grabštanji bila je volitvena borba živahna. Dekan Wieser je mnogo delal za zmago, vender so dobili nemško-liberalci 59, konservativci samo 35 glasov. Nasproti so bili vsi večji posestniki in učitelji. Kmetje pa so bili preveč boječi. Nemško-liberalni volilci pobili so dekanu Wieserju po noči okna. V Črni in v Blatu zmagali so narodnjaki, dobili so 5 glasov. Sijajna je bila zmaga v Rožeku; z 90 proti 16 glasovom je bilo izvoljenih 10 narodnih vo-lilcev. V Borovljah zmagali so liberalci z 39 proti 35 glasovom. V Žrelcu propali so konservativci z 12 proti 23 glasovom. Najsijajnejša pa je bila zmaga narodnih volilnih mož v Prevaljah. Voljenih je 13 narodnih volilnih mož. Ta zmaga je najbolj odločilna za solnčne; a pri vsem dosti bolj prikladna od one svetilnega plina. Da nam električna luč sedaj prav ne ugaja, ima svoj vzrok posebno v tem, da smo od svoje mladosti vajeni pri umetni razsvetljavi vse gledati bolj v rudeči in rumenkasti barvi. Komu pa ni znano, da imajo marsikatere reči v noči pri umetni razsvetljavi drugo barvo nego po dnevi! Poglejmo si le v podnevni svetlobi dekoracije na gledališkem odru; — barve, ki se nam v večerni razsvetljavi lepe in okusne zdč, kako neznatne, zamazane in deloma tudi grde so po dnevi I _ Zelenih in modrih barv, posebno pa njih nuanc pri plinovi svečavi skoro ni moči razločevati. — Ali si mislite, da bi nain lice gledališke igralke, ki se je namazala z različnimi barvami, po dnevi ravno tako dopadalo, kakor po noči ?! — Ali ne pazi vsaka gospodična, ki namerava obiskati kak bal, posebno skrbno na to, da se nam predstavlja njena oprava pri luči sveč v najlepšem kinči, v najprijetnejših barvah!? Električna luč pa ima to posebno svojstvo, da se nam kažejo reči v istih barvah, katere imajo velikovški okraj, ker se tu odda 13 glasov. Tu so delali liberalci na kompromis; ponudili so konservativcem začetkom 7, potem celo 10 glasov. Nenadno pa so postali drugačni ter niso nič hoteli vedeti o kompromisu. Propali so torej po polnem. Huda volilna borba bila je v Vrbi. Volilo se je od 8. ure dopoludnč do 4. ure popoludnč. Izvoljeni so bili najprej trije Slovenci, drug nobeden ni dosegel večine; vršila se je ožja volitev in pri tej izvoljeni so bili še trije Slovenci in dva liberalca. Torej je tu izvoljenih šest Slovencev in dva liberalca. Pri Mariji na Zili, kjer so vedno zmagovali liberalci, posrečila se je letos Slovencem zmaga; voljena sta dva narodna in eden liberalen volilen mož. V Možici, kjer sta bila vlani izvoljena dva liberalca, zmagali so letos narodnjaki z 20 proti 7 glasovom. Iz Štajerske imamo še malo poročil. V Novi Cerkvi izvoljeni so štirje konservativci, med temi g. dr. Gregorec jednoglasno. Na Frankolovem izvoljeni so sami narodnjaki. V Stranicah izvoljeni so sami narodnjaki. V Doberni izvoljena sta dva narodnjaka in dva liberalca. V Pi reši ca h zmagali so slovenski volilni možje. Iz Egipta. P. C. — Arabsko časopisje izraža veliko radost o zboljšanih razmerah med Anglijo in Rusijo, in v istini se kaže v tem slučaji zvestega tolmača mišljenja preudarljivega dela domačega prebivalstva. Da-si so si Angleži veliko sovraštvo nakopali in da-si bi bilo srčno veselje Egipčanov veliko, če bi Angleži zapustili deželo za vselej, vender si nihče ne želi tega dogodka, dokler ni določeno, na kak način in kdo bi skrbel za red in varnost. Preplašeni po dogodkih in bedah slednjih let ne bojijo se Egipčani nič bolj nego negotovosti. Če bi italijanske čete nadomestile angleške, bi to v njihovih očeh ne bil napredek in če bi se konečno dežela zopet Turkom izročila, bi se to na vseh straneh, najmenj pa pri Arabcih smatralo kot žalosten nazadek. Osebito iz bojazni, da bi se Turki ne ugnezdili zopet v Egiptu, veselijo se Egipčani