REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KAKOVOST ZRAKA V SLOVENIJI V LETU 2007 Ljubljana, 2008 Izdajatelj: Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana Spletni naslov: www.arso.gov.si E-naslov: gp.arso@gov.si Nosilec: mag. Tanja Bolte, univ.dipl.ing.kem.teh. Avtoji besedil: mag. Andrej Šegula, univ.dipl.meteorol. Marijana Murovec, univ.dipl.ing.kem.inž. Brigita Jesenovec, univ.dipl.ing.kem.teh. dr. Janja Turšič, univ.dipl.kem. teh. Tanja Koleša, univ.dipl.kem. Rok Brinc, univ.dipl.kem. mag. Tanja Cegnar, univ.dipl.meteorol. Priprava podatkov: Mateja Gjerek, univ.dipl. meteorol. Marinka Lešnik Darko Turk Kartografija: Petra Krsnik, univ.dipl.geograf Rok Brinc, univ.dipl.kem. Fotografije: Peter Pavli, Andrej Šegula, Anton Planinšek Naslovnica: Ljubljansko Barje (Andrej Šegula) Priprava podatkov iz drugih merilnih mrež: Elektroinštitut Milan Vidmar Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Celje Salonit Anhovo Produkcija: Studio Marketing JWT Ljubljana, julij 2008 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE ISSN 1855-0827 PREDGOVOR Zrak oziroma dobra kakovost zunanjega zraka sta nujna za razvoj in obstoj ljudi, živali in rastlin. Onesnažen zrak v veliki meri negativno vpliva na zdravje ljudi in drugih živih bitij. Dejstvo je, da je zrak najbolj onesnažen v mestih, kjer je vrsta onesnaževalcev - predvsem so to promet in različna vrsta manjših ali večjih industrijskih objektov, zato je tveganje za zdravje v mestih največje. Zunaj mestnih območij je zrak čistejši, vendar ima že najmanjša onesnaženost negativen vpliv na rastlinstvo in naravne ekosisteme. Zaradi vse večje osveščenosti glede varovanja okolja se tudi pri nas poraja vse več vprašanj v zvezi s problematiko zunanjega zraka. Za varovanje zdravja ljudi in varstva okolja kot celote je še zlasti pomemben boj proti emisijam onesnaževal pri samih virih ter opredelitev in izvajanje najbolj učinkovitih ukrepov za zmanjšanje emisij na lokalni in nacionalni ravni. Zato bi se bilo treba emisijam škodljivih onesnaževal zraka izogibati, jih preprečevati ali zmanjšati ter določiti ustrezne cilje za kakovost zunanjega zraka, ob upoštevanju standardov, smernic in programov Svetovne zdravstvene organizacije. Zelo pomembno dejstvo pa je, da zrak in s tem onesnaženost zraka ne poznata meja in se skupaj širita ne glede na politične in druge ovire. Kakovost zraka bi bilo potrebno vzdrževati, kjer je že sedaj dobra, in jo izboljšati tam, kjer je slabša. Meritve koncentracij snovi, ki onesnažujejo zrak, so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka na določenem območju. Da bi zagotovili zadostno reprezentativnost podatkov o onesnaženosti zraka in njihovo primerljivost tudi z drugimi državami, je pomembno, da za oceno kakovosti zunanjega zraka uporabljamo standardizirane merilne tehnike in skupna merila iz veljavne zakonodaje na tem področju. Obveščanje javnosti je ena izmed prioritet na Agenciji RS za okolje. Trudimo se, da so podatki javnosti dostopni in da je javnost informirana o kakovosti zunanjega zraka v Sloveniji. Na spletni strani Agencije in na teletekstu RTV Slovenija se vsako uro prikazujejo sveži podatki o kakovosti zunanjega zraka. Prav tako so prikazana dnevne koncentracije onesnaževal, najmanj vsaka dva meseca pa se osvežujejo podatki o koncentracijah delcev PM2.5, organskih spojin in težkih kovin. Precejšnja pozornost je veljala spremljanju koncentracij ozona spomladi in poleti ter s tem povezano opozarjanje prebivalstva in napovedovanje onesnaženosti zraka s tem onesnaževalom. Za oceno kakovosti zunanjega zraka Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka v 16.členu zahteva program monitoringa. Spremljanje in ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka je ena izmed ključnih nalog Agencije RS za okolje. V Sloveniji ima monitoring kakovosti zraka že dolgo tradicijo, prve meritve kakovosti zunanjega zraka segajo v leto 1992. Prva ocena stanja zunanjega zraka t.i. Predhodna ocena kakovosti zraka je bila za področje Slovenije izdelana v letu 2003. Po veljavni zakonodaji je potrebno novo oceno izdati vsakih pet let, do konca leta 2008. Pričujoča publikacija prikazuje kratek pregled stanja kakovosti zunanjega zraka in oceno trendov glede na prejšnja leta. S to publikacijo vas želimo seznaniti s stanjem kakovosti zraka v Sloveniji, ker nam ni vseeno kakšen zrak dihamo. Dr. SILVO ŽLEBIR GENERALNI DIREKTOR V S E B I N A UVOD .......................................................................................................................................... 1 POVZETEK................................................................................................................................ 2 SUMMARY................................................................................................................................. 3 1. ZAKONSKE OSNOVE ..................................................................................................... 7 2. MERITVE KAKOVOSTI ZRAKA V SLOVENIJI ..................................................... 10 2.1. Merilne mreže in nabor meritev .............................................................................................................10 2.2. Merilne metode in kakovost meritev ......................................................................................................15 2.2.1. Avtomatske meritve ..............................................................................................................................15 2.2.2. Neavtomatske meritve...........................................................................................................................17 2.3. Rezultati meritev......................................................................................................................................21 2.3.1. Žveplov dioksid.....................................................................................................................................21 2.3.2. Dušikovi oksidi .....................................................................................................................................31 2.3.3. Ogljikov monoksid................................................................................................................................38 2.3.4. Ozon......................................................................................................................................................41 2.3.5. Delci PM10 in PM2.5...............................................................................................................................53 2.3.6. Težke kovine v delcih PM10 ..................................................................................................................67 2.3.7. Lahkohlapni ogljikovodiki ....................................................................................................................68 2.3.8. Žveplove in dušikove spojine ter anorganski ioni .................................................................................71 3. MERITVE KAKOVOSTI ZRAKA Z MOBILNO POSTAJO.................................... 75 4. MERITVE KAKOVOSTI ZRAKA Z DIFUZIVNIMI VZORČEVALNIKI............. 78 5. MERITVE KAKOVOSTI PADAVIN............................................................................ 83 5.1. Osnovna merilna mreža ..........................................................................................................................83 5.1.1. Merilna mreža in nabor meritev ............................................................................................................83 5.1.2. Merilne metode in kakovost meritev.....................................................................................................85 5.1.3. Rezultati meritev ...................................................................................................................................86 5.2. Merilna mreža na vplivnih območjih termoelektrarn ..........................................................................94 5.2.1. Merilna mreža in merilna metoda .........................................................................................................94 5.2.2. Rezultati meritev ...................................................................................................................................94 6. METEOROLOŠKE RAZMERE V LETU 2007........................................................... 98 7. OCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA V SLOVENIJI .............................................. 102 8. LITERATURA ............................................................................................................... 104 DODATEK.............................................................................................................................. 108 1 UVOD Meritve kakovosti zunanjega zraka potekajo po potrjenem enoletnem Programu monitoringa. Letno poročilo vključuje rezultate vseh izvedenih meritev, primerjavo s predpisanimi mejnimi vrednostmi iz veljavne zakonodaje in druge značilnosti, ki izhajajo iz rezultatov. V septembru 2006 smo uvedli meritve lahkohlapnih organskih spojin na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad. Te meritve so zakonsko obvezne po Uredbi o ozonu v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.8/2003). Tako v letu 2007 prvič objavljamo tudi rezultate teh meritev. Na Agenciji smo oktobra 2007 končali tudi pilotni projekt, v katerem smo se lotili določitve virov onesnaženja zraka z delci PM10 na štirih lokacijah. Cilj omenjenega projekta je bil pridobiti relevantne informacije o kemijskih in fizikalnih lastnostih delcev na posameznih merilnih mestih v Sloveniji, analizirati in določiti prispevke posameznih najpomembnejših virov ter oceniti delež daljinskega transporta. Vsi omenjeni cilji so osnova za izdelavo planov in programov za zmanjšanje koncentracije delcev PM10 v Sloveniji. Rezultati omenjenega projekta so natančneje predstavljeni v poročilu. Namen je bil tudi, da se analize nadaljujejo v sklopu monitoringa še na drugih lokacijah, kjer imamo vzpostavljene stalne meritve. Konec septembra 2007 smo pričeli z meritvami delcev PM10 in z analizo svinca v delcih na treh lokacijah v Mežiški dolini – v Črni, Mežici in Žerjavu. Meritve izvajamo v skladu s Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Ur.l.RS, št.119/2007). Meritve bomo izvajali eno leto, končane bodo konec septembra 2008. Povprečne mesečne koncentracije svinca z vseh treh lokacij prikazujemo tudi na spletni strani ARSO. V letu 2007 prvič objavljamo tudi rezultate meritev delcev PM10 na dveh merilnih mestih merilne mreže EIS Anhovo. Meritve na vplivnem območju tovarne SALONIT sicer potekajo že od leta 1987, vendar je bila merilna mreža obnovljena v skladu s standardi evropske zakonodaje šele v letu 2006. Precejšnja pozornost je veljala spremljanju koncentracij ozona spomladi in poleti ter s tem povezano opozarjanje prebivalstva in napovedovanje onesnaženosti zraka s tem onesnaževalom. 