zopetnih prijaznih razmer med Anglijo in Rusijo. Če bi se bila Anglija prisilila, da mora nenadno zapustiti deželo — tako si mislijo — bi bil konečno vender moral sultan svoje garnizije nadomestiti, ker bi vsaka druga nadomestitev vsled splošnega ljubo-sumnja evropejskih čet bila nemogoča; po njih mnenji pa imajo za slučaj turške okupacije vender še rajši najbolj sovraženo angleško. O čemer Egipčani vedno sanjajo, je to, kako bi mogli otresti v resnici tudi po dnevi. Da je to velikega pomena, pričajo nam mnogotere umetne predilnice in tkalnice, v katerih je treba posebno na barve tkanin paziti. Take pri umetni luči navadno niso mogle delati; pri električni razsvetljavi pa se vrši delo isto tako lahko kakor po dnevi. Tudi v umetnih zelinjakih poskušali so vpeljati električno razsvetljavo, in pokazalo se je, da različne rastline pri električni razsvetljavi ravno tako rasejo kakor po dnevi, dočim drugače po noči v svoji rasti mirujejo. Z električno lučjo se da torej rast rastlin pospeševati. — Luč električnih žarnic pa je v svojih sestavinah zel<5 podobna naši plinovi luči, ker ima v sebi prav obilno rudečih in rumenih svetlobnih trakov. Ako bi hoteli električno oblokovno luč na gledaliških odrih vpeljati namesto plinove, odstraniti bi morali večino sedanjih dekoracij ter nadomestiti jih z novimi; pri vpeljavi žarnic pa niti tega ni treba. Preidimo k drugemu faktorju, ki nam električno razsvetljavo posebno priporoča. Vsaka druga luč nam zrak v veliki meri kvari. Deset navadnih plamenov svetilnega plina razvija v vsaki uri 0,86 kg vodenih par, 0,46 kubičnih metrov oglji- zavisnost svoje dežele od Evropcev, kakor tudi od Turkov; če si morajo uže izvoliti jedno zlo, potem se odločijo za prvo. Da, občeevropsko vplivanje uživa celo nekatere simpatije. Ideja, naj bi se Egipet nevtralizoval, ima tu mnogo in vročih prijateljev. Nje uresničenje bi se z veseljem pozdravljalo. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Prvi član bodočega državnega zbora je uže izvoljen. Duhovenski veleposestniki v Tirolski, kateri volijo jednega poslanca takč, da vpošljejo lastnoročno podpisane glasovnice namestniku, izvolili so prošta v Novem Štiftu pri Briksenu, Re-migija Wei s s tei ne r j a, na mestu prejšnjega poslanca prošta Wieserja v Bocenu. Hrvatski sabor skončal je torej zopet burno zasedanje. Večkrat ponavljali so se prizori, kateri so pretresali srce pravemu rodoljubu, videčemu, kako nekateri vročekrvneži s svojim, često po polnem neosnovanim napadanjem zadržujejo uspešno delovanje sabora. Da se niso dogajali še hujši prizori, da se je vsaj nekaj doseglo v prid dežele, zahvaliti se je pač banu, kateri je mirno in stvarno posegal v debato ter skušal kolikor možno poravnati brezdna med strankami. Morda se bode vender konečno poravnalo nasprotstvo med strankami, da bode vse složno delovalo v prospeh drage domovine. Mnogo se pričakuje od delovanja regni-kolarnih deputacij; a te pričele bodo svoja meritorna posvetovanja še le v septembru. Tuje dežele. Včeraj sešla se je v Rimu mednarodna zdravstvena komisija, katera se bode posvetovala o sredstvih in naredbah, s katerimi naj bi se skušalo preprečiti kolero in druge kužne bolezni. Italijanski listi vedo mnogo pripovedovati o razgovarjanjih med Italjjo in Angleško, da bi se odhajajoče angleške čete nadomestile v Sua-kimu z italijanskimi. „Perseveranza“ resno odsvetuje italijanski vladi ta korak. List svareč ome»Ja' da ima Italija zdaj uže v Abesiniji sovražnika, zdaj pa naj bi si še sovražne napravila Sudance. 5otem trebalo bode Italiji mnogo žrtev, a vse bodo zam&n, Italija od njih ne bode imela primerne koristi, a pa morda celo nobene. Bruseljski listi slovesno zatrjujejo, da potovanje belgijskega kralja v Berolin nima nika-cega političnega pomena; kralj hoče le vrniti obisk. Spremljal ga ne bode nobeden uradnik £ongo-države, in on sam potuje le kot belgijski cralj, ne pa kot suverčn Kongo-države. V angleški dolenji zbornici naznanil je pred-včeranjim Gladstone za zasedanje po Binkoštih iredlogo novele k zakonu, zadevajočemu nakupovanje zemljišč v Irski. cove kisline in toliko toplote, da bi z njo mogli 48 litrov vode za 100 0 C segreti. Sto sveč iz parafina, ki imajo skupno isto svetlivost kakor 10 plinovih plamenov, razvija v vsaki uri 0,99 kg vodenih par, 1,22 kub. metrov ogljikove kisline in toliko toplote, da bi mogli z njo 99 litrov vode za 100° C segreti. Te luči oku-žujejo nam torej zrak v naših stanovanjih v pr®' vem pomenu besede. Kaj tacega pri električo' razsvetljavi nimamo. Sicer sem poudarjal, da in111 plamen električnega oblokovnega plamena zelfi vi' soko temperaturo, dosti višjo, kakor katera kol’ druga umetna luč, pa iz tega še ne smemo skl*5' pati, da bi se od njega v prostoru širila veljr toplota, kajti izžarljivost ali svojstvo, toploto žarivati, ni zavisno samo od temperature dotične^ telesa. Vodenih par in ogljikove kisline se vija v oblokovnem plamenu približno 600krat meh1 nego v plinovi luči. Še ugodnejše so razmere P11 žarnicah. Te ne kvarijo zraka nikakor in toplo*11’ ji se širi od njih, je tako neznatna, da je ni treba niti v poštev jemati. . V zdravstvenem oziru ne moremo si H113*1 boljše luči kakor je električna. Sicer se časih ugo Srbski kabinet je sedaj zelo srečno sestavljen. V prejšnjem kabinetu vladale so med članovi neke osebne mržnje, in to oviralo je znatno delovanje. Zdaj vlada med članovi popolno soglasje, zdaj bode mogel kabinet složno delovati v prid domovine. Angleške čete vračajo se torej iz Sudana, vračajo se neslavno. To podjetje se jim je po polnem ponesrečilo. Skoro komično se glasijo poročila dopisnikov v „Daily News“ in „Daily Chro-nicle" iz Sudana o slabem oskrbovanji angleških čet. Bile so nakopičene cele gromade srajc, rjuh, zdravil in nosilnic, a silno malo je bilo črevljev, blač, pokrival in moke, tabaka celo nič ni bilo! fn orožje bilo je uže čez mero slabo, bajoneti so bili od mehke kovine, da so se kar ovijali, puške večkrat niso hotele streljati; s kratka, vsi nedo-statki, kateri so se kazali uže v krimski vojski, ponavljali so se tu. Ni čuda, da so dosegli tako malo vspeha. Na srečo se ni bilo Angležem tu bojevati proti izvežbanim četam, inače bi jih pač toliko ne bilo odneslo zdrave kože domov. Razne vesti. — (Kam igra pripelja.) Iz Nizzo piše so z 12. t. m.: V Monto Carlo usmrtile so so pretočeni teflon zopet tri osobe iz obupa, ker so pri igri zgubile večjo svote, in sicer en triindvajsetleten mladenič, en star mož in ena petinštiridesetletna žena. Mladi mož vstrelil so jo z revolverjem v glavo, a zadol so jo prvič tako slabo, da si jo moral še drugo kroglo sprožiti v glavo, na kar jo mrtev obležal. Šestinpetdesetletni mož obesil se je na nekem drevesu. Žena pa, ki zapusti več nepreskrbljenih otrok, storila je na ta načiu konec svojemu življenju, da jo skozi okno skočila. Mladi samomorilec zaigral je bil svoto 72 000 frankov, stari 5B000 frankov, a nosrečna žena 15 000 frankov. Za svoto 142 000 frankov tedaj trije samomori ! — (Kanibalsko.) Časopis „Turquie“ poroča o sledečem groznem zločinu, ki se jo dogodil v Mali Aziji v kraji Vezir-Čiflik, tri ure od Bruse. Trije izseljenci iz kraja Yonikoi-Pothič podali so se proti noči k on-dotnim ovčarjem in so zahtevali jedi in prenočišča. katerih je bilo šest po številu, delili so rado-v°yno svojo večerjo s ptujci in so jim dali tudi prenočišča. Drugi dan Sli so ovčarji vsak po svojem poslu. Ko so so začeli na vočor zopot posamezno vračati, prijeli so gostoljubno sprejeti ptujci vsacega posebej ter so ga na rokah in nogah zvozali. Ko se je bil uže tudi zadnji vrnil in so bili tudi tega zvezali, pričeli so izvrševati peklonsko svojo nakano. Začeli so nesrečneže na vse mogoče načine mučiti in rezati jim rane po vsom telesu. Ko se jim je tega dovelj zdelo, zvezali So jih vse vkup, polili jih s petrolejem ter olje zadali. Na to zaprli so kočo in zbežali. Ogonj privabil •j0 Prebivalce sosednjih vasij na mesto strašnega de-tonja, toda prepozno, da bi bili rošili nesrečne ovčarje. 