2 POVZETEK Meritve kakovosti zunanjega zraka potekajo po potrjenem enoletnem Programu monitoringa. Poročilo vključuje rezultate vseh izvedenih meritev, primerjavo s predpisanimi mejnimi vrednostmi iz veljavne zakonodaje in druge značilnosti, ki izhajajo iz rezultatov. Onesnaženost zraka v letu 2007 je bila na ravni leta 2006, saj so bile vremenske razmere podobne, emisije onesnaževal pa se tudi niso bistveno spremenile. Od jeseni leta 2006 se je nadaljevalo nadpovprečno toplo vreme vse do poletja 2007. V mesecih od oktobra do novembra 2006 in od januarja do marca 2007 zato ni bilo sicer značilnih temperaturnih inverzij, ki so za kakovost zraka najbolj neugodne. Tako kot v zadnjih nekaj letih je bil zrak tudi v letu 2007 skoraj povsod po Sloveniji prekomerno onesnažen z delci PM10 – najbolj na tistih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa (Maribor), pa tudi iz industrije (mesta v Zasavju). Tako je bilo v letu 2007 na prvem mestu mestu merilno mesto v Zagorju. Stanje je povsod slabše v zimskem času. Koncentracija delcev PM2.5 je bila na merilnem mestu Maribor malo nad ciljno letno vrednostjo (direktiva, ki predpisuje mejno letno vrednost za delce PM2.5 je bila sprejeta junija 2008). Vsebnost kadmija, arzena, niklja v delcih PM10 je bila pod predpisano ciljno letno vrednostjo, koncentracija svinca v delcih PM10 pa je bila pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Kot kažejo meritve ozona v zraku v zadnjih letih, so po višini koncentracij ozona za krajše časovne intervale na prvem mestu višji predeli Primorske (Otlica), sledijo pa nižji deli Primorske in Obale (Nova Gorica, Koper), kjer je največ prekoračitev urne opozorilne vrednosti. Povprečne koncentracije za daljše časovne intervale (npr. 8 ur in več) pa so najvišje v vseh višjih predelih Slovenije z maksimumom na Otlici in na Krvavcu – le-tu je dosežena najvišja povprečna letna koncentracija. bila prekoračena na vseh merilnih mestih, izjema je le Maribor, ki je tipično prometna lokacija. Koncentracije ozona so bile tudi v letu 2007 najnižje na merilnih mestih Maribor, Trbovlje in Zagorje, kjer je poleg vpliva emisij iz prometa tudi nekoliko manj sonca. Koncentracije žveplovega dioksida so ostale v letu 2007 prvič povsod pod mejnimi vrednostmi. Sicer so bile nekoliko višje na vplivnih območjih TE Šoštanj in TE Trbovlje, vendar so prekoračile največ zgornji ocenjevalni prag. V Zasavju so se koncentracije dodatno znižale, ker je aprila 2007 začela poskusno, oktobra 2007 pa redno obratovati čistilna naprava v tovarni Lafarge Cement Trbovlje. Sredi leta so bile ukinjene meritve SO2 na merilnem mestu v Krškem, saj so zaradi zaprtja obrata celuloze v tovarni VIPAP, ki je bil največji vir žveplovega dioksida v občini Krško, koncentracije padle pod spodnji ocenjevalni prag. Koncentracije dušikovega dioksida so bile povsod pod mejnimi vrednostmi. Višje so bile na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa – najvišja povprečna letna koncentracija je bila izmerjena v Mariboru, vendar je prekoračila le zgornji ocenjevalni prag. Pod spodnjim ocenjevalnim pragom so ostale koncentracije skupnih dušikovih oksidov na merilnih mestih, ki so reprezentativna za naravno okolje, ter koncentracije ogljikovega monoksida na vseh 5 merilnih mestih. Koncentracije benzena, ki se merijo na merilnih mestih Ljubljana in Maribor, so v letu 2007 v Ljubljani prekoračile spodnji ocenjevalni prag, v Mariboru pa zgornji ocenjevalni prag. 3 SUMMARY Ambient air in Slovenia in 2007 was, as in the last few years, overly polluted with PM10 particles. Places of highest concentrations with the limit values exceeded were the urban sites, which are influenced by emissions from traffic (Maribor), and also from local industry (cities of Zasavje region), while at the least exposed monitoring sites the upper assessment threshold (UAT) was exceeded. Ozone concentrations exceeded the limit values at all places except the typical traffic sites (Maribor, Zagorje, Trbovlje). As in previous years, the most polluted regions with ozone were the coastal and Primorska regions. It happened for the first time that SO2 concentrations were below the limit values at all monitoring sites – only UAT was exceeded at few sites of higher altitude around Trbovlje and Šoštanj Power Plants. NO2 and benzene concentrations exceeded the lower assesment threshold (LAT) at the monitoring site of Ljubljana and the UAT at the heavy traffic site of Maribor, while CO remained below the LAT at all stations. Other pollutants were below the LAT. Tabela: Pregled koncentracij različnih onesnaževal (presežene mejne vrednosti so v rdečem tisku) v letu 2007 Table: Overview of concentrations of different pollutants (exceedences of limit values are in red) in 2007 Oznake pri tabeli / legend to table: Cp povprečna koncentracija / average concentration >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances < pod mejo kvantifikacije / below quantification limit * informativni podatek / for information only žveplov dioksid SO2 dušikov dioksid NO2 dušikovi oksidi NOx ogljikov monoksid CO delci PM10 delci PM2.5 Ozon O3 benzen C6H6 arzen v PM10 As kadmij v PM10 Cd nikelj v PM10 Ni svinec v PM10 Pb leto/ year zima/ winter 1 ura/ 1 hour 24 ur/ 24hours leto/ year 1 ura/ 1 hour leto/ year 8 ur/ 8 hours leto/ year 24 ur/ 24hours leto/ year 1 ura/ 1 hour 8 ur/ 8 hours leto/ year leto/ year leto/ year leto/ year leto/ year leto/ year merilno mesto / site obmo- čje / zone code Cp (µg/m3) Cp (µg/m3) >MV >MV Cp (µg/m3) >MV Cp (µg/m3) Cmax (mg/m3) Cp (µg/m3) >MV Cp (µg/m3) >OV >CV Cp (µg/m3) Cp (ng/m3) Cp (ng/m3) Cp (ng/m3) Cp (ng/m3) Cp (ng/m3) DMKZ Ljubljana Bežigrad SIL 3 5 0 0 28 0 45 2.5 32 48 25 8 43 42 2.3 <1.44 0.23 <4.81 7.54 Maribor SIM 3 4 0 0 37 2 70 3.2 40 92 27 0 4 37 3.8 <1.44 0.24 <4.81 14.2 Celje SI2 5 6 0 0 23 0 40 3 32 51 0 35 42 Trbovlje SI2 3 7 0 0 22 0 38 37 83 0 15 38 Hrastnik SI2 6 8 0 0 0 26 44 Zagorje SI2 5 5 0 0 41 100 0 13 36 Murska S.-Rakičan SI1 5 6 0 0 17 0 24 30 37 0 34 47 Nova Gorica SI4 7 6 0 0 25 0 44 2.4 33 40 19 51 47 Koper SI4 28 19 9 51 66 Krvavec SI3 0.3 18 116 96 Iskrba SI3 0.6 0.5 0.4 0 15 0 10 7 61 54 0.63 0.09 3.60 3.93 Otlica SI3 44 98 88 EIS TEŠ Šoštanj SI2 9 9 11 0 Topolšica SI2 3 3 0 0 Veliki Vrh SI2 14 19 9 0 Zavodnje SI2 6 6 0 0 3 0 11 2 49 71 Velenje SI2 3 4 0 0 14 61 51 Graška Gora SI2 5 6 2 0 Pesje SI2 5 4 0 0 21 14 Škale SI2 3 4 0 0 8 0 13 24 11 EIS TET Kovk SI2 9 16 1 0 12 0 14 2 41 67 Dobovec SI2 7 6 3 1 Kum SI2 6 5 0 0 Ravenska Vas SI2 14 18 0 0 Prapretno SI2 33 36 OMS Ljubljana (Vnajnarje) SI3 4 6 0 0 5 0 5 22 10 20 72 70 MO Maribor SIM 40 94 0* 51* 76 EIS Celje SI2 1 2 0 0 41 67* EIS TEB (sv.Mohor) SI2 4 0 7 2 27 64 EIS Anhovo (Morsko) SI4 23 18 EIS Anhovo (Gor.Polje) SI4 24 16* Tabela: Raven koncentracij različnih onesnaževal v letu 2007 Table: Concentration level of different pollutants in 2007 station območje/ Zone code žveplov dioksid SO2** dušikov dioksid NO2** dušikovi oksidi NOx** ogljikov monoksid CO** ozon O3 delci PM10** benzen C6H6** arzen v PM10 As kadmij v PM10 Cd nikelj v PM10 Ni svinec v PM10 Pb** DMKZ Ljubljana Bežigrad SIL Maribor SIM Celje SI2 Trbovlje SI2 Hrastnik SI2 Zagorje SI2 Murska S.-Rakičan SI1 Nova Gorica SI4 Koper SI4 Krvavec SI3 Iskrba SI3 Otlica SI3 EIS TEŠ Šoštanj SI2 Topolšica SI2 Veliki Vrh SI2 Zavodnje SI2 Velenje SI2 Graška Gora SI2 Pesje SI2 Škale SI2 EIS TET Kovk SI2 Dobovec SI2 Kum SI2 Ravenska Vas SI2 Prapretno SI2 OMS Ljubljana (Vnajnarje) SI3 MO Maribor SIM EIS Celje SI2 - - EIS TEB (sv.Mohor) SI2 - EIS Anhovo (Morsko) SI4 EIS Anhovo (Gor. Polje) SI4 Legenda: ** določena sta zgornji in spodnji ocenjevalni prag prekoračena alarmna vrednost/ alert threshold exceeded prekoračena mejna (ciljna) vrednost/ limit (target) value exceeded prekoračena opozorilna vrednost/ information threshold exceeded prekoračen zgornji ocenjevalni prag/ upper assessment threshold exceeded mejna vrednost je določena samo za podeželske lokacije/ limit value is prescribed for rural sites1 prekoračen spodnji ocenjevalni prag/ lower assessment threshold exceeded ni meritev/ no monitoring koncentracija pod spodnjim ocenjevalnim pragom oz. mejno ali ciljno vrednostjo/ - premalo veljavnih podatkov/ not enough data concentration below the lower assessment threshold (or limit or target value) 1 Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l. RS, št. 31/07) 6 Slika: Območja kakovosti zraka Picture: Zones of Air quality Tabela/ Table: Območja /Zones Območje / zone Združene statistične enote SI1 Pomurska in Podravska brez območja mesta Maribor SI2* Koroška, Savinjska, Zasavska in Spodnjesavska SI3 Gorenjska, Osrednjeslovenska in Jugovzhodna Slovenija brez območja mesta Ljubljana SI4 Goriška, Notranjsko-Kraška in Obalno-Kraška * Zaradi večjih virov emisije je za žveplov dioksid to območje razdeljeno na SI2a (območje okrog TE Šoštanj), SI2b (območje okrog TE Trbovlje) in SI2c (območje okrog tovarne celuloze VIPAP v Krškem) * Due to greater emission sources of SO2 this zone is further divided to SI2a (region of Šoštanj Power Plant), SI2b (region of Trbovlje Power Plant), and SI2c (region of VIPAP Paper Mil lat Krško) Poseljeno območje/ agglomeration SIL Območje mesta Ljubljana SIM Območje mesta Maribor 7 1. ZAKONSKE OSNOVE Osnova slovenske zakonodaje na področju kakovosti zunanjega zraka je Zakon o varstvu okolja (ZVO, Ur.l. RS 41/04. Iz njega je izhajala Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur. l. RS, št.73/94). Predpisi po tej uredbi so veljali do leta 2000, ko so začeli veljati novi predpisi enotne zakonodaje za vse države EU. Izjema so meritve prašnih usedlin, za katere so veljali predpisi v delu omenjene slovenske uredbe vse do julija 2007, ko je bila omenjena uredba preklicana. Te meritve še izvaja Elektroinštitut Milan Vidmar, in rezultate objavljamo v nadaljevanju. V veljavi je sledeča zakonodaja s področja kakovosti zunanjega zraka • Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 52/02), • Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 52/02), • Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 52/02), • Uredba o ozonu v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 8/03), • Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 56/06), • Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 72/03), • Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 36/07), • Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l. RS, št. 31/07), • Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Ur.l.RS, št.119/2007). Te uredbe predpisujejo, katera onesnaževala je potrebno spremljati, njihove mejne, ciljne, opozorilne in alarmne vrednosti, najmanjše potrebno število merilnih mest, vrste merilnih mest, njihove gostote v merilnih mrežah, referenčnih merilnih metod in izračunavanja statističnih vrednosti in izmenjave oziroma prikaza podatkov. Alarmna vrednost (AV) je predpisana raven onesnaženosti, pri kateri je treba zagotoviti takojšnje ukrepe za zavarovanje zdravja ljudi in okolja. Alarmna vrednost se določi pri kritični ravni onesnaženosti, nad katero že kratkotrajna izpostavljenost zaradi snovi v zraku pomeni tveganje za zdravje ljudi. Pri ozonu sta definirani opozorilna urna vrednost (OV) in ciljna 8-urna vrednost, ki naj bi bila dosežena do leta 2010 (CV). Dopustna vrednost koncentracije določene snovi (DV) smo vpeljali zato, da je prehod za dosego mejne vrednosti (MV) postopen. Tako je dopustna vrednost enaka mejni vrednosti, povečani za sprejemljivo preseganje (SP). Sprejemljivo preseganje mora doseči vrednost 0 do določenega datuma (1.januar 2005 oz. za nekatera onesnaževala 1.januar 2010), do takrat pa se od leta 2000 linearno zmanjšuje. Pri nekaterih onesnaževalih sta definirana še spodnji in zgornji ocenjevalni prag koncentracije (SOP in ZOP). Če so bile izmerjene koncentracije v določenem časovnem obdobju pod SOP, se lahko za nadaljno oceno stanja uporabijo le modelni izračuni oziroma strokovne ocene, če pa so med SOP in ZOP, se lahko uporabi kombinacija meritev in modelnih izračunov. 8 Tabela 1.(1): Mejne, alarmne, dopustne in ciljne vrednosti ter sprejemljiva preseganja koncentracij za leto 2007: 1 ura 3 ure 8 ur dan zima leto SO2 (µg/m 3) 350 (MV)1 500 (AV) 125 (MV)3 75 (ZOP) 3 50 (SOP) 3 20 (MV) 12 (ZOP) 8 (SOP) 20 (MV) NO2 (µg/m 3) 200 (MV)2 100 (SOP)2 140 (ZOP)2 400 (AV) 46 (DV)= 40 (MV)+ 6 (SP) 26 (SOP) 32 (ZOP) NOx (µg/m 3) 30 (MV) 19.5 (SPO) 24 (ZOP) CO (mg/m3) 10 (MV) 7 (ZOP) 5 (SOP) benzen (µg/m3) 6.5 (DV)= 5 (MV)+ 1.5 (SP) 3.5 (ZOP) 2 (SOP) O3 (µg/m 3) 180(OV) 240(AV) 120 (CV)5 40 (MV) delci PM10 (µg/m3) 50 (MV)4 20 (SOP)4 30 (ZOP)4 40 (MV) 10 (SOP) 14 (ZOP) Svinec (ng/m3)* 500 (MV) 250 (SOP) 350 (ZOP) kadmij (ng/m3) 5 (CV) arzen (ng/m3) 6 (CV) nikelj (ng/m3) 20 (CV) 1 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu (cilj za leto 2010) * Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku sicer predpisuje koncentracije v µg/m3, vendar bomo zaradi nizkih vrednosti in zaradi lažje primerjave z ostalimi kovinami podajali koncentracije v ng/m3 Tabela 1.