0 ^lo jo uže mrtvih in vseh sežganih. Jeden sam 80 J® bil rešil. Ko so mu namreč vrvi na rokah in vyja, da je električna oblokovna luč očem škodna; navajajo se cel6 slučaji, da so ljudje osle-Pe*> ako so gledali v zel6 intenzivno luč. Ta ugo-0r bolj ali menj ničev. — Ako služijo elek-ne oblokovne svetilnice za razsvetljavo dvoran stanovališč, sploh omejenih prostorov, spravljen pk®en v motni stekleni krogli, katera svetlobo J teduakomerno vsestranski razpršuje. Tukaj boli Za oči ni nobene nevarnosti. Le pri sve-^to^’ na Prostem £0r6 in ki imajo še ja-le 2rCalo, da se svetlobini traki zbrani širijo ®0st ^0^en0 mesto) nahajamo zares to nevarno gospfida! ali je varno v solnce gledati? dat'86 Uu(lj0 otresli te radovednosti, gle- 1 v vsako električno luč, zginila bode tudi ta evarnost. Električni luči očita se dalje, da je nevarna av°ljo ognja. Sicer se ne d& tajiti, da so elek->čna luč, oziroma električni toki prouzročili po-^are! ti požari pa so nastali jedino vsled tega, a elektrovodi niso bili dobro napeljani in izolirani. — Sedaj je postala nekaka moda, da zvr-buje električne instalacije vsakdo koli, ki ima o elektrotehniki le nekoliko temeljnih pojmov; in nogah pregorele, ubežal je iz goreče koče ter tekel v bližnji potok, da bi si ohladil strašno opekline. Ko so ljudje v bližino prišli, imel je še toliko moči, da jo prišel do njih tor jim razložil, kaj se je vse dogodilo. Štiriindvajset ur pozneje pa je tudi on v strašnih mukah izdihnil dušo. Na podlagi njegovih izpovedovanj zasačili so kmalu zvorinske zločince ter izročili jih oblastniji v Brusi, kjer jih bo zadela zaslužena kazen. Domače stvari. — (Važna narodba.) Trgovinski minister izdal je na upraviteljstva vseh avstrijskih železnic na-redbo, v kateri se glede na bližajočo se vročino toplo priporoča, naj se strehe vozov za osebo, kateri so bili delj časa solncu izpostavljeni, polijo dobro z vodo, prodno so uvrstijo v vlak ter da naj so vseloj tudi dobro prezračijo. Kajti vroči in gosti zrak v železniških vozovih ni samo nadležen potovalcom, provzroča celč večkrat bolezni pri potovalcih. — (Nova šolska knjiga.) Slavno c. kr. na-učno ministorstvo je z razpisom od 1. maja tega leta, št. 7440, odobrilo Jos. Šuma novo „ Slovensko slovnico za sroduje šolo." Ta knjiga se sme odslej rabiti po vseh srednjih šolah, kjer se slovenščina uči s slovenskim učnim jezikom. — (Iz soje deželnega šolskega sveta.) C. kr. deželni šolski svdt kranjski imel je dne 7. t. m. redno sojo. Iz zapisnika posnemljemo: Po otvorenji seje poroča zapisnikar o došlih dopisih. Vzamo se v znanje ter se preide na dnevni red. — Glede nameščenja izpraznjeno službo šolskega sluge na c. kr. državnem gimnaziji v Rudolfovem se sklene dotičen sklep. Gledč poročil vodstev c. kr. učiteljišča v Ljubljani zaradi ustanovitve petega razreda na vadnici tega zavoda predloži se na višje mesto primeren prodlog. Na naročilo visokega ministorstva za uk in bogočastje se v zadovi preložitvo josonskih počitnic na meseca julij in avgust odda mnenjo. — Pritožba nekoga krajnega šolskega sveta proti odloku c. kr. glavarstva o razširjenji ljudske šole se kot neutemeljena odbije. Vpeljava poludnevnega pouka na dvorazredni ljudski šoli v Preserjih se dovoli z letom 1885/86 počenši. Glede razširjenja dvoraz-roduice v Šiški v trorazrednico so izda dotično naročilo okrajnomu šolskemu svetu za ljubljansko okolico. Prošnja nadučitelja za povračilo preselitvenih troškov so odbije. — Na predlog okrajnega šolskega svžta v Kranji se mu da dovoljenje, da nastavi pomožnoga učitelja za časa bolezni nekega učitelja na deški šoli v Škofji Loki. Sklene se ustanoviti jednorazrednico pri Sv. Ani poleg Tržiča in v Bojancih in določijo se dotična učiteljska plačila. — Razširjenje jednorazrednico v St. Juriji v dvo-razrodnico so dovoli. Reši se več prošenj za remune-racijo in za denarno pomoč. — (Občinsko volitve.) Iz kameniškoga okraja se nam poroča: Pri občinski volitvi v Lukovici bil je izvoljen županom c. kr. notar in graščak na Brdu g. Janko Kersnik, občinskima svetovalcema pa gg. Lorene Rus in Jurij Kralj iz Čepelj. — V če pomislimo dalje, da je elektrotehnika še zelo mlada in slabo razvita, potem se ravno ne smemo čuditi, da se sedaj tu ali tam pripeti kaka nesreča. A električna luč sama ob sebi je zavoljo ognja najmenj nevarna; posebno se odlikujejo v tem oziru žarnice. Poskušali so žarnice oviti v tauko platno in tanek papir in jih potem streti; a platno se vender ni užgalo, ampak je luč hipoma ugasnila. Pri oblokovnih svetilnicah mogel bi odpadajoči žareči pepel prouzročiti požar, ako bi slučajno na lahko gorljive reči padel. Ta nevarnost pa se odstrani takoj, ako ta pepel z majhno skledico prestrizamo. Koliko korist ima to, da je električna luč tolikaj pred ognjem varna, postane nam po polnem jasno, ako se spomnimo velikanskih in usodepolnih požarov, ki so nastali vsled vnetja svetilnega plina. Kolikokrat pozabi kdo plinovodno cev po vsem zapreti, ako luč ugasne; plin uhaja ter se vname in razpoči z usodepolnim pokom, ako se pride v ta prostor z lučjo. Koliko ljudij je uhajajoči plin uže usmrtil! — Koliko tisoč ljudij je ponesrečilo uže pri petrolejskih svetilnicah ! (Konec prihodnjič.) Krašinji bil je županom izvoljen Josip Vrankar z Vrha, občinskimi svetovalci pa Pran Udovec iz Kra-šinje, Luka Uš z Vrha, Vincencij Štrukelj iz Rampolj iu Pran Žibert s Kranjskega Brda. — (Strela udarila.) Iz Sodražice se nam piše: Dne 14. t. m. okolo polunoči udarila je strela v skedenj Naceta Kršeta v Sodražici; skedenj se je takoj užgal. Ogenj se je hitro razširil in v kratkem času uničil poslopje, kakor tudi mnogo krme in poljskega orodja. Škoda ceni se na 1200 gld. Pogorelec je bil zavarovan za 500 gld. — (Uboj.) Iz Kočevja se nam poroča: Dnč 10. t. m. okolo 11. ure zvečer napal je brez povoda kmetski fant Fran Drobnič iz Ceste pred gostilno gosp. Žnidaršiča v Vidmu iz te gostilne prišedšega Jakoba Škodo, rezervista v 17. pešpolku. Napadalec je udaril Škodo tako močno s kolom na glavo, da se je slednji takoj na tla zgrudil; Skoda je umrl naslednji dan. — (Bik ga ubili) Iz logaškega okraja se nam poroča: Dn<5 17. t. m. popoludnč pasel je 741etni gostač Anton Trobec iz Sela živino Valentina Brdeška, pri katerem je stanoval. Ko pastirja ob navadni uri zvečer ni bilo domov, šli so ga na pašnik iskat; našli so mrtvega. Ko so mrliča natančneje pregledali, opazili so po vsem njegovem životu in tudi na glavi več ran. Da bi bil kdo zvršil nad njim zločin, ni verjetno ; sklopa so tomveč, da je nesrečneža pobil Brdeškov bik, o katerem je obče znano, da je zelč bojevit in da se rad zaganja v ljudi. To je tem verjetneje, ker se je dalo konstatovati, da je starčka okolo 20 metrov daleč prod seboj pehal po tleh. — (Politično društvo „Sloga“ v Gorici) jo izdalo poziv na volilce velikega posestva na Goriškem, iz katerega posnemamo to-le: „Slogi“ se je posrečilo, da je po dolgem iskanji dobila moža, kateri