(2): Vrednosti sprejemljivega preseganja (SP) Leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 SO2 SP 150 120 90 60 30 0 NO2 SP(1ura) 100 80 60 40 20 0 SP(leto) 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 CO [mg/m3] SP 6 6 6 4 2 0 delci PM10 SP(dan) 25 20 15 10 5 0 SP(leto) 8 6 5 3 2 0 benzen SP 5 4.5 4 3.5 3 2.5 2 1.5 1 0.5 0 svinec SP 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 0 9 Po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur. l. RS, št.73/94) sta veljali do julija 2007 mesečna in letna mejna imisijska vrednost prašne usedline 350µg/m2 in 200µg/m2. Vse uredbe iz zakonodaje Evropske skupnosti na področju varstva zraka, ki se nanašajo na različna onesnaževala in ki določajo mejne vrednosti oziroma stopnje koncentracij, nad katerimi so potrebni ukrepi za zmanjševanje koncentracij, so sprejete v slovensko zakonodajo (poglavje 1.1). Za izmenjavo informacij in za nekatere druge tehnične podrobnosti pri obdelavi podatkov pa smo uporabljali še naslednje dokumente EU: • Demonstration of equivalence of ambient air monitoring methods, Report by an EC Working group on Guidance for the Demonstration of Equivalence, November 2005 • Convention on Long-range Transboundary Air Pollution • Council Decision establishing a reciprocal exchange of information and data from networks and individual stations measuring ambient air pollution within the Member States, 97/101/EC) • Comission Decision of 17 October 2001 amending the Annexes to Council Decision 97/101/EC establishing a reciprocal exchange of information and data from networks and individual stations measuring ambient air pollution within the Member States • Guidance on the Annexes to Decision 97/101/EC on Exchange of Information as revised by Decision 2001/752/EC • Guideline referring to Commission Decision 2001/839/EC laying down a questionnaire to be used for annual reporting on ambient air quality assessment under Council Directives 96/62/EC and 1999/30/EC • Comission Decision of 29 April 2004 laying down a questionnaire to be used for annual reporting on ambient air quality assessment under Council Directives 96/62/EC and 1999/30/EC and under Directives 2000/69/EC and 2002/3/EC of the European Parliament and of the Council 10 2. MERITVE KAKOVOSTI ZRAKA V SLOVENIJI Mrežo meritev onesnaženosti zraka v Sloveniji sestavljajo avtomatska merilna mreža stalnih ekološko- meteoroloških postaj državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ki jo vodi Agencija RS za okolje (ARSO), ter dopolnilne avtomatske merilne mreže, v katerih izvajajo meritve drugi izvajalci (TE Šoštanj, TE Trbovlje, mestne občine Ljubljana, Maribor, Celje). Sredi leta 2007 so bile zaradi znižanja koncentracij žveplovega dioksida pod spodnji ocenjevalni prag ob zaprtju dela proizvodnje v tovarni VIPAP, ukinjene meritve SO2 na merilnem mestu Krško. V letu 2007 prvič objavljamo tudi rezultate meritev delcev PM10 na dveh merilnih mestih merilne mreže EIS Anhovo. Meritve na vplivnem območju tovarne SALONIT sicer potekajo že od leta 1987, vendar je bila merilna mreža obnovljena v skladu s standardi evropske zakonodaje šele v letu 2006. Mreža merilnih mest v Sloveniji je gostejša na območjih v bližini večjih virov onesnaženosti zraka. V krajih, ki niso zajeti v okviru stalnih mrež, potekajo občasne meritve onesnaženosti zraka z avtomatsko mobilno ekološko-meteorološko postajo in z difuzivnimi vzorčevalniki. Na območjih, ki so oddaljena od velikih virov emisije, delujeta postaji Iskrba in Krvavec, ki merita ozadje onesnaženosti zraka in sta vključeni v mednarodni mreži EMEP (European Monitoring and Evaluation Programme) in WMO-GAW (World Meteorological Organisation – Global Atmosphere Watch). 2.1. Merilne mreže in nabor meritev Stalne meritve koncentracij nekaterih onesnaževal (žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in lebdečih delcev) z avtomatskimi merilniki so se v Sloveniji začele v letu 1992 v državni mreži ANAS (analitično-nadzorni alarmni sistem). Merilna mreža se je z leti počasi širila tako po naboru meritev kot po merilnih mestih. Posebej moramo omeniti leto 2002, ko je bila v okviru programa evropske skupnosti PHARE prenovljena merilna tehnika v skladu z mednarodnimi standardi. Tega leta sta bili vzpostavljeni tudi dve novi merilni mesti Nova Gorica in Rakičan pri Murski Soboti. Izveden je bil tudi prehod meritev skupnih lebdečih delcev na meritve delcev PM10. V Sloveniji so v letu 2007 potekale avtomatske meritve onesnaženosti zraka v državni mreži meritev DMKZ na dvanajstih merilnih mestih. V letu 2006 smo zaradi aktualne problematike ozona na Primorskem vzpostavili novo merilno mesto na Otlici nad Ajdovščino, na Krvavcu, ki predstavlja z emisijami onesnaževal neobremenjeno ozadje, pa smo vpeljali meritve ogljikovega monoksida. Merilno mesto na Otlici smo vzpostavili skupaj z Univerzo v Novi Gorici. Poleg tega potekajo meritve v treh dopolnilnih mrežah, in sicer kot Ekološki informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj (EIS-TEŠ), Ekološki informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje (EIS-TET) in Ekološki informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica (EIS-TEB). Po eno postajo imajo mestni sistemi v Ljubljani, Mariboru, Celju. V Krškem je občina financirala meritve SO2 na merilni postaji sistema JE Krško, meritve pa je izvajal ARSO. Poleg stalnih postaj deluje še mobilna postaja v merilni mreži DMKZ, ki je bila aprila 2007 postavljena v Lovranu nad Ankaranom. Z mobilno postajo izvajamo meritve zunanjega zraka na področjih, kjer ni stalnih meritev. Obveznost izvajanja programa EMEP izhaja iz Konvencije o prekomejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP – Convention on Long-range Transboundary Air Pollution), ki sodi med 11 glavne mednarodne sporazume za področje varstva zraka. Omenjeni sporazum je leta 1992 ratificirala tudi Slovenija. Program GAW koordinira Svetovna meteorološka organizacija v okviru Konvencije o svetovni meteorološki organizaciji. Podatki meritev z omenjenih merilnih mest so namenjeni za pridobivanje informacij o stanju onesnaženosti zraka na širšem področju za zaščito okolja (narava, rastline, živali) in ljudi ter za potrebe študij daljinskega transporta. Program EMEP se osredotoča predvsem na spremljanje depozicije, zakisljevanja in evtrofikacije v Evropi, GAW pa na zgodnje opozarjanje in napovedovanje sprememb v kemijski sestavi ter v fizikalnih lastnostih atmosfere. Lokacije vseh merilnih mest so določene v skladu s priporočili Pravilnika o monitoringu kakovosti zunanjega zraka, ki umestitev vzorčevalnih mest na makro in mikro ravni. Za vsako merilno mesto se določi tip postaje, tip območja, na katerem je postaja, in značilnost območja. Pri omenjeni določitvi smo upoštevali določila EUROAIRNET - – site selection, 1998. Seznam merilnih mest in parametri, ki se merijo, so podani v tabelah 2.1. (1) in 2.1.(2). Merilna mesta so prikazana tudi na sliki 2.1.(1). 12 Tabela 2.1. (1): Merilna mesta za meritve kakovosti zraka v letu 2007 Kraj NV Geog. dolž Geog. šir. GKKy GKKx Tip m. mesta Tip območja Značilnost območja Geog. opis DMKZ: Ljubljana B. 299 14°30'46'' 46°03'56'' 5462673 5102490 B U RC 16 Maribor 270 15°39'5'' 46°33'32'' 5550305 5157414 T U RC 16 Celje 240 15°15'45'' 46°14'04'' 5520614 5121189 B U R 16 Trbovlje 250 15°02'11'' 46°08'35'' 5503177 5110980 B U RCI 2 Zagorje 241 14°59'46'' 46°07'52'' 5500070 5109663 T U RCI 2 Hrastnik 290 15°05'00'' 46°08'38'' 5506805 5111089 B S IR 2 Nova Gorica 113 13°39'9'' 45°57'20'' 5395909 5091034 B S RC 32 Koper 56 13°42'49'' 45°32'35'' 5399911 5045107 B S R 32 Rakičan 188 16°11'31'' 46°39'05'' 5591591 5168196 B R(NC) A 16 Krvavec 1740 14°32'1'' 46°17'52'' 5464447 5128293 B R(REG) N 1 Iskrba 540 14°51'29'' 45°33'40'' 5489292 5046323 B R(REG) N 32 Otlica 918 13°54'42'' 45°56'16'' 5415980 5088740 B R(REG) N 1 MOBILNA-DMKZ Lovran nad Ankaranom 154 13°45'9" 45°35'46" 5402686 5050925 B R(NC) RI 32 EIS-TEŠ Šoštanj 360 15°3'31'' 46°22'38'' 5504508 5136982 I S I 2 Topolšica 390 15°1'29'' 46°24'12'' 5501901 5139882 B S IC 2 Veliki Vrh 550 15°2'44'' 46°21'8'' 5503506 5134203 I R(REG) A 32 Zavodnje 770 15°0'12'' 46°25'43'' 5500256 5142691 I R(REG) A 32 Velenje 390 15°7'1'' 46°21'43'' 5508998 5135289 B U RCI 2 Graška gora 774 15°7'43'' 46°24'54'' 5509886 5141187 I R(REG) A 32 Pesje 394 15°5'5'' 46°22'0'' 5506524 5135804 B S IR 32 Škale 410 15°6'38'' 46°22'42'' 5508504 5137110 B S IR 32 EIS-TET Dobovec 700 15°4'35'' 46°6'21'' 5505905 5106823 I R(REG) A 32 Kovk 600 15°6'50'' 46°7'43'' 5508800 5109358 I R(REG) A 32 Ravenska vas 580 15°1'24'' 46°7'29'' 5501803 5108919 I R(REG) A 32 Kum 1210 15°4'39'' 46°5'18'' 5505993 5104878 B R(REG) I 1 Prapretno 480 15°4'54'' 46°8'12'' 5506116 5110250 I R(REG) A 32 EIS-TEB Sv.Mohor 390 15°28'53'' 45°59'20'' 5537299 5093935 B R(REG) A 32 EIS-TE-TOL Vnajnarje 630 14°40'18'' 46°3'7'' 5474596 5100884 I R(REG) A 32 EIS CELJE EIS Celje 241 15°15'36'' 46°14'13'' 5538769 5089425 T U RC 16 EIS MARIBOR Maribor-Tabor 276 15°38'42'' 46°32'22'' 5549846 5155262 B U RIC 16 Maribor-Pohorje 725 15°34'54'' 46°29'0'' 5544655 5148926 B R(REG) A 32 EIS ANHOVO Morsko 130 5394670 5104013 B R AI 32 Gorenje Polje 120 5393887 5103094 B R AI 32 EIS KRŠKO EIS Krško* 155 15°29'43'' 45°56'53' 5538769 5089425 I S IA 16 * meritve SO2 so bile ukinjene v juliju 2007 Legenda: NV: nadmorska višina (m) Značilnost območja: R – stanovanjsko Tip m. mesta: B – ozadje C- poslovno T – promet I - industrijsko I - industrijsko A - kmetijsko Tip območja: U – mestno N - naravno S – predmestno Geografska značilnost: 1 – gorsko R - podeželsko 2 - dolina NC - obmestno 4 – obala REG - regionalno 16 – ravnina 32 – razgibano 13 Slika 2.1 (1): Merilna mesta za meritve kakovosti zraka v letu 2007 Tabor Sv.Mohor Gor.Polje EIS Celje 14 Tabela 2.1.(2): Meritve onesnaževal in meteoroloških parametrov na merilnih mestih v letu 2007 Kraj žveplov dioksid SO2 ozon O3 D dušikovi oksidi NOx delci PM10 delci PM2.5 ogljikov monoksid CO lahko- hlapni ogljiko- vodiki težke kovine v delcih PM10 žveplove in dušikove spojine/ anorganski ioni črni ogljik meteorol. pparametri DMKZ: Ljubljana B. + + + + + + + + + Maribor + + + + + + + + + Celje + + + + + + Trbovlje + + + + + Zagorje + + + + Hrastnik + + + Nova Gorica + + + + + + Koper + + + Rakičan + + + + + Krvavec + + + Iskrba + + + + + + + Otlica + + Mobilna + + + + + + + EIS-TEŠ Šoštanj + + Topolšica + + Veliki Vrh + + Zavodnje + + + + Velenje + + + Graška gora + + Pesje + + Škale + + + + EIS-TET Dobovec + + Kovk + + + + Ravenska vas + + Kum + + Prapretno + + EIS-TEB Sv.Mohor + + + + EIS-TE-TOL Vnajnarje + + + + + EIS CELJE EIS Celje + + + + EIS MARIBOR Maribor-Tabor + Maribor-Pohorje + EIS ANHOVO Morsko + Gorenje Polje + EIS KRŠKO EIS Krško* + + * meritve SO2 so bile ukinjene v juliju 2007 Legenda: PM10 delci z aerodinamičnim premerom do 10 µm Meteorol. Parametri: Temperatura zraka v okolici PM2.5 delci z aerodinamičnim premerom do 2.5 µm Hitrost vetra + Neavtomatske meritve Smer vetra Relativna vlažnost zraka zračni tlak (se ne meri na Iskrbi) globalno sončno sevanje 15 2.2. Merilne metode in kakovost meritev Kakovost zraka spremljamo z avtomatskimi in neavtomatskimi meritvami. Merilniki avtomatskih meritev delujejo kontinuirno oz. stalno in nam dajejo tekoče urne podatke, neavtomatske meritve pa nam dajejo dnevna povprečja. Merilne metode so v skladu z zakonodajo oziroma s priporočili Evropske komisije. 2.2.1. Avtomatske meritve Z avtomatskimi merilniki merimo žveplov dioksid, dušikove okside, ogljikov monoksid, ozon, delce PM10 in lahkohlapne ogljikovodike. Metode avtomatskih meritev so referenčne (veljavne v skladu z veljavno zakonodajo), merilniki so nameščeni v kontejnerjih, ki so opremljeni s klimatsko napravo in ISDN linijo, preko katere poteka prenos podatkov. Nadzor nad delovanjem merilne opreme spremlja odgovorna oseba. Nadzor se izvaja vsakodnevno, v jutranjih urah in tekom dneva. V primeru izpadov podatkov in kakršnih koli nepravilnosti na merilnem mestu, je potrebno čimprej ugotoviti vzrok izpada oziroma nepravilnosti. Vrši se tudi redni dnevni pregled odstopanja ničle pri funkcionalnih kontrolah in spana. Vsako odstopanje posebej zapišemo. Polurni podatki se preko telefonske linije sproti prenašajo na računalnik ARSO. Podatki se shranjujejo hkrati tudi na računalniku na postaji. Ti podatki gredo skozi sistem kontrole podatkov. Prvostopenjska kontrola pomeni, da se glede na veljavnost podatkov izločijo vsi podatki, za katere je ugotovljeno kakršnokoli odstopanje od dovoljenih mej, ki so predpisane. Dvostopenjska kontrola poteka ob pregledu mesečnih in kasneje letnih podatkov. Nadzor nad delovanjem postaj se izvaja s pomočjo programske opreme, ki omogoča redno spremljanje ekoloških in meteoroloških podatkov o onesnaženosti zraka. S pomočjo omenjene programske opreme se izvaja sprotni nadzor nad meritvami ter merilno opremo, in sicer v delovnem času zaposlenih. Merilniki za meritve kakovosti zraka, ki jih uporabljamo v mreži DMKZ, so sledljivi na merilnike v umerjevalnem laboratoriju ARSO za kakovost zunanjega zraka. Umerjevalni laboratorij ima veljaven status referenčnega laboratorija za področje kakovosti zunanjega zraka (mednarodna raven) in status laboratorija nosilca referenčnega etalona za mol za področje vzorcev zraka (nacionalni nivo). Merilnike kalibriramo oz. preverjamo na merilnem mestu in v laboratoriju, v predpisanih periodah, v skladu s predpisano zakonodajo in standardi. Na avtomatskih merilnih postajah merimo ekološke in meteorološke parametre. Na vseh avtomatskih postajah merimo osnovne meteorološke parametre (temperaturo, relativno vlago, smer in hitrost vetra ter globalno sončno sevanje). Meritve so točkovne. Podatki z avtomatske merilne mreže so »real time« podatki in so takoj dostopni javnosti, preko teleteksta in internetne strani Agencije. Podatki so obdelani v skladu z veljavnimi uredbami za posamezno onesnaževalo (glej poglavje 1.1). Kontrola merilnikov poteka po sledečih nivojih: 1. NIVO: Funkcionalna kontrola merilnikov se izvede avtomatsko vsake 24.5 ur, meteorološke merilne opreme pa 1-krat dnevno. Avtomatska funkcionalna kontrola ničle merilnika se izvede s čistim zrakom (črpanje zraka skozi filter in aktivno oglje) in spana z zrakom, ki vsebuje točno določeno koncentracijo merjenega onesnaževala 16 2.NIVO: Če meritve niso v predpisanih mejah, poskušamo ponoviti funkcionalno kontrolo na daljavo. 