zasluži popolno zaupanje ne samo Slovencev, ampak vseh veleposestnikov na Goriškom, vseh onih državljanov, katerim je ležeče na tem, da Avstrija obstoji in da so zadovoljni in srečni raznovrstni narodi, ki sestavljajo to staroslavno državo. Ta mož je visoko-rodni gospod Sigmund grof Attems, komornik Nj. c. kr. apostolskega veličanstva presvitlega cesarja in veleposestnik v Podgori. Grof Attems je mož, katerega podpisano društvo priporoča svojim slovenskim rojakom in vsom pravicoljubnim goriškim sodeželanom kot naj-boljega kandidata, katerega imamo zdaj za veliko posestvo na Goriškem. Njega treba je voliti, ali pa nikogar, ker med svojima nasprotnikoma odlikuje se kot svitlo solnce od blede lune, ki dobiva svetlobo od solnca. Grof Attems se ne ponuja, ampak prosili smo ga, naj bi poslanstvo sprejel. Nerad je to storil, vender odrekel se ni, ko je videl, da domovina zahteva to žrtev od njega. Grof Attems je vzglednega družinskega življenja, kakeršno se nahaja le v onih družinah, ki se držijo starih, lepih in poštenih navad. Grof Attems je izobražen mož, če tudi se ne baha s svojim znanjem, ampak je skromen in uljuden. Grof Attems jo jeden najpre-možnojših posestnikov na Goriškem in jako dober gospodar, ki sam vodi svoja posestva in ne prepušča vsega tujim rokam. Grof Attoms ne hrepeni po višjih službah, ampak je zadovoljin z vsakim mestom, na katerem more služiti domovini in cesarju. Attemsove zvestobo do vladarja in države ni nam treba zatrjevati; o vornom grofu so to po sebi razume in razžaljivo bi bilo, ako bi hoteli to še posobno povdarjati. O političnih zadevah jo grof Attoms dobro poučen in ve natanko, kam morijo tožnjo posameznih strank, in kaj je državi potrebno. Politična načela Attemsova se po polnem vjemajo z našimi načeli in z načeli vseh poštenih in pravicoljubnih sodeželanov. Grof Attems priznava narodno ravnopravnost v šoli in uradu, za katero hoče delati po svoji moči. Dolžnost je enaka vsem, glasovati za kandidata, ki je sprejel program vsestransko ravnopravnosti, ki no išče v državnem poslanstvu osebnih koristi, temveč hoče le domovini služiti, ki ga kliče od njegovega zasobnoga dela na polje javnega truda. Plemeniti kandidat zasluži plemenito podporo. Nikdo naj mu no odreka svojega glasa. Slovenci in spravljivi sodeželani, proslavimo se pred vso deželo, ako si izberemo tega spretnega, neodvisnega, značajnega, po-štonoga moža za svojega poslanca. Rojaki, sodeželani! 8. junija t. 1. naj bo le jeden glas, ki bo prihajal iz naših ust: Sigmund grof Attems je naš kandidat, naš poslanec 1 — (V tržaškem mestnem zastopu) stavil je mest. odb. Nabergoj predlog, naj se pred kratkim po toči poškodovanim okoličanom dovoli podpore 10 000 gold. Predlog podpirali so mestni odborniki Nadlišek, Živic in Dejak. Župan je, dejal, da se bode o tem predlogu razpravljalo v prihodnji seji, da pa jo bil on sicer mnenja, naj bi se ustanovil odbor za podporo poškodovanih. — (Nesreča na železnici.) Predvčeranjira zjutraj ob 1. uri je na postaji v Mariboru pri prehodu s kolodvora južne železnice na koroški kolodvor peljal stroj vsled napačne nastavitve zamenika na stranski tir, kjer je stal za odhod pripravljen vlak. Stroj zadel je precej močno v vlak. Strojevodja in kurjač sta bila hudo ranjena, oba stroja sta znatno poškodovana. — (Potres.) Z dn6 21. t. m. se poroča iz Železne Kaplje: Ravnokar (ob 8. uri 45 minut) do-poludne bil je močen potres s podzemeljskim bobnenjem. Potres je trajal tri sekunde. — Iz Bleiburga so poroča: Ob 8. uri 46 minut sta bila tu čutiti dva sunka. Potres je trajal tri sekunde. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Budimpešta, 21. maja. Švedska kraljica je danes zjutraj ob 8. uri sem prišla; vsprejel jo je tukajšnji švedski konzul in komisar švedske razstave. Pariz, 21. maja. Bolezen Viktorja Hugota je zmirom jednako resna. Pariz, 21. maja. Iz Tientsina se poroča, da se dogovori med PatenStrom in Li-Hung-Changom prijazno vršijo. Zjedinila sta se uže v osmih točkah, treba je rešiti samo še dve točki. London, 21. maja. ^Standard" poroča, da je Rusija stavila zopet nove zahteve, katere so zel6 resnega značaja. Ona na noben način neče dopustiti, da bi se utrdile afganske meje. Telegrafično borzno poročilo z dnfe 22. maja. g Id. Jednotni drž. dolg v bankovcih ......... 82-20 , > > » srebru.........................04'70 Zlata renta. ..................................................^ 5% avstr, renta......................................... Delnice ndrodne banke .................................059' — Kreditne delnice........................................286•60 London 10 lir sterling.....................................124-80 20 frankovec............................................ 9'87- Cekini c. kr. .......................................... 100 drž. mark...........................................61-10 Uradni g-lasnik z dnfe 22. maja. Naprava zemlj. knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Lo-aatci za katastralno občino Se v S ček; dotične poizvedbe v dan 27. maja ob 8. uri dopoludne; — pri c. kr. okr. sodniji v Metliki za davčno občino Lokvice; poizvedbe v dan 6. junija; — pri c. kr. okr. sodniji v Crnomlji za katastralno občino Kleče; poizvedbe v dan 1. junija 1.1. Eks. zemlj. dražbe: V V i p a v i zemljišče Andr Ma-horčiča (250 gld.) dn6 13. junija. — V Litiji zemljišče Val. Janeža (50 gld.) dnč 3. junija — V Kosta.njev.ci zemljišče Tadeja Milakovičevih naslednikov (695 gld.) dn& 3. iuniia. - VSenožečah posestvo Petra Marinška (2216 goldinarjev) dne 17. junija. — V Škofji Lo c i zemljišče Katre Florijančič (905 gld.) dne 19. junija. — V Ilirski Bistrici posestvo Jos. Valenčiča (260 gld.) dn6 29. maja. — V Ložu zemljišče Jan. Cimpermana z Vel. Blok (430 goldinarjev) dne 15. junija. — V Novem Mestu zemljišče Ant. Zupančiča iz Šenčurja (70 gld.) dnž 25. junija. V Radečah zemljišče Ign. Ulleta (3890 gld.) dnč 26ega junija. __________ Tujci. Dnč 20.maja. Pri Maliči: Hoffmann, vdova želez nadzornika; Weigner, voj. medic, oficijala, s soprogo; Szermanski, nadporočnik; Eder in Schuster, trg. potovalca, z Dunaja -Husvčth s soprogo iz Zombora. Schnmpe, trg. potov., iz Warnsdorfa. — Vidic in Prešern z Bleda. Pri Slonu: Baron Lederer; Oberdorfer; Segl, gospodinja, Mentzl, glavni urednik, s soprogo, m Poller, trg. potov., z Dunaja. - Caprer, fabrikant, iz Lipnice. - Benedičič, c. kr. nadzdravnik, in Leitner, iz St. Vida. — Czehat, trgovec, iz Brna. — Mrak, župnik, iz Železnikov. — Wolf, redarski nadzornik, in Ridolfi, polic, agent, z Beke. :— Blagne, graščak, z Rakovnika. Pri Južnem kolodvoru: pl. Buchvvald, nadporočnik, iz Rive. — Sandi iz Beljaka. _ , Pri Avstr, carji: Inocente iz Postojine. — Struckel iz Cerknega. U mrl i so: Dn6 21. maja. Katarina Zore, hči delavke, 21 dnij, Kravja dolina št. 17, oSpice. Sre6ke z d n š 20. m aj a. Brno: 17 73 63 6 27 Razno blago za pletenje in tkanje dr. Gustav Jaegra normalno perilo, nogovice, žoki, plavarske hlače, znojni telovniki, rokavice, jopiči za gospe ki se nosijo vrh obleke itd., v velikem Izbiru in po najnižjih cenah pri o >o o u o P, o 4 o rH o h o s ® s O l> M 3 o .s G. J. Hamann-u Mestni trg. (52) 4 Kleinmayr-Je¥i in Bambergovl knjigarni se dobivajo: Josipa Jurčiča I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld. II. > Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr. III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr. IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Klošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr. Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnica vezani, vsak zvezek po 60 kr. več. Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 20 M Patenti skoro po vseh državah. PremiJIrano na Topliški izložbi 1884. Oehlerjevo ¥@šiil@ m parketna tla in taka iz mehkega lesa od rumene, rumeno-rjavkaste, -Jave in pri-rodne barve so od vsoh stranij priznava kot najcenojše, najvztrajnejše, najpraktičnejo in najologantnojo pleskanje (lia-mazilo) za tla. 3?rospelj.l: 1.) Jo popolnem prikladno za mnžo; 2.) vsakemu rabljiv; 3.) so v eni uri posuši; 4) trudapolno krtačonje je odveč, kor se uže krason losk pojavi, ako tla jedsnkrat lohko natreš z volnato cunjo ali pa krtačo; 5.) hrani les; 6.) za parkote in namazana tla po sobah priporoča so voštilo od pri-rodno barvo, za no namazano in obrabljeno namazane sobe barvona voštila, ter so prosi, naj so pri naročbab določi barva. (61) 6—4 ledna kilo-škatiilja z Dunaja velja I gld. 80 kr. prodajalcem lekarske robe, likačem sob, parketnim tovarnam i. t. d. daje se popust (rabat). Razpošilja se odjemnikoin promptno proti povzotji. — Rabilni na-vodi razpošiljajo so radovoljno. Oswald Oelilei* patentovani voščamici: Meerane v Saški. Dunaj, I., Annagasse 12. Zaloga v Ljubljani je pri H. L. Wenolu, Mestni trg. — Iščo se, daljše zalogo vedno šo ustanavljati. V založništvu našem izišla je na svitlo knjiga: Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnlo iz vseh stanov. Nabral Anton Brezovnik učitelj. 12 pol v 8°. Mehko vezana §tane 60 kr., franko po pošti 65 kr. I§. v. Kleinmajr & knjigotržnica v Ljubljani. lin •u ca cu © a H “ • X, • » H £? O 5 S ° 2 •03 2 > 0 ■! '°a o. Tn 'n rC 'd * n a. > N tJH rH CD 00 l> iH r-co oo oo CC H H co co co r** !>• t'* C t s. s 1 cvi N. o a u«a C3 03 O & ta £ g M . rt ■g« g o sfeui '\z Vt A ^ -S t .§£ o5 "§ ■a “ 0 _ fc > rt .22. ■S -g 1 o " s co 2 > fl o u c« rt ^ cd O JO ct N V dosego in ohranjeni e zdravja se je uže od nekdaj prav dobro izkazalo kri čistilno zdravenje pTff" spomladi ker le-to odpravlja marsikako v telesu dremajočo kal težkih boleznij. — Naj-izbornlie in najbolj učinkujoče sredstvo v to svrho jo i. Herbabny-jev pomnoženi Samparilla - sirop J. Herbabny-Jev pomnoženi Sarsaparilla-sirop mehko in polagoma raztaplja in zelo zboljšava kri, ker vse ostre in bolehne snovi, ki vstvar-jajo kri gosto, vlaknato in za brzo pretakanje nesposobno, iz istih odpravlja, ter vse skažene in bolehne soke, nakupičeno slezo in žolč—uzroki množili boleznij — neškodljivim in nebolestnim načinom odvaja iz telesa. — Učinek njegov je torej Izboren pri zapiranji telesa, krvnem navalu v glavo, šumenji v ušesih, vrtoglavioi, glavobdlu, pri trganji in hemoroldalnlh bolestih, zaslezenjl želodoa, slabem prebavljanji, otekanji jeter in vranioe, dalje pri napenjanji žlez, hudem lišaji) kožnih izpustkih itd. Jedna steklenica z brošurico vred velja 85 kr., po pošti sprejemana 15 kr. več za zavitek. SC Vsaka izvirna steklenioa imeti mora gori stoječo varnostno * znamko v znamenje pristnosti. 'tMS (<>-) 10—3 ANBVHMJM Osrednja razpošiljavna zaloga za provincije: lekarna ,pi*I usmiljenji* Jul. Herbabny-ja 3Dia.3a.aj, iTeia.1oa.ia., ITaiserstrasse IfcTr. SO. Zaloge imajo dalje naslednji gospodje lekarji; v Ljubljani: J. SvO' boda, G. Piccoli, J. pl.Trnk6czy, V. Mayr; v Celji: J. Kupferschmio«; Baumbachovi dediči; v Keki: C. Silhavy, G. Prodam; v ®01°V®^ V. Thurnwald, P. Birnbacher, J. Kometter, A. Egger; v Novem Mestu: D. R izzoli; v Trsti: C. Zanetti, G. I arabosclii, J. S«.rr* vallo, E. pl. Leutenburg, P. lnl’_r.v 5: x r dr. E. Kumpf; v Velikovoi: dr. J. Jobst; v Vipavi: A. Konečny. Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr A Fed. Bamberg v Rubijam.