3.NIVO: Če so meritve še vedno izven mej, vzdrževalec opravi poseg na postaji. S posegom skuša odpraviti napako na merilniku (servisni poseg). Kalibracijo izvede s testnim plinom iz jeklenke ali kalibratorjem, odvisno od tega, ali odstopa ničla ali span. 4.NIVO: Če izvedena kalibracija samih meritev ni izboljšala, se opravi zamenjava merilnika. Merilnik, ki je v okvari se pošlje na servis. Kontinuirne meritve meteoroloških parametrov (temperatura, relativna vlaga, smer in hitrost vetra) in ekoloških parametrov (SO2, NOx, O3, CO, delci PM10) beleži avtomatska postaja in izračuna povprečne polurne vrednosti. Po prenosu podatkov v center se podatki preverijo in obdelajo, tako da so na razpolago uporabnikom. Senzorji za meteorološke parametre (hitrost in smer vetra, relativna vlažnost in temperatura zraka) so nameščeni na drogu nad merilno postajo. Smer in hitrost vetra merimo na višini okoli 6 metrov od tal, temperaturo in relativno vlažnost zraka pa na višini 3 metre od tal. Program zagotavljanja kakovosti v merilni mreži izvajamo v skladu s Pravilnikom o zagotavljanju podatkov z merilnih mrež ARSO, maj 2003 in z Navodilom o obvladovanju merilne opreme monitoringa kakovosti zunanjega zraka, december 2005. Tabela 2.2.1(1): Merjene veličine, merilne metode, standardi in meje detekcije za avtomatske meritve v letu 2007 Veličina Enota Merilna metoda Standardi Meja detekcije Avtomatske meritve Žveplov dioksid µg/m3 Ultravijolična fluoroscenca SIST EN 14212:2005 1 µg/m3 Dušikovi oksidi µg/m3 Kemoluminiscenca SIST ISO 7996:1996 0.8 µg/m3 Ogljikov monoksid mg/ m3 Nedisperzna infrardeča absorpcija SIST EN 14626:2005 0.06 mg/m3 Benzen µg/m3 Kromatografska analiza SIST EN 14662-3:2005 0.08 µg/m3 VOC µg/m3 Kromatografska analiza SIST EN 14662-3:2005 0.08 µg/m3 Ozon µg/m3 Ultravijolična fotometrija SIST EN 14625:2005 2 µg/m3 Delci PM10 µg/m3 TEOM (mikrotehtnica) SIST EN 12341:2000 5 µg/m3 17 Notranjost avtomatske merilne postaje 2.2.2. Neavtomatske meritve Delci PM2.5 Meritve delcev PM2,5 izvajamo z referenčnimi merilniki, z nizko volumskim pretokom. Pretok skozi vzorčevalnik je 2,3 m3/h. Kot medij za zbiranje delcev se uporabljajo stekleni ali kvarčni filtri Whatman, premera 47/50. Vzorčevanje in tehtanje filtrov poteka v skladu s standardom SIST EN 14907:2005. Delci PM10 Meritve delcev PM10 izvajamo z referenčnimi merilniki, z nizko volumskim pretokom. Pretok skozi vzorčevalnik je 2.3 m3/h. Kot medij za zbiranje delcev uporabljamo steklene ali kvarčne filtre Whatman, premera 47/50. Vzorčevanje in tehtanje filtrov poteka v skladu s standardom SIST EN 12341:2000. Nadalje na filtrih izvedemo kemijsko analizo: anione/katione, elemente v sledovih, elementarni /organski ogljik,… 18 Referenčni merilnik Leckel, s katerim spremljamo meritve delcev PM10 Težke kovine v delcih PM10 V letu 2006 smo pričeli izvajati analize težkih kovin v delcih PM10. Vzorčenje in analizo izvajamo v skladu s standardom SIST EN 14902:2005. 30. maja 2006 je bila v naš pravni red prevedena Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 56/2006). V letu 2006 smo izvedli analize sledečih težkih kovin: arzen, kadmij, nikelj in svinec. Podatki so prikazani v tabelah in podani v ng /m3. Za meritve uporabljamo merilnik s sistemom ACCU. Uporabljamo vzorčevalno glavo za velikostno frakcijo delcev PM10. Sistem ACCU vzorči delce za kasnejše kemijske analize. Časovna resolucija je 24 ur, s pretokom zraka 13.7 l/min. Sistem ACCU je sestavljen iz osmih kanalov. Za vzorčenje smo uporabljali kvarčne filtre Whatman, premera 47 mm. Vzorčenje poteka vsak drugi dan, na merilnem mestu Iskrba pa vsak šesti dan. Sistem ACCU in merilnik TEOM 1400A sta povezana s kablom, preko katerega tečejo signali, ki aktivirajo ventile v sistemu ACCU. Z uporabo programske opreme lahko uporabnik določi specifične pogoje za vsak kanalnik, ki je trenutno aktiviran. Pretok skozi sistem se lahko določi s časom, datumom ali pa z analognimi signali, kot sta hitrost in smer vetra. S programsko opremo merilnika lahko uporabnik definira pod katerimi pogoji naj deluje posamezen kanal. Naenkrat je aktiviran le eden. Vsakih 10 sekund instrument preveri, kateri od osmih kanalov naj bo trenutno aktiviran. Če so pogoji izpolnjeni, sistem kanal aktivira in vsakih 10 sekund pogoje preverja. Tako poteka samo vzorčenje delcev. Po končanem vzorčenju filtre pošljemo v analizo zunanjemu izvajalcu. 19 Uporabljeni analitski instrument temelji na metodi induktivno sklopljene plazme z masno selektivnim detektorjem (ICP-MS). Kovine določujemo v skladu s standardom SIST EN 14902:2005. Dušikov dioksid Na merilnem mestu Iskrba izvajamo meritve dušikovega dioksida (NO2) v zraku z jodidno absorpcijsko metodo (metoda EMEP) z impregniranimi steklenimi fritami, v katerih je filter debeline 4 mm, premera 25 mm in poroznosti 40-60 µm. Metoda je primerna za vzorčevalna mesta, kjer so koncentracije dušikovega dioksida nizke, t.j. za območje 0.1–10 µg NO2-N/m 3. Vzorčenje na posameznem filtru steklene frite poteka 24 ur. Pretok zraka skozi vzorčevalni sistem je okoli 0.7 m3, ekstrakcijski volumen pa 4 ml. NO2 iz zraka se absorbira na friti, ki je impregnirana z NaJ in NaOH. J- reducira NO2 do NO2 -. Ekstrakcijo izpostavljenih steklenih frit izvedemo s trietanolaminom, ki reducira nastali J2 v J -. NO2 - in sulfanilamid ob dodatku (N-(1-naftil)- etilendiamin-dihidroklorid v kislih raztopinah tvorita vijolično azo barvo. Količino NO2 - nato določimo spektrofotometrično pri valovni dolžini 540nm (Griessova metoda). Izrazimo ga kot količino dušika nitritnega izvora (NO2 --N/m3) . Izpostavljeni vzorci so stabilni več tednov, zato je omenjena metoda primerna tudi takrat, ko je vzorčevalno mesto oddaljeno od kemijskega laboratorija. Žveplove in dušikove spojine ter anorganski ioni Na merilnem mestu Iskrba izvajamo za mednarodna programa EMEP in GAW meritve žveplovih (S) in dušikovih (N) spojin ter še nekaterih drugih anorganskih ionov v zraku po metodi EMEP z impregniranimi filtri. Vzorčenje je 24-urno s pretokom zraka okrog 14 l/min skozi tri zaporedne filtre. Prvi teflonski filter zbira lebdeče delce velikosti okrog 0.1-10 µm. Na tem filtru določamo koncentracije aerosolov SO4 2-, NO3 -, NH4 +, Cl-, Ca2+, Mg2+, Na+ in K+. Drugi, celulozni filter Whathman 40, je impregniran z raztopino KOH, ki absorbira kisle pline SO2 in HNO3. Tretji, prav tako celulozni filter Whatman 40, je impregniran z oksalno kislino in je namenjen vzorčenju NH3. Metoda omogoča v primeru žvepla dobro ločitev med plinsko fazo (SO2) in trdno fazo (aerosol SO4 2-), v primeru oksidirane in reducirane oblike dušika pa ločitev ni popolna, zato podajamo rezultat meritve kot vsoto koncentracij v plinski fazi (HNO3 in NH3) in trdi fazi (aerosoli NO3 - in NH4 +), t.j. HNO3+ NO3 - in NH3+ NH4 +. Pred kemijsko analizo vzorce na posameznih filtrih ekstrahiramo tako, da jih potopimo v točno določen volumen raztopine (ultra čista voda za teflonske in oksalne filtre in 0.3% raztopina H2O2 za filtre impregnirane s KOH) in stresamo v ultrazvočni kopeli pol ure. Ekstrakte prefiltriramo skozi membranske filtre s porami 0.45 µm in jih analiziramo na ionskem kromatografu. V tabeli 2.2.(1) navajamo metodologijo kemijskih meritev in meje detekcije žveplovih in dušikovih spojin ter anorganskih ionov po vzorčenju na impregniranih filtrih. Sistem zagotavljanja kakovosti podatkov je v letu 2007 sledil splošnim ciljem programov EMEP in GAW. Cilji za zagotavljanje kakovosti po programu EMEP so podrobneje opisane na spletnem naslovu http://www.nilu.no/projects/CCC/qa/index.htm, zahteve QA za GAW pa na spletnem naslovu: http://www.wmo.int/pages/prog/arep/gaw/qassurance.html. Glavni elementi sistema kakovosti pri programu EMEP za meritve dušikovega dioksida (NO2) in za meritve žveplovih (S) in dušikovih (N) spojin v zraku z impregniranimi filtri so: - predpisane merilne metode in kontrole kakovosti, - vodenje dokumentacije o meritvah (o vzdrževanju instrumentov, o merilnih metodah, o metodologijah, o referenčnih in ekvivalentnih metodah, itd.), - redna letna medlaboratorijska primerjava, 20 - kontrola in validacija podatkov meritev na nacionalnem nivoju in nivoju EMEP, - redni letni pregled merilnih mest, delovanja vzorčevalnikov ter kontrola postopkov dela opazovalcev na merilnih mestih. - doseganje ciljnih vrednosti za kakovost podatkov: točnost, natančnost, izplen podatkov ter ustrezna časovna pokritost meritev. Meritve, ki ne izpolnjujejo kriterijev o ciljnih vrednostih za kakovost in izkazujejo več let zapored slabe rezultate pri medlaboratorijskih primerjavah, se izločijo iz poročil EMEP. Tabela 2.2.2(1): Merjene veličine, merilne metode, standardi in meje detekcije za neavtomatske meritve v letu 2007 Veličina Enota Merilna metoda Standardi Meja detekcije Neavtomatske meritve Delci PM2.5 µg/m3 Gravimetrična določitev mase SIST EN 14907:2005 Delci PM10 µg/m3 Gravimetrična določitev mase SIST EN 12341:2000 Težke kovine ng/m3 ICP-MS SIST EN 14902:2005 NO2-N µg/m 3 spektrofotometrija EMEP 0.039 NH4 + - N (teflonski filter) µg/m3 ionska kromatografija EMEP 0.007 NO3 - - N (teflonski filter) µg/m3 ionska kromatografija EMEP 0.009 SO4 2- - S (teflonski filter) µg/m3 ionska kromatografija EMEP 0.013 Cl- (teflonski filter) µg/m3 ionska kromatografija EMEP 0.011 Ca2+ (teflonski filter) µg/m3 ionska kromatografija EMEP 0.016 Mg2+ (teflonski filter) µg/m3 ionska kromatografija EMEP 0.006 Na+ (teflonski filter) µg/m3 ionska kromatografija EMEP 0.018 K+ (teflonski filter) µg/m3 ionska kromatografija EMEP 0.007 HNO3 - N (KOH filter) µg/m3 ionska kromatografija EMEP 0.011 SO2 - S (KOH filter) µg/m3 ionska kromatografija EMEP 0.022 NH3 - N (oksalni filter) µg/m3 ionska kromatografija EMEP 0.033 21 2.3. Rezultati meritev To poglavje obsega tabelaričen in grafičen prikaz nekaterih osnovnih izvedenih statističnih parametrov izmerjenih koncentracij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, delcev PM10 in PM2.5, nekaterih lahkohlapnih ogljikovodikov, težkih kovin v delcih PM10, žveplovih in dušikovih spojin, anorganskih ionov v zunanjem zraku v Sloveniji v letu 2007. Rezultati za isto onesnaževalo so prikazani skupaj, ne glede na metodo meritev. Oznake pri tabelah: % pod odstotek veljavnih podatkov Cp povprečna koncentracija max najvišja koncentracija >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo >DV število primerov s prekoračeno dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo MV s sprejemljivim preseganjem SP) >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo AOT40 vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami ozona, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od aprila do marca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 µg/m3.h * informativni podatek – premalo veljavnih podatkov Obrazložitev posameznih simbolov je pri poglavju 1. 2.3.1. Žveplov dioksid Viri emisije Največja vira emisije žveplovega dioksida v Sloveniji v letu 2007 sta kljub odžveplovalnim napravam termoelektrarni Šoštanj (okrog 8000 ton) in Trbovlje (okrog 450 ton), ki uporabljata za gorivo domači premog. V tovarni Lafarge Cement Trbovlje je začela aprila 2007 poskusno, konec oktobra pa redno obratovati čistilna naprava, kar je še dodatno znižalo onesnaženost zraka z SO2 in z delci v njeni okolici. Emisija iz kotlovnic je majhna, saj se za gorivo v glavnem ne uporablja več premog ampak lahko kurilno olje, ki ima precej manjšo vsebnost žvepla kot premog in plin. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom Letni pregled onesnaženosti zraka z SO2 na skupaj 23 merilnih mestih po Sloveniji v letu 2007, je podan v tabeli 2.3.1.(1). Za merilno mesto EIS Celje je bilo zaradi težav z merilnikom premalo veljavnih podatkov, zato jih ne objavljamo. Meritve so avtomatske povsod razen na Iskrbi, kjer se izvajajo 24- urne neavtomatske meritve koncentracij žveplovega dioksida. V Uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku so za koncentracijo SO2 predpisani naslednji statistični parametri s pripadajočimi dovoljenimi mejnimi vrednostmi: povprečna celoletna in povprečna zimska koncentracija (za zaščito ekosistemov), najvišja dnevna in urna koncentracija ter število dni s prekoračeno mejno dnevno, mejno urno ter alarmno 3-urno vrednostjo (za varovanje zdravja). V letu 2007 se je prvič zgodilo, da niso bile več nikjer prekoračene mejne vrednosti koncentracije SO2. Nekoliko povišane koncentracije so bile sicer občasno izmerjene na vplivnih območjih TET in TEŠ, vendar so ostale pod mejnimi vrednostmi. 22 Tabela 2.3.1.(1): Koncentracije SO2 v zunanjem zraku (µg/m 3) v letu 2007 Leto/ Year zima / winter** 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 24 ur / 24 hours** Postaje % pod Cp Cp max >MV >AV max >MV DMKZ Ljubljana Bežigrad 83 3 5 46 0 0 14 0 Maribor 88 3 4 21 0 0 11 0 Celje 95 5 6 76 0 0 15 0 Trbovlje 93 3 7 264 0 0 23 0 Hrastnik 92 6 8 260 0 0 30 0 Zagorje 94 5 5 83 0 0 19 0 Murska S.-Rakičan 90 5 6 64 0 0 16 0 Nova Gorica 88 7 6 64 0 0 19 0 Iskrba▲ 96 1.2 1.1 11 0 OMS Lj. (Vnajnarje) 92 4 6 115 0 0 42 0 EIS Celje 72 1 2 43 0 0 6 0 EIS TEŠ Šoštanj 96 9 9 643 11 0 78 0 Topolšica 96 3 3 144 0 0 22 0 Veliki Vrh 95 14 19 535 9 0 72 0 Zavodnje 95 6 6 252 0 0 49 0 Velenje 95 3 4 87 0 0 26 0 Graška Gora 95 5 6 509 2 0 72 0 Pesje 95 5 4 118 0 0 29 0 Škale 94 3 4 100 0 0 33 0 EIS TET Kovk 84 9 16 958 1 0 65 0 Dobovec 90 7 6 2088 3 0 127 1 Kum 84 6 5 112 0 0 25 0 Ravenska Vas 94 14 18 220 0 0 55 0 EIS TEB (sv.Mohor)* Legenda: ** določena sta zgornji in spodnji ocenjevalni prag prekoračena mejna vrednost prekoračen zgornji ocenjevalni prag prekoračen spodnji ocenjevalni prag koncentracija pod spodnjim ocenjevalnim pragom prekoračena alarmna vrednost ▲ 24-urne neavtomatske meritve * premalo veljavnih podatkov 23 Slika 2.3.1.(1): Raven koncentracij SO2 v letu 2007 Koncentracije v večjih mestih Na vseh nižje ležečih merilnih mestih z odprtim reliefom, ki niso pod neposrednim vplivom emisij iz velikih termoenergetskih objektov in industrije, so bile koncentracije SO2 pod spodnjim ocenjevalnim pragom (SOP). Nekoliko bolj onesnažena z SO2 so bila mesta v Zasavju (območje kakovosti zraka SI2b), kjer je bil v Hrastniku prekoračen SOP. Ta mesta imajo, kar se tiče razredčevanja onesnaževal iz lokalnih virov emisije (TE Trbovlje, industrija, promet, individualna kurišča), zelo neugodno lego, saj ležijo v ozkih dolinah oziroma kotlinah. Vpliv emisije TE Trbovlje je zaznaven le še ob prekinitvah delovanja odžveplovalne naprave in ob visokih temperaturnih inverzijah pozimi. Zrak v Zasavju je boljši tudi odkar je v letu 2007 začela obratovati čistilna naprava v cementarni Lafarge, ki je izpuščala v zrak tako delce kot tudi SO2 in dušikove okside. 24 Merilno mesto v Trbovljah Koncentracije na vplivnem območju TE Šoštanj (območje kakovosti zraka SI2a) Emisija SO2 v TE Šoštanj je sicer zaradi odžveplovalnih naprav zmanjšana, a pri polni obremenitvi zaradi omejene zmogljivosti omenjenih naprav občasno še vpliva na višje ležeče kraje v okolici termoelektrarne. Do tega pride, kadar veter neposredno prenaša dimne pline do merilnega mesta (npr. Veliki Vrh - tabela 2.3.1.(2), sliki 2.3.1.(2a, 2b), v zimskem času pa se to lahko zgodi ob dolgotrajnejši temperaturni inverziji, ko se dimni plini kopičijo v višje ležeči plasti zraka. Pri močnejšem jugozahodnem vetru pa zaradi vpliva bližnjega hriba zanese turbulenca dimne pline iz nižjih dimnikov tudi do nižje ležečega merilnega mesta v Šoštanju, ki pa glede na lego izven ožjega naseljenega območja za sam Šoštanj ni reprezentativno (tabela 2.3.1.(3), sliki 2.3.1.(3a, 3b). Na Velikem vrhu je bil prekoračen zgornji ocenjevalni prag, na merilnem mestu v Šoštanju pa SOP, medtem, ko je bila onesnaženost zraka na drugih – tako ravninskih kot tudi višje ležečih lokacijah precej nižja. 25 Tabela 2.3.1.(2): Delež vetra in povprečne koncentracije SO2 v posameznih smereh na merilnem mestu Veliki Vrh za leto 2007 (hitrosti vetra od vključno 0 do vključno 1 m/s) (hitrosti vetra nad 1 m/s) smer vetra delež vetra povp. konc. (µg/m 3) smer vetra delež vetra povp. konc. (µg/m 3) brezvetrje 0.0% N 2.1% 37.7 N 5.0% 37.5 NNE 2.6% 57.9 NNE 9.0% 44 NE 2.8% 45 NE 6.7% 22.5 ENE 1.5% 20.5 ENE 1.8% 12.2 E 1.7% 10.4 E 2.9% 5.9 ESE 1.6% 5.7 ESE 8.7% 3.8 SE 1.5% 6.3 SE 8.8% 3.4 SSE 1.5% 3 SSE 3.6% 2.9 S 1.2% 4.5 S 2.4% 3 SSW 1.2% 4.2 SSW 2.5% 3.2 SW 1.4% 4.9 SW 6.5% 3.6 WSW 1.8% 10.3 WSW 9.9% 4.4 W 1.4% 16.9 W 1.5% 13.2 WNW 1.2% 17.1 WNW 0.9% 10.1 NW 1.0% 23 NW 1.5% 13.8 NNW 1.5% 32.1 NNW 2.3% 18.2 vsota 26.1% 22.4 vsota 73.9% 13.8 LEGENDA: delež vetra delež vetra v posamezni smeri povp. konc. povprečna koncentracija polutanta v posamezni smeri ROŽA ONESNAŽENJA 0.0 10.0 20.0 30.0 40.0 50.0 60.0 N NNE NE ENE E ESE SE SSE S SSW SW WSW W WNW NW NNW hitrosti v etra do 1m/s hitrosti v etra nad 1m/s VETROVNA ROŽA ZA 2 RAVNI KONCENTRACIJ 0.0% 0.5% 1.0% 1.5% 2.0% 2.5% N NNE NE ENE E ESE SE SSE S SSW SW WSW W WNW NW NNW 95% (59.6 µg/m3) 10% (0.2 µg/m3) Slika 2.3.1.(2a): Roža onesnaženja (povprečne koncentracije SO2 pri različnih smereh vetra iz gornje tabele) na merilnem mestu Veliki Vrh za leto 2007 Slika 2.3.1.(2b): Vetrovni roži (pogostosti smeri vetra) za koncentracije, ki so višje od 95 perc. oz. nižje od 10 perc. koncentracije SO2 na merilnem mestu Veliki Vrh za leto 2007 26 Tabela 2.3.1.(3): Delež vetra in povprečne koncentracije SO2 v posameznih smereh na merilnem mestu Šostanj za leto 2007 (hitrosti vetra od vključno 0 do vključno 1 m/s) (hitrosti vetra nad 1 m/s) smer vetra delež vetra povp. konc. (µg/m 3) smer vetra delež vetra povp. konc. (µg/m 3) brezvetrje 0.0% N 3.6% 3.9 N 3.5% 2.4 NNE 3.2% 4 NNE 3.7% 2.9 NE 2.6% 5.2 NE 2.3% 3.3 ENE 3.3% 7.9 ENE 2.3% 11.1 E 2.3% 9.4 E 2.0% 10.5 ESE 2.8% 7.1 ESE 2.7% 9.1 SE 2.7% 12.3 SE 1.8% 23.7 SSE 1.8% 11.7 SSE 0.7% 48.2 S 1.0% 22.5 S 0.9% 109.5 SSW 1.2% 14.3 SSW 1.1% 107 SW 1.3% 10 SW 2.1% 58.2 WSW 1.8% 8.7 WSW 2.0% 22.1 W 4.3% 3.5 W 0.3% 23.2 WNW 23.2% 2.4 WNW 1.5% 2.4 NW 11.5% 2.7 NW 0.6% 3.4 NNW 5.4% 3.2 NNW 0.8% 3.6 vsota 71.7% 5 vsota 28.3% 20 LEGENDA: delež vetra delež vetra v posamezni smeri povp. konc. povprečna koncentracija polutanta v posamezni smeri ROŽA ONESNAŽENJA 0.0 20.0 40.0 60.0 80.0 100.0 120.0 N NNE NE ENE E ESE SE SSE S SSW SW WSW W WNW NW NNW hit.vetra do 1m/s-Sostanj hit.vetra nad 1m/s-Sostanj hit.vetra do 1m/s-Graska hit.vetra nad 1m/s-Graska VETROVNA ROŽA ZA 2 RAVNI KONCENTRACIJ 0.0% 0.6% 1.2% 1.8% 2.4% 3.0% 3.6% N NNE NE ENE E ESE SE SSE S SSW SW WSW W WNW NW NNW 95% (33 µg/m3)-Sos. 10% (0.6 µg/m3)-Sos. 95% (33 µg/m3)-Gra. 10% (0.6 µg/m3)-Gra. Slika 2.3.1.(3a): Roža onesnaženja (povpre- prečne koncentracije SO2 pri različnih smereh vetra na merilnih mestih Šoštanj in Graška gora) na merilnem mestu Šostanj za leto 2007 Slika 2.3.1.(3b): Vetrovne rože (pogostosti smeri vetra na merilnih mestih Šoštanj in Graška gora) za koncentracije, ki so višje od 95 perc. oz. nižje od 10 perc. koncentracije SO2 na mer. mestu Šostanj za leto 2007 27 Termoelektrarna Šoštanj z Zavodenj Koncentracije na vplivnem območju TE Trbovlje (območje kakovosti zraka SI2b) Predvsem kadar pride do izpada v delovanju odžveplovalne naprave v TE Trbovlje, se lahko pojavijo še kratkotrajne prekoračitve mejnih vrednosti na višje ležečih krajih v okolici. Tako je bil v letu 2007 prekoračen zgornji ocenjevalni prag na Kovku in v Ravenska vasi. Najvišje urne koncentracije SO2 so bile sicer izmerjene – tako kot v prejšnjih letih - na merilnem mestu Dobovec južno od TE Trbovlje. Tu je bila npr. 24. 8. 2007, ko za kratek čas ni delovala odžveplovalna naprava, izmerjena najvišja urna koncentracija v Sloveniji 2088 µg/m3. Koncentracije na vplivnem območju tovarne VIPAP v Krškem (območje kakovosti zraka SI2c) Koncentracije SO2 na merilnem mestu v Krškem so po zaprtju obrata celuloze v tovarni VIPAP med najnižjimi v Sloveniji (tabela 2.3.3.(4). Iz teh meritev sklepamo, da so koncentracije na tem merilnem mestu pod spodnjim ocenjevalnim pragom. in da območje visokih koncentracij SI2c, ki je bilo določeno kot vplivno območje tovarne VIPAP znotraj območja SI2, ne bo več potrebno. V Krškem še vedno občasno izvajamo meritve kakovosti zunanjega zraka z difuzivnimi vzorčevalniki v okviru merilnih kampanj po Sloveniji. 28 Tabela 2.3.1.(4): Koncentracije SO2 (µg/m 3) na merilnih mestih DMKZ in EIS Krško v obdobju 1.9.2006-30.4.2007, ko je bil obrat celuloze v tovarni VIPAP že zaprt, meritve SO2 pa so v Krškem še potekale Postaje % pod povprečna maksimalna urna maksimalna dnevna DMKZ Ljubljana Bežigrad 77 4 49 14 Maribor 88 4 60 16 Celje 95 5 90 16 Trbovlje 94 6 379 43 Hrastnik 96 8 101 22 Zagorje 87 5 83 18 Murska S.-Rakičan 91 6 54 15 Nova Gorica 86 6 64 16 EIS Krško 77 2 28 10 Letni in dnevni hod koncentracij Koncentracije SO2 so višje v zimskih mesecih, ko zaradi dolgih noči in šibkega sončnega obsevanja pogosto nastanejo temperaturne inverzije, ki otežujejo mešanje prizemnih plasti zraka. Ker so glavni viri emisij visoki dimniki (TEŠ, TET) precej nad višino prizemnih temperaturnih inverzij, je ta značilnost manj izrazito kot pri onesnaževalih, katerih viri emisij so nizki (npr. promet). Koncentracije so višje podnevi kot ponoči, vendar je opazen samo en maksimum. Viri emisije SO2 so namreč industrija, veliki termoenergetski objekti in individualna kurišča, medtem ko je promet z jutranjo in popodansko konico zanemarljiv vir emisije. 0 5 10 15 20 25 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana Bež. Murska S.Rakičan Nova Gorica Trbovlje Zagorje Topolšica Veliki vrh Dobovec Kovk Slika 2.3.1.(5): Povprečne mesečne koncentracije SO2 za 9 merilnih mest v letu 2007 29 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ure dneva ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana Trbov lje Nova Gorica Celje Zagorje Rakičan Slika 2.3.1.(6): Dnevni hod koncentracij SO2 na štirih merilnih mestih v letu 2007 Časovni trend Iz analize večletnih vrednosti (slike 2.3.1.(7-9), tabele 2.3.1.(8-10) v Prilogi) sledi: V večjih mestih, ki niso pod neposrednim vplivom emisij SO2 iz večjih virov, je pri povprečni letni onesnaženosti zraka v letu 2007 opaziti še nadaljnje rahlo nižanje koncentracij iz zadnjih nekaj let. To znižanje je bolj izraženo v mestih v Zasavju in je posledica začetka obratovanja odžveplovalne naprave v TE Trbovlje oktobra 2005. Zaradi istega razloga se je izboljšalo tudi stanje na višje ležečih merilnih mestih vplivnega območja TE Trbovlje. Tudi na merilnih mestih vplivnega območja TEŠ se je v letu 2007 nadaljeval trend zmanjševanja koncentracij zaradi speljave dimnih plinov iz blokov 1, 2 in 3 skozi odžveplovalno napravo v termoelektrarni Šoštanj v letu 2006. 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 leto ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana-Bež. Maribor Celje Trbov lje Zagorje Hrastnik Nov a Gorica M.S.Rakičan EIS Krško mejna vrednost Slika 2.3.1.(7): Povprečne letne koncentracije SO2 na merilnih mestih DMKZ in EIS Krško 0 10 20 30 40 50 60 70 80 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 leto ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Šoštanj Topolščica Veliki Vrh Zav odnje Velenje Graška Gora Škale mejna vrednost Slika 2.3.1.(8): Povprečne letne koncentracije SO2 na merilnih mestih TEŠ 31 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 leto ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Kov k Dobov ec Kum Rav enska Vas mejna vrednost Slika 2.3.1.(9): Povprečne letne koncentracije SO2 na merilnih mestih TET 2.3.2. Dušikovi oksidi Viri emisije Glavni vir dušikovih oksidov je promet, kar pomeni, da je onesnaženost zraka omejena na obcestni pas in na gosto poseljena območja. Vir emisije pa so tudi veliki termoenergetski objekti, ki uporabljajo za gorivo premog. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi V izpušnih plinih znaša delež NO med 80 in 90 %, v zraku pa NO oksidira v NO2. Zato podajamo tudi skupne koncentracije NOx, ker so le tako med sabo primerljivi podatki z merilnih mest, ki so različno oddaljena od izvora (prometnic) in je zaradi tega stopnja oksidacije različna. Stopnja oksidacije dušikovega monoksida, emitiranega iz prometa v višje okside, raste z oddaljenostjo od izvora (koncentracija zaradi razredčenja pada). Odvisna je tudi od meteoroloških razmer, predvsem sončnega sevanja in temperature, letnega obdobja in seveda lokacije. Letni pregled onesnaženosti zraka z dušikovimi oksidi na skupaj 13 merilnih mestih po Sloveniji v letu 2007, je podan v tabeli 2.3.2.(1). Meritve so avtomatske povsod razen na Iskrbi, kjer se izvajajo 24-urne neavtomatske meritve koncentracij dušikovega dioksida. Za merilno mesto EIS Celje za leto 2007 ni bilo dovolj veljavnih podatkov. V Uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku so za koncentracijo dušikovih oksidov predpisani naslednji statistični parametri s pripadajočimi dovoljenimi mejnimi vrednostmi: za NO2 mejna urna vrednost, 3-urna alarmna vrednost in dopustna letna vrednost za varovanje zdravja ljudi, za NOx pa mejna letna vrednost za zaščito vegetacije na tistih merilnih mestih, ki niso v bližini cest in večjih naselij. Najvišje koncentracije NO2 so bile, tako kot prejšnja leta, izmerjene na prometnem merilnem mestu Maribor, kjer je povprečna letna koncentracija presegla zgornji ocenjevalni prag, v Ljubljani pa je bil prekoračen spodnji ocenjevalni prag. 32 Tabela 2.3.2.(1): Raven koncentracij NO2 in NOx v zraku (µg/m 3) v letu 2007 NO2 NOx NO2 Leto / Year 1 ura / 1 hour** 3 ure / 3 hours Postaje % pod Cp** % pod Cp** max >MV >AV Ljubljana Bežigrad 93 28 92 45 109 0 0 Maribor 91 37 91 70 219 2 0 Celje 94 23 94 40 99 0 0 Trbovlje 91 22 92 38 85 0 0 Murska S.-Rakičan 95 17 95 24 82 0 0 Nova Gorica 91 25 92 44 112 0 0 Iskrba▲ 93 1.3 Vnajnarje 94 5 87 5 60 0 0 EIS-Celje* Zavodnje 94 3 62 11 96 0 0 Škale 95 8 90 13 66 0 0 Kovk 90 12 80 14 75 0 0 EIS TEB (Sv.Mohor) 66 4 61 7 59* 0* 0* Legenda: ** določena sta zgornji in spodnji ocenjevalni prag prekoračena mejna vrednost prekoračen zgornji ocenjevalni prag prekoračen spodnji ocenjevalni prag koncentracija pod spodnjim ocenjevalnim pragom mejna vrednost je določena samo za podeželske lokacije2 ▲ 24-urne neavtomatske meritve * premalo veljavnih podatkov 2 Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l. RS, št. 31/07) 33 Slika 2.3.2.(1): Koncentracije NO2 v zunanjem zraku v letu 2007 Koncentracije dušikovih oksidov na mestnih merilnih mestih, ki so bolj ali manj pod vplivom emisij iz prometa, so bile od pet do desetkrat višje, kot na podeželskih merilnih mestih. Najvišje urne koncentracije NO2 so bile v mestih med 80 in 110 µg/m 3, na najbolj prometnem merilnem mestu Maribor pa sta dve urni koncentraciji prekoračili mejno urno vrednost 200 µg/m3. Povprečne letne koncentracije NO2 so dosegle največ 80% dopustne letne vrednosti 46 µg/m 3 na merilnem mestu Maribor. Povprečne letne koncentracije NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za zaščito vegetacije v ekosistemih, so bile pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Letni in dnevni hod koncentracij Večinoma sta oba dobro izražena. Najvišje povprečne mesečne koncentracije NO2 so bile skoraj povsod dosežene v zimskih mesecih, ko so pogoji za disperzijo zlasti ob stabilnem vremenu s temperaturnimi inverzijami najslabši in ostane onesnažen zrak na območju prometnih poti. Vpliv prometa se kaže v tem, da so bile koncentracije NO2 na mestnih merilnih mestih zaradi prevladujočega vpliva emisij iz prometa najvišje v jutranjih in večernih urah, najnižje pa okrog 14. ure, ko je ozračje bolj prevetreno. Zaradi vpliva prometa so precej višje koncentracije izmerjene v delovnih 34 dnevih (slika 2.3.2.(5)). Tudi povprečne koncentracije pri različnih smereh vetra za posamezna merilna mesta kažejo višje koncentracije NO2 pri tistem vetru, ki prinaša onesnažen zrak iz smeri prometnih cest (npr. merilno mesto v Mariboru, kjer poteka cesta v smeri sever-jug in podnevi zaradi vzpetin na severni strani prevladuje lokalni veter proti severu, ponoči, ko je malo prometa, pa v obratni smeri – tabela 2.3.2.(2), slika 2.3.2.(2). 35 Tabela 4.1.1.3.: Delež vetra in povprečne koncentracije NO2 v posameznih smereh na merilnem mestu Maribor za leto 2007 (hitrosti vetra od vključno 0 do vključno 1 m/s) (hitrosti vetra nad 1 m/s) smer vetra delež vetra povp. konc. (mg/m 3) smer vetra delež vetra povp. konc. (mg/m 3) brezvetrje 0.8% 48.5 N 14.3% 31.9 N 6.5% 28.1 NNE 17.6% 30.2 NNE 2.4% 22.7 NE 6.5% 32.8 NE 0.2% 28.8 ENE 3.5% 36.5 ENE 0.2% 32.1 E 3.4% 36.5 E 0.2% 24.7 ESE 2.7% 39.8 ESE 0.3% 23.2 SE 2.9% 45.8 SE 0.4% 30.1 SSE 3.9% 50.1 SSE 1.3% 32.0 S 6.8% 53.2 S 8.6% 37.6 SSW 4.2% 50.3 SSW 2.5% 40.7 SW 1.5% 49.9 SW 0.6% 37.6 WSW 0.9% 48.6 WSW 0.3% 39.4 W 0.8% 47.0 W 0.3% 35.9 WNW 0.7% 42.7 WNW 0.2% 39.7 NW 1.0% 40.9 NW 0.4% 45.1 NNW 2.8% 41.1 NNW 1.4% 39.6 vsota 73.5% 38.1 vsota 25.7% 33.6 LEGENDA: delež vetra delež vetra v posamezni smeri povp. konc. povprečna koncentracija polutanta v posamezni smeri Slika 4.1.1.(3a): Roža onesnaženja (povprečne koncentracije NO2 pri različnih smereh vetra iz gornje tabele) na merilnem mestu Maribor za leto 2007 Slika 4.1.1.(3b): Vetrovni roži(pogostosti smeri vetra) za koncentracije, ki so višje od 95 perc. oz. nižje od 10 perc. koncentracije NO2 na merilnem mestu Maribor za leto 2007 ROŽA ONESNAŽENJA 0.0 10.0 20.0 30.0 40.0 50.0 60.0 N NNE NE ENE E ESE SE SSE S SSW SW WSW W WNW NW NNW hitrosti v etra do 1m/s hitrosti v etra nad 1m/s VETROVNA ROŽA ZA 2 RAVNI KONCENTRACIJ 0.0% 1.0% 2.0% 3.0% 4.0% N NNE NE ENE E ESE SE SSE S SSW SW WSW W WNW NW NNW 95% (72 µg/m3) 10% (15.2 µg/m3) 36 Merilno mesto v Mariboru Časovni trend Povprečna letna onesnaženost zraka z NO2 se od leta 2002 naprej bistveno ne spreminja in je povsod pod dopustno vrednostjo. 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana B. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica Murska S.-Rakičan Iskrba Slika 2.3.2.(3): Povprečne mesečne koncentracije NO2 v letu 2007 po mesecih 37 0 10 20 30 40 50 60 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 ure dneva µg /m 3 Ljubljana-delav niki Maribor-delav niki N.Gorica-delav niki Rakičan-delav niki Ljubljana-konec tedna Maribor-konec tedna N.Gorica-konec tedna Rakičan-konec tedna Slika 2.3.2.(5): Dnevni hod koncentracije NO2 na treh merilnih mestih v letu 2007 0 10 20 30 40 50 60 70 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 leto ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana-Bež. Maribor Celje Trbov lje M.S..Rakičan Nov a Gorica MV SOP ZOP Slika 2.3.2.(6): Povprečne letne koncentracije NO2 38 2.3.3. Ogljikov monoksid Viri emisije Glavni vir emisije ogljikovega monoksida je promet, zato so najvišje koncentracije izmerjene na merilnih mestih, ki so blizu prometnih cest in parkirišč. Onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom Po Uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku je za CO predpisana le 8-urna mejna vrednost koncentracije za varovanje zdravja. Avtomatske meritve se izvajajo na petih merilnih mestih mreže DMKZ. Podatki o onesnaženosti zraka z ogljikovim monoksidom v Sloveniji so zbrani v tabeli 2.3.3.(1). Zrak je bil z ogljikovim monoksidom tako kot vsa leta doslej malo onesnažen. 8-urna mejna koncentracija ni bila prekoračena na nobenem merilnem mestu. Najvišja maksimalna dnevna 8-urna koncentracija je dosegla le 32 % mejne vrednosti 10 mg/m3. Letni in dnevni hod koncentracij Tako kot pri dušikovih oksidih je tudi tu izrazit letni hod z maksimumom pozimi in minimumom poleti. Močnejše sončno obsevanje poleti ugodno vpliva na mešanje zraka, medtem, ko pozimi ob stabilnem vremenu s temperaturnimi inverzijami ostane onesnažen zrak na ozkem območju prometnih poti. Omenjena značilnost je komaj opazna na merilnem mestu na Krvavcu, saj je le-to nad višino temperaturnih inverzij. Da je največji vir CO promet, kaže slika dnevnega hoda koncentracij z očitno izraženo jutranjo in popoldansko prometno konico ter precej višjimi koncentracijami ob delovnih dnevih kot ob koncu tedna. Časovni trend koncentracij ne kaže večjih tendenc v zadnjih letih. Tabela 2.3.3.(1): Koncentracije CO v zraku (mg/m3) v letu 2007 Leto 8 ur** Postaje % pod Cp max >MV Ljubljana Bežigrad 93 0.6 2.5 0 Maribor 95 0.6 3.2 0 Celje 94 0.7 3 0 Nova Gorica 94 0.6 2.4 0 Krvavec 90 0.2 0.3 0 Legenda: ** določena sta zgornji in spodnji ocenjevalni prag prekoračena mejna vrednost prekoračen zgornji ocenjevalni prag prekoračen spodnji ocenjevalni prag koncentracija pod spodnjim ocenjevalnim pragom 39 Tabela 2.3.3.(2): Najvišje 8-urne koncentracije CO (mg/m3) po mesecih v letu 2007 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bežigrad 2* 2.2 1.6 0.8 0.5 0.6 1.3 0.6 0.8 1.4 1.8 2.5 Maribor 3.2 1.7 1.5 0.9 0.8 0.7 0.4 0.4 1.0 1.3 2.0 2.1 Celje 3.0 2.1 1.6 1.2 1.0 0.6 0.4 0.4 0.8 1.4 2.7 3* Nova Gorica 2.3 2.0 1.3 1.1 0.7 0.4 1* 0.7 0.7 1.2 2.1 2.4 Krvavec 0.3 0.3 0.3 0.3 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 0* 0.3 0.3 LEGENDA: * informativni podatek, prenizek odstotek veljavnih podatkov 0 2 4 6 8 10 12 Ljubljana Bežigrad Maribor Celje Nova Gorica Krvavec ko n ce n tr ac ija ( m g /m 3 ) Cp Cmax-8ur MV ZOP SOP Slika 2.3.3.(1): Povprečne letne in maksimalne 8-urne koncentracije CO v letu 2007 v mg/m3 (MV- mejna vrednost, SOP-spodnji ocenjevalni prag, ZOP-zgornji ocenjevalni prag) 40 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ure dneva ko n ce n tr ac ija ( m g /m 3 ) Ljubljana-delav niki Maribor-delav niki N.Gorica-delav niki Ljubljana-konec tedna Maribor-konec tedna N.Gorica-konec tedna Slika 2.3.3.(2): Dnevni hod koncentracije CO na merilnih mestih Ljubljana-Bežigrad, Maribor in Nova Gorica v letu 2007 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko n ce n tr ac ija ( m g /m 3 ) Zagorje Maribor Celje Nova Gorica Krvavec Slika 2.3.3.(3): Najvišje 8-urne koncentracije CO (mg/m3) po mesecih v letu 2007 41 0 0.2 0.4 0.6 0.8 1 1.2 1.4 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 leto ko n ce n tr ac ija ( m g /m 3 ) Ljubljana-Bež. Maribor Celje Nova gorica Krvavec Slika 2.3.3.(4): Povprečne letne koncentracije CO na merilnih mestih DMKZ 2.3.4. Ozon Ozon v prizemni plasti zraka nastaja s kemično reakcijo ob prisotnosti sončne svetlobe (fotokemična reakcija) iz dušikovih oksidov, ki jih pride največ v ozračje iz prometa (motorji z notranjim izgorevanjem) in iz lahkohlapnih organskih snovi, ki jih prispevajo industrija, promet, gospodinjstva, bencinske črpalke, kemične čistilnice itd. Snovem, iz katerih nastaja ozon, pravimo predhodniki ozona. Reakcije so tem intenzivnejše, čim višja je temperatura (tabela 2.3.4.(2)) in čim močnejše je sončno obsevanje, zato je onesnaženost zraka z ozonom večja poleti in čez dan. Na obcestnih merilnih mestih pa so koncentracije ozona nižje, ker le-ta hitro reagira z dušikovim monoksidom iz izpušnih plinov in razpade nazaj na kisik. Kraji z naraščajočo nadmorsko višino in odprtim reliefom imajo vse bolj značilnosti proste atmosfere, kjer je na eni strani majhen neposredni vpliv emisij predhodnikov ozona, na drugi strani pa je močnejše ultravijolično sevanje sonca. To se kaže v nižjih maksimalnih koncentracijah ozona, medtem ko je raven povprečnih koncentracij višja kot v nižjih predelih. Onesnaženost zraka z ozonom Uredba o ozonu v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 8/03) predpisuje za varovanje zdravja opozorilno in alarmno urno koncentracijo ter ciljno vrednost najvišje 8-urne dnevne koncentracije, za zaščito vegetacije je določena mejna vrednost faktorja AOT40 za čas vegetacije, za zaščito materialov pa je določena mejna letna vrednost. Letni pregled onesnaženosti zraka z ozonom na skupaj 18 merilnih mestih po Sloveniji v letu 2007 je podan v tabeli 2.3.4.(1). 42 Prekoračitve mejnih vrednosti v letu 2007 • Koncentracije ozona so prekoračile opozorilno urno vrednost 180 µg/m3 največkrat – tako kot v letu 2006 - na višje ležečem merilnem mestu Otlica na Primorskem, temu pa sledijo merilna mesta Vnajnarje, Nova Gorica in Krvavec. • Alarmna urna vrednost koncentracije ozona 240 µg/m3 je bila prekoračena enkrat v Kopru. • Letno dovoljeno število prekoračitev ciljne 8-urne vrednosti koncentracije ozona 120 µg/m3 je bilo preseženo povsod, razen na merilnih mestih Maribor, Trbovlje in Zagorje, ki so pod neposrednim vplivom cestnega prometna. Na prvih treh mestih so bila merilna mesta Krvavec, Otlica in Vnajnarje. • Tudi mejna vrednost faktorja AOT40, nad katero ozon škodljivo vpliva na vegetacijo, je bila prekoračena povsod, razen na merilnih mestih Maribor in Zagorje, ki sta ob prometnih cestah. Na prvem mestu je bila Otlica, sledita pa Krvavec in Velenje. Tabela 2.3.4.(1): Koncentracije ozona v zraku (µg/m3) v letu 2007 (prekoračena mejna vrednost AOT40 in mejna letna vrednost ter preseženo dovoljeno število prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti koncentracije sta označena z rdečim tiskom). Leto / Year 1 ura / 1 hour 8 ure / 8 hours Postaje n.v. (m) % pod Cp max >OV >AV AOT40 max >CV Krvavec 1740 93 96 208 18 0 65722 188 116 Iskrba 540 95 54 194 7 0 47006 176 61 Otlica 918 94 88 208 44 0 72083 193 98 Ljubljana Bežigrad 299 95 42 206 8 0 38758 177 43 Maribor 270 94 37 154 0 0 12878 142 4 Celje 240 95 42 180 0 0 33944 175 35 Trbovlje 250 94 38 175 0 0 26035 163 15 Hrastnik 290 95 44 178 0 0 31831 167 26 Zagorje 241 93 36 161 0 0 15534 144 13 Murska S.-Rakičan 188 94 47 176 0 0 36586 164 34 Nova Gorica 113 93 47 210 19 0 44426 186 51 Koper 56 95 66 243 9 1 46812 180 51 Vnajnarje 630 95 70 211 20 0 45481 186 72 Maribor Pohorje 725 94 76 157 0 0 43222 149 51 Zavodnje 770 95 71 182 2 0 38245 170 49 Velenje 390 95 51 218 14 0 49973 191 61 Kovk 600 83 67 187* 2* 0 41648 166* 41* Sv.Mohor 390 95 64 196 2 0 36805 166 27 * premalo veljavnih podatkov 43 Slika 2.3.4.(1): Število prekoračitev urne opozorilne in 8-urne ciljne koncentracije ozona v letu 2007 Tabela 2.3.4.(2): Najnižja povprečna dnevna in najnižja maksimalna dnevna temperatura zraka na treh merilnih mestih za dneve v letih 2005-2007, ko je vsaj ena urna koncentracija ozona prekoračila opozorilno vrednost 180 µg/m3 merilno mesto Tpovp (st.C) Tmax (st.C) Nova Gorica 23 30 Koper 26 30 Ljubljana-Bežigrad 23 30 Pri visokih koncentracijah ozona prevladujejo vetrovne razmere, ki so značilne za lokalno cirkulacijo v prizemni plasti zraka podnevi ob lepem vremenu. Tako na merilnem mestu v Kopru prevladuje severozahodni veter - maestral, tabela 2.3.4.(3), slike 2.3.4.(2a, 2b, 3), na merilnem mestu v Novi Gorici pa jugozahodni veter - tabela 2.3.4.(4), slike 2.3.4.(4a, 4b, 5), kar se ujema s smermi trajektorij na 925 hPa ploskvi3. Na Otlici so se visoke koncentracije pojavljale, kadar je tam pihal vzgonski pobočni veter - tabela 2.3.4.(5), slike 2.3.4.(6a, 6b, 7). Najnižje koncentracije ozona so izmerjene v Mariboru, ker je merilno mesto tik ob prometni cesti v ožjem središču mesta. 3 Statistično napovedovanje ozona s predhodnim razvrščanjem trajektorij v skupine; Rahela Žabkar, FMF, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2007 44 Letni in dnevni hod koncentracij Zaradi vpliva sončnega obsevanja in temperature zraka na kemijske reakcije, pri katerih se razvija ozon, so koncentracije poleti precej višje kot pozimi. Prekoračitve opozorilne urne vrednosti se v nižje ležečih krajih pojavljajo le poleti, večinoma od junija do avgusta, le redko pa v maju in septembru – pač odvisno od vremenske situacije v posameznem letu. Na merilnih mestih v nižinskih krajih nastopi izrazit maksimum koncentracij okrog 14. ure, ko je močno sončno obsevanje in ko so temperature zraka najvišje. Na više ležečih odprtih legah (Krvavec) je ta hod neizrazit. Vpliv emisij predhodnikov ozona na prometnih oziroma mestnih lokacijah se kaže v precej nižjih koncentracijah ozona ob delavnikih kot ob koncu tedna (slika 2.3.4.(9)). Časovni trend Povprečne letne koncentracije ozona ne kažejo opaznih tendenc v zadnjih letih. Manjša nihanja so posledica vremenskih razmer, posebej tistih poleti, ko so pogoji za nastanek ozona zaradi močnejšega sončnega obsevanja in višjih temperatur ugodnejši (npr. dolgo vroče poletje leta 2003, deževno poletje 2004). Ta nihanja so seveda bolj izražena v številu prekoračitev opozorilne urne in ciljne 8-urne vrednosti (slike 2.3.4.(10-12)). 45 Tabela 2.3.4.3: Delež vetra in povprečne koncentracije ozona v posameznih smereh na merilnem mestu Koper za leto 2007 (hitrosti vetra od vključno 0 do vključno 1 m/s) (hitrosti vetra nad 1 m/s) smer vetra delež vetra povp. konc. (mg/m 3) smer vetra delež vetra povp. konc. (mg/m 3) brezvetrje 0.0% N 0.6% 51.3 N 1.1% 71.5 NNE 0.5% 45.2 NNE 1.0% 71.8 NE 0.7% 47.6 NE 2.2% 62.6 ENE 0.7% 46.9 ENE 7.9% 64.6 E 0.9% 41.9 E 8.6% 65.8 ESE 1.7% 42.7 ESE 5.5% 65.8 SE 4.0% 51.3 SE 9.1% 64 SSE 4.7% 50.4 SSE 10.9% 65.6 S 2.3% 45.6 S 4.2% 70.3 SSW 1.3% 46.5 SSW 2.8% 76.1 SW 0.9% 46 SW 1.8% 81.6 WSW 1.0% 55.7 WSW 1.2% 78.6 W 1.6% 42.1 W 2.5% 78.1 WNW 2.0% 48.7 WNW 5.2% 79.7 NW 1.9% 58.4 NW 8.1% 92.9 NNW 0.9% 56.5 NNW 2.5% 90.6 vsota 25.5% 49.1 vsota 74.5% 71.9 LEGENDA: delež vetra delež vetra v posamezni smeri povp. konc. povprečna koncentracija polutanta v posamezni smeri Slika 2.3.4.(2a): Roža onesnaženja (povprečne koncentracije O3 pri različnih smereh vetra iz gornje tabele) na merilnem mestu Koper za leto 2007 Slika 2.3.4.(2b): Vetrovni roži(pogostosti smeri vetra) za koncentracije, ki so višje od 95 perc. oz. nižje od 10 perc. koncentracije O3 na merilnem mestu Koper za leto 2007 ROŽA ONESNAŽENJA 0.0 20.0 40.0 60.0 80.0 100.0 N NNE NE ENE E ESE SE SSE S SSW SW WSW W WNW NW NNW hitrosti v etra do 1m/s hitrosti v etra nad 1m/s VETROVNA ROŽA ZA 2 RAVNI KONCENTRACIJ 0.0% 0.5% 1.0% 1.5% 2.0% N NNE NE ENE E ESE SE SSE S SSW SW WSW W WNW NW NNW 95% (121.3 µg/m3) 10% (18.7 µg/m3) 46 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260 1 5 9 13 17 21 1 5 9 13 17 21 1 5 9 13 17 21 1 5 9 13 17 21 1 5 9 13 17 21 1 5 9 13 17 21 ura ko n c. ( µg /m 3 ) h it ro st ( m /s *1 0) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 sm er v et ra konc.ozona (µg/m3) hit.v etra (m/s) smer v etra N NNW NW W NW W W SW SW SSW S SSE SE ESE E ENE NE NNE 17.7.2007 19.7.2007 18.7.2007 20.7.2007 21.7.2007 22.7.2007 Slika 2.3.4.(3): Urne koncentracije ozona ter smeri in hitrosti vetra v Kopru v času visokih koncentracij ozona od 17.7. do 22.7.2007 47 Tabela 2.3.4.4: Delež vetra in povprečne koncentracije ozona v posameznih smereh na merilnem mestu Nova Gorica za leto 2007 (hitrosti vetra od vključno 0 do vključno 1 m/s) (hitrosti vetra nad 1 m/s) smer vetra delež vetra povp. konc. (mg/m 3) smer vetra delež vetra povp. konc. (mg/m 3) brezvetrje 1.2% 5.2 N 1.3% 34.5 N 0.9% 64.5 NNE 1.7% 36.1 NNE 2.4% 71.4 NE 2.5% 33.4 NE 2.0% 69.7 ENE 5.4% 28.8 ENE 1.6% 59.1 E 12.2% 28.1 E 2.4% 47.7 ESE 14.5% 31.3 ESE 2.9% 56.5 SE 8.0% 28.4 SE 2.8% 74.8 SSE 4.2% 29.3 SSE 2.4% 83.4 S 2.7% 28.7 S 1.9% 94.6 SSW 2.2% 37.9 SSW 2.9% 99.2 SW 2.2% 40.3 SW 2.7% 101.2 WSW 2.2% 38.5 WSW 2.7% 96.2 W 2.1% 31.9 W 2.3% 96.7 WNW 2.0% 33.7 WNW 1.4% 84.8 NW 1.8% 36.0 NW 0.6% 68.6 NNW 1.4% 38.4 NNW 0.6% 76.6 vsota 66.4% 31.3 vsota 32.4% 79.4 LEGENDA: delež vetra delež vetra v posamezni smeri povp. konc. povprečna koncentracija polutanta v posamezni smeri Slika 2.3.4.(4a): Roža onesnaženja (povprečne koncentracije O3 pri različnih smereh vetra iz gornje tabele) na merilnem mestu Nova Gorica za leto 2007 Slika 2.3.4.(4b): Vetrovni roži(pogostosti smeri vetra) za koncentracije, ki so višje od 95 perc. oz. nižje od 10 perc. koncentracije O3 na merilnem mestu Nova Gorica za leto 2007 ROŽA ONESNAŽENJA 0.0 20.0 40.0 60.0 80.0 100.0 120.0 N NNE NE ENE E ESE SE SSE S SSW SW WSW W WNW NW NNW hitrosti v etra do 1m/s hitrosti v etra nad 1m/s VETROVNA ROŽA ZA 2 RAVNI KONCENTRACIJ 0.0% 0.5% 1.0% 1.5% 2.0% N NNE NE ENE E ESE SE SSE S SSW SW WSW W WNW NW NNW 95% (119.8 µg/m3) 10% (3.2 µg/m3) 48 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 1 5 9 13 17 21 1 5 9 13 17 21 1 5 9 13 17 21 1 5 9 13 17 21 1 5 9 13 17 21 1 5 9 13 17 21 ura ko n c. ( µg /m 3 ) h it ro st ( m /s *1 0) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 sm er v et ra konc.ozona (µg/m3) hit.v etra (m/s) smer v etra N NNW NW W NW W W SW SW SSW S SSE SE ESE E ENE NE NNE 17.7.2007 19.7.2007 18.7.2007 20.7.2007 21.7.2007 22.7.2007 Slika 2.3.4.(5): Urne koncentracije ozona ter smeri in hitrosti vetra v Novi Gorici v času visokih koncentracij ozona od 17.7. do 22.7.2007 Merilno mesto v Novi Gorici 49 Tabela 2.3.4.5: Delež vetra in povprečne koncentracije ozona v posameznih smereh na merilnem mestu Otlica za leto 2007 (hitrosti vetra od vključno 0 do vključno 1 m/s) (hitrosti vetra nad 1 m/s) smer vetra delež vetra povp. konc. (mg/m 3) smer vetra delež vetra povp. konc. (mg/m 3) brezvetrje 0.0% N 1.1% 90.9 N 29.4% 85.7 NNE 1.8% 89.3 NNE 13.3% 79.1 NE 2.6% 85.6 NE 10.6% 84.1 ENE 1.4% 85.1 ENE 1.5% 85.5 E 0.6% 93.4 E 0.2% 88.2 ESE 0.5% 97.6 ESE 0.1% 95.1 SE 0.4% 90.3 SE 0.2% 94.9 SSE 0.3% 100.4 SSE 0.3% 100.5 S 0.6% 89.0 S 0.6% 86.6 SSW 1.2% 85.7 SSW 19.6% 97.1 SW 1.1% 87.4 SW 9.0% 90.7 WSW 0.4% 82.3 WSW 0.2% 97.0 W 0.3% 89.3 W 0.2% 103.8 WNW 0.3% 93.1 WNW 0.1% 104.5 NW 0.3% 105.0 NW 0.3% 104.7 NNW 0.6% 94.4 NNW 1.1% 99.3 vsota 13.4% 89.0 vsota 86.6% 88.0 LEGENDA: delež vetra delež vetra v posamezni smeri povp. konc. povprečna koncentracija polutanta v posamezni smeri Slika 2.3.4.(6a): Roža onesnaženja (povprečne koncentracije O3 pri različnih smereh vetra iz gornje tabele) na merilnem mestu Otlica za leto 2007 Slika 2.3.4.(6b): Vetrovni roži(pogostosti smeri vetra) za koncentracije, ki so višje od 95 perc. oz. nižje od 10 perc. koncentracije O3 na merilnem mestu Otlica za leto 2007 ROŽA ONESNAŽENJA 0.0 20.0 40.0 60.0 80.0 100.0 120.0 N NNE NE ENE E ESE SE SSE S SSW SW WSW W WNW NW NNW hitrosti v etra do 1m/s hitrosti v etra nad 1m/s VETROVNA ROŽA ZA 2 RAVNI KONCENTRACIJ 0.0% 0.5% 1.0% 1.5% 2.0% 2.5% 3.0% N NNE NE ENE E ESE SE SSE S SSW SW WSW W WNW NW NNW 95% (138.3 µg/m3) 10% (53.6 µg/m3) 50 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 1 5 9 13 17 21 1 5 9 13 17 21 1 5 9 13 17 21 1 5 9 13 17 21 1 5 9 13 17 21 1 5 9 13 17 21 ura ko n c. ( µg /m 3 ) h it ro st ( m /s *1 0) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 sm er v et ra konc.ozona (µg/m3) hit.v etra (m/s) smer v etra N NNW NW W NW W W SW SW SSW S SSE SE ESE E ENE NE NNE 17.7.2007 19.7.2007 18.7.2007 20.7.2007 21.7.2007 22.7.2007 Slika 2.3.4.(7): Urne koncentracije ozona ter smeri in hitrosti vetra na Otlici v času visokih koncentracij ozona od 17.7. do 22.7.2007 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko nc en tr ac ij a (µ g/ m 3 ) Krvavec Otlica Vnajnarje Rakičan Ljubljana B. Nova Gorica Koper Slika 2.3.4.(8): Najvišje urne koncentracije ozona v letu 2007 po mesecih 51 0 20 40 60 80 100 120 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ure dneva ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana-delav niki Ljubljana-konec tedna Maribor-delav niki Maribor-konec tedna N.Gorica-delavniki N.Gorica-konec tedna Krv av ec-delav niki Krv av ec-konec tedna Rakičan-delav niki Rakičan-konec tedna Slika 2.3.4.(9): Dnevni hodi koncentracij ozona v letu 2007 0 20 40 60 80 100 120 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 leto ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana-Bež. Maribor Celje Trbov lje M.S..Rakičan Nov a Gorica Krv av ec Iskrba Otlica Koper mejna vrednost Slika 2.3.4.(10): Povprečne letne koncentracije ozona 52 0 20 40 60 80 100 št ev ilo p re ko ra č it ev 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2002 0 0 4 0 0 0 0 0 0 26 2003 8 11 18 0 2 7 1 0 6 102 2004 7 1 4 0 0 0 0 0 0 27 2005 7 0 11 0 0 0 0 0 1 33 2006 24 1 69 10 0 3 1 5 0 0 34 38 2007 18 7 44 8 0 0 0 0 0 0 19 9 Krvavec Iskrba Otlica Ljubljana Bež.. Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Murska S.- Rakičan Nova Gorica Koper Slika 2.3.4.(11): Število prekoračitev urne opozorilne koncentracije ozona za obdobje 2002-2007 0 25 50 75 100 125 150 št ev ilo p re ko ra č it ev 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2002 92 28 25 4 30 9 21 4 36 36 2003 145 94 81 19 78 65 63 35 101 105 2004 77 38 32 1 18 4 13 5 15 46 2005 87 60 38 0 43 14 12 27 31 43 2006 83 67 90 47 7 39 31 45 22 28 56 73 2007 116 61 98 43 4 35 15 26 13 34 51 51 Krvavec Iskrba Otlica Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Murska S.- Rakičan Nova Gorica Koper Slika 2.3.4.(12): Število prekoračitev ciljne 8-urne koncentracije ozona za obdobje 2002-2007 53 2.3.5. Delci PM10 in PM2.5 Viri emisije Atmosferski delci oziroma aerosoli so drobni trdni in tekoči delci, ki so suspendirani v plinski fazi in so kompleksna mešanica organskih in anorganskih komponent. Del delcev, ki so prisotni v zraku, je nastal kot posledica direktnih emisij iz prometa, industrije in kurilnih naprav (primarni delci), drugi pa so posledica različnih procesov v onesnaženi atmosferi. Sekundarni delci, ki nastanejo kot posledica različnih fizikalno - kemijskih procesov v plinski ali tekoči fazi (oblaki, megla), so običajno manjši od 1 µm. Onesnaženost zraka z delci Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.52/02) predpisuje dovoljene mejne vrednosti koncentracij delcev PM10 za varovanje zdravja - mejno dnevno vrednost in dovoljeno letno število prekoračitev le-te ter mejno letno vrednost. Letni pregled onesnaženosti zraka z delci na skupaj 15 merilnih mestih po Sloveniji v letu 2007, je podan v tabelah 2.3.5.(1) in 2.3.5.(5). Meritve so avtomatske povsod razen na Iskrbi in na merilnem mestu Vnajnarje, kjer se izvajajo z referenčno 24-urno metodo vzorčenja. Agencija RS za okolje je pričela v letu 2004 izvajati meritve delcev PM10 z referenčnim merilnikom Leckel. Na ta način določimo korekcijske faktorje merilnikom TEOM. Do razlike med izmerjenimi vrednostmi pride, ker je pri merilniku TEOM vzorec gret na 50°C in pride do izgube lahko hlapnih snovi, predvsem amonijevega nitrata. Korekcijski faktorji so za različna merilna mesta različni, odvisni so od merilnega mesta in od letnega časa (poletje, zima). Določiti jih je potrebno dvakrat v letu, posebej za poletno obdobje (1.april-30.september) in za zimsko obdobje (1.oktober- 31.marec). Pri primerjanju z rezultati za nazaj smo zato koncentracije prejšnjih let množili z enotnim korekcijskim faktorjem 1.30. Ta faktor določajo pravila EU in se uporablja v primeru, če se ne izvajajo primerjalne meritve. To pomeni v nadaljevanju tudi velike razlike med koncentracijami delcev PM10 v istem obdobju na različnih merilnih mestih. Na merilnem mestu Iskrba poteka vzorčevanje z referenčnim merilnikom z nizkim volumskim pretokom (LVS). Pretok skozi merilnik je 2,3 m3/h. Vzorčevanje poteka na kvarčnih filtrih, premera 47 mm. Časovna resolucija vzorčevanja je 24 ur. Gravimetrična določitev mase na filtrih poteka v skladu s standardom SIST EN1234:2000. Delci PM10 Prekoračitve mejnih vrednosti v letu 2007 • Dovoljeno letno število prekoračitev mejne dnevne vrednosti je bilo preseženo na vseh mestnih merilnih mestih - največ v Mariboru in v Zasavju), od podeželskih merilnih mest pa v Rakičanu pri Murski Soboti in na Prapretnem. • Mejna letna koncentracija je bila prekoračena na merilnih mestih v Mariboru, in Zagorju. 54 Tabela 2.3.5.(1): Koncentracije delcev PM10 v zraku (µg/m 3) v letu 2007 Leto** Dan** korek. faktor Postaje % pod Cp max >MV pozimi poleti Ljubljana Bež. 98 32 133 48 1.24 1.03 Maribor 98 40 134 92 1.19 1.00 Celje 99 32 112 51 1.12 1.00 Trbovlje 96 37 131 83 1.27 1.04 Zagorje 98 41 134 100 1.39 1.00 Murska S.-Rakičan 96 30 105 37 1.22 1.10 Nova Gorica 98 33 84 40 1.20 1.11 Koper 88 29 83 19 1.30 1.30 EIS-Celje 69 41 104 67 1.35 1.00 MO Maribor 97 40 112 94 1.30 1.30 Vnajnarje 81 22 64 10 Pesje 98 21 100 14 1.00 1.00 Škale 90 24 96 11 1.30 1.30 Prapretno 89 33 115 36 1.30 1.30 Iskrba▲ 97 15 47 0 Morsko▲ 89 23 84 18 Gorenje Polje▲ 59 24 95* 16* Legenda: ** določena sta zgornji in spodnji ocenjevalni prag prekoračena mejna vrednost prekoračen zgornji ocenjevalni prag prekoračen spodnji ocenjevalni prag koncentracija pod spodnjim ocenjevalnim pragom ▲ meritve potekajo z referenčnim merilnikom – LVS * premalo veljavnih podatkov 55 Slika 2.3.5.(1): Število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 (50 µg/m 3) v letu 2007 Na merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa in industrije, se najvišje koncentracije pojavljajo, kadar piha veter iz smeri določenega vira. Tako merilno mesto je npr. Nova Gorica, kjer ležijo ceste vzhodno in jugovzhodno od merilnega mesta - tabela 2.3.5.(2), sliki 2.3.5.(2a, 2b). V Novi Gorici so pričeli z gradbenimi deli v okolici merilnega mesta avgusta 2006 in ta bodo trajala vse do konca leta 2008. V omenjenem obdobju so bile namerilnem mestu v Novi Gorici izmerjene predvsem povišane koncentracije delcev PM10 in dušikovih oksidov. Na merilnih mestih ob cestah, ki so obdane s pobočji, ali pa ob pozidanih ulicah, je cirkulacija zraka »kanalizirana« v smeri ceste, kar se odraža na koncentracijah delcev PM10 (npr. Maribor – tabela 2.3.5.(3), sliki 2.3.5.(3a, 3b). Poseben primer, kjer gre za vpliv emisije iz prometa in industrije, je merilno mesto v Trbovljah, kjer so bile najvišje koncentracije izmerjene pri smeri vetra, ki je obenem smer Lafarge Cement, tako da gre gotovo tudi za vpliv emisije delcev iz te tovarne – tabela 2.3.5.(4), sliki 2.3.5.(4a, 4b). Slabša kakovost zraka v Zasavju je tudi posledica individualnih kurišč v zimskem času, prometa in neugodnega reliefa. 56 Merilno mesto Zagorje Pilotni projekt – opredelitev virov delcev PM10 v Sloveniji V oktobru leta 2007 smo na Agenciji zaključili pilotni projekt z naslovom: Opredelitev virov delcev PM10 v Sloveniji. Cilj pilotnega projekta je bil pridobiti relevantne informacije o kemijskih in fizikalnih lastnostih delcev na posameznih merilnih mestih v Sloveniji, analizirati in določiti prispevke posameznih najpomembnejših virov ter oceniti delež daljinskega transporta. Vsi omenjeni cilji so osnova za izdelavo planov in programov za zmanjšanje koncentracije delcev PM10 v Sloveniji. Celoten projekt smo razdelili v dva sklopa meritev: zimski (od 20.12.2006 do 06.02.2007) in poletni del (od 06.07. do 06.09.2007). V projekt smo vključili štiri merilna mesta: Ljubljana-Bežigrad, Maribor, Trbovlje in Iskrba. Omenjena merilna mesta so del državne merilne mreže (DMKZ) Agencije RS za okolje (ARSO), kjer spremljamo ekološke in meteorološke parametre. Dodatno smo vzorčevali še delce PM10 na filtrih, ki smo jih kemijsko analizirali (ioni, elementi v sledovih, elementarni/organski ogljik). V sklopu projekta smo analizirali tudi trajektorije. Rezultate vseh analiz smo ovrednotili glede na posamezne komponente v obeh obdobjih meritev. Na osnovi obstoječih študij, registra REMIS in Državnih emisijskih evidenc smo naredili oceno TSP in PM10, po sledečih kategorijah virov: elektroenergetika in daljinsko ogrevanje, kotlovnice za ogrevanja in mala kurišča, industrijske kotlovnice, predelovalna dejavnost in cestni promet. Uporabljeni so bili podatki za leto 2005, ki so najnovejši razpoložljivi podatki. Z uporabo statističnega modela PCA (principle component analysis) smo okvirno določili prispevke posameznih virov PM10 na posamezni lokaciji. V analizo smo poslali skupaj 26 filtrov za posamezno lokacijo, kar pomeni skupaj 104 filtre za vse štiri lokacije. 57 Za izvedbo pilotnega projekta smo imeli na razpolago omejena finančna sredstva, zato smo morali temu prilagoditi obseg analiz. Pri narejenih ocenah emisij je razvidno, da je pri uporabljenih prikazih prišlo do zelo velikih razlik pri posameznih ocenah, kar kaže na izredno veliko negotovost rezultatov. Primerjava koncentracij PM10 v zimskem obdobju je pokazala, da so v primerjavi z Iskrbo v Mariboru koncentracije višje za faktor 4.2, v Ljubljani Bežigrad za 4.0 in v Trbovljah za 4.1. V poletnem obdobju so bila razmerja nižja – za Maribor 2.3, za Ljubljano Bežigrad 1.6 in za Trbovlje 2.0. Zaradi relativno majhnega števila rezultatov v poletnem in zimskem delu meritev smo združili rezultate analiz za zimsko in poletno obdobje meritev in na osnovi celotnega števila podatkov naredili statistično obdelavo oz. porazdelitev PM10 po virih s pomočjo PCA, da bi tako povečali zanesljivost rezultatov izračuna (tabela 16). Tabela 2.3.5.(2): Viri na posameznih merilnih mestih Viri/merilno mesto Ljubljana (%) Maribor (%) Trbovlje (%) Iskrba (%) Promet 12 26 25 - Resuspenzija in soljenje cest 22 32 16 - Cementarna - - 23 - Kurišča (olje) - - - 10 Mineralni viri - - - 33 Daljinski transport - 22 - - Kurišča in regionalni promet 24 - - - Mešano: daljinski transport in promet 27 - 13 23 Morje - - - 8 Ostalo 15 20 23 26 Iz tabele je razvidno, da deleži posameznih virov za Maribor, Trbovlje in Iskrbo relativno dobro odražajo pričakovano stanje glede virov emisij na teh merilnih mestih. Medtem, ko je določitev deležev v Ljubljani s pomočjo PCA nedoločena, kar je lahko pogojeno z lokacijo merilnega mesta (mestno ozadje - urban background), kjer so viri zelo različni in med sabo pomešani. Analiza trajektorij, upoštevajoč koncentracije PM10 je pokazala, da so koncentracije PM visoke zlasti ob pritekanju zračnih mas iz jugozahodnih smeri (SW), ko so le-te prečkale Italijo. Poudariti je potrebno, da so meritve potekale zelo kratek čas. Posledica tega je, da je bilo v analizo poslanih relativno nizko število filtrov, kar nedvomno omejuje napovedno vrednost rezultatov. Za zanesljive rezultate in porazdelitev po virih bi potrebovali najmanj 100 rezultatov analiz. Ker smo bili omejeni s finančnimi sredstvi, je bila odločitev sledeča: meritve smo kontinuirno opravljali dva meseca v zimskem in dva meseca v poletnem obdobju, nato pa smo glede na potek koncentracij in vremenske pogoje izbrali določeno število filtrov, ki smo jih poslali v analizo. Obstoječi podatki o emisijah skupnih lebdečih delcev (TSP) in PM10 so zelo pomanjkljivi in negotovi. Trenutno so v Sloveniji na voljo le evidence, ki se zbirajo iz naslova obratovalnega monitoringa (večji stacionarni viri), vendar tudi te v dovolj veliki meri ne vsebujejo podatkov o PM10, pa še ti so nezanesljivi. Na osnovi teh podatkov je izredno težko dobiti realno sliko o virih in količini emisij PM10. Dodatno pa je potrebno opozoriti na dejstvo, da obstoječe študije, ki so narejene za določena področja (Trbovlje, Ljubljana), ne vključujejo vseh virov emisij, ki so posledica prometa z motornimi vozili (obraba cest, pnevmatik in zavor ter resuspenzija). Evidence o individualnih kuriščih prav tako ne vsebujejo emisijskih podatkov o PM10, dodatno težavo predstavlja struktura uporabe goriv (premog, biomasa, plin) in nepoznavanje deleža uporabnikov, ki so priključeni na daljinsko ogrevanje. Promet in individualna kurišča pa skupaj predstavljata najpomembnejši delež skupnih emisijskih virov za PM10. 58 Na lokaciji Maribor nismo imeli na voljo nobenih študij, iz katerih bi lahko ocenili realno stanje emisijskih virov. Na osnovi uporabljenih študij in narejenih ocen emisijskih podatkov PM10 menimo, da zaradi visoke negotovosti trenutno ni mogoče teh podatkov uporabiti za verodostojen izračun porazdelitve virov PM10 in modeliranje. Za nadaljnje delo, v želji po bolj zanesljivih ocenah, predlagamo izvedbo meritev delcev PM10 na posamezni lokaciji preko celega leta in izvedbo analiz vsaj na 150 filtrih. V kontekstu boljše kakovosti scenarijev predlagamo tudi razširitev nabora meritev kemijskih parametrov in analiz še na nekatere dodatne pomembne parametre (PAH, levoglukozan, …). Prvi korak k bolj zanesljivim interpretacijam dobljenih rezultatov projekta bi bila analiza že vzorčenih filtrov, zato prav tako predlagamo, da se v prvi polovici prihodnjega leta razširi analizni program z dodatnimi analizami že obstoječih filtrov in z dodatnimi podatki na posameznih lokacijah (vertikalna porazdelitev vetra), kar ne predstavlja dodatnih vzorčenj in meritev na merilnih postajah. Izvedba projekta na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad Razrez že izpostavljenih filtrov za analizo Agencija RS za okolje je skupaj s Kemijskim inštitutom aktivno sodelovala v projektu COST 633. Projekt je bil osredotočen na delce in njihov vpliv na zdravje ljudi. COST (European Cooperation in the field of Scientific and Technical Research) je ena izmed najdaljših aktivnosti, ki omogoča in podpira povezovanje raziskovalcev in strokovnjakov na nivoju Evrope. COST 633 potekal v obdobju med 13.3.2002 in 31.3.2008. Vključenih je bilo 21 držav. Glavni cilji projekta je bila pridobitev informacij o fizikalno-kemijskih karakteristikah delcev v Evropi, identifikacija razlik glede na različne geografske in meteorološke pogoje, preučevanje virov delcev ter njihovega transporta. Delo je potekalo v treh delovnih skupinah: WG1: Karakterizacija delcev in instrumentacija WG2: Problematika delcev glede v povezavi z vplivom na zdravje WG3: Viri, emisije, modeliranje in ekonomski vidik 59 Glavna naloga prve delovne skupine je bila kreiranje baze podatkov o fizikalno-kemijskih karakteristikah delcev v Evropi. Podatke je prispevalo 13 držav in na podlagi zbranih rezultatov so se ugotavljale razlike glede na geografsko raznolikost ter obremenjenost posameznih tipov merilnih mest v Evropi. Poleg tega smo člani te delovne skupine pripravili poročilo o vplivu različnih dejavnikov na vzorčenje, dolgoletnih trendih dima in vplivu relativen vlage na tehtanje filtrov. Druga delovna skupina se je osredotočila na vpliv delcev na zdravje. Zbrali smo ključne podatke o študijah, ki so se v zadnjih letih izvajale na področju Evrope. V pripravi pa je pregledni članek o heterogenosti vplivov na zdravje ljudi z vidika epidemiologije in toksikologije. Tretja delovna skupina pa se je posvetila kritičnemu pregledu tehnik, ki so na voljo za vrednotenje po posameznih virih. Pregledali smo tudi obstoječe modele in emisijske katastre. Slovenija je bila najbolj dejavna v okviru prve delovne skupine. Poleg srečanj upravljanega odbora so bile v okviru COST 633 organizirane se sledeče aktivnosti povezane s predstavitvijo rezultatov: • mednarodna konferenca z naslovom "Particulate Matter: Properties Related to Health Effects" na Dunaju, Avstrija (3.-5. april 2006) • javna konferenca z naslovom "Particle and Health – State of the Researc and Policy Implications" v Lausanni, Švica (16. maj.2007) • posebna sekcija v okviru Evropske aerosolske konference v Salzburgu, Avstrija (13. september 2007) • javna konferenca z naslovom "Particulate Matter and Health in 2020 – Are we on the Right Track?" v Bruslju, Belgija (13.-14. marec 2008) 60 Tabela 2.3.5.(3): Delež vetra in povprečne koncentracije PM10 v posameznih smereh na merilnem mestu Nova Gorica za leto 2007 (hitrosti vetra od vključno 0 do vključno 1 m/s) (hitrosti vetra nad 1 m/s) smer vetra delež vetra povp. konc. (mg/m 3) smer vetra delež vetra povp. konc. (mg/m 3) brezvetrje 1.2% 53.7 N 1.3% 35.8 N 0.9% 20.7 NNE 1.7% 27.6 NNE 2.4% 13.9 NE 2.5% 31.7 NE 2.0% 22.0 ENE 5.3% 32.3 ENE 1.5% 23.7 E 12.3% 34.4 E 2.4% 23.9 ESE 14.7% 33.5 ESE 2.8% 24.3 SE 8.1% 35.6 SE 2.8% 27.6 SSE 4.3% 40.4 SSE 2.4% 28.1 S 2.7% 41.6 S 1.9% 30.8 SSW 2.2% 39.5 SSW 2.8% 31.0 SW 2.2% 41.6 SW 2.7% 32.2 WSW 2.1% 39.0 WSW 2.6% 29.7 W 2.2% 42.2 W 2.4% 33.3 WNW 2.0% 38.8 WNW 1.4% 25.9 NW 1.8% 34.7 NW 0.5% 18.2 NNW 1.3% 31.8 NNW 0.6% 27.0 vsota 66.8% 35.5 vsota 32.0% 26.5 LEGENDA: delež vetra delež vetra v posamezni smeri povp. konc. povprečna koncentracija polutanta v posamezni smeri Slika 2.3.5.(2a): Roža onesnaženja (povprečne koncentracije PM10 pri različnih smereh vetra iz gornje tabele) na merilnem mestu Nova Gorica za leto 2007 Slika 2.3.5.(2b): Vetrovni roži(pogostosti smeri vetra) za koncentracije, ki so višje od 95 perc. oz. nižje od 10 perc. koncentracije PM10 na merilnem mestu Nova Gorica za leto 2007 ROŽA ONESNAŽENJA 0.0 10.0 20.0 30.0 40.0 50.0 N NNE NE ENE E ESE SE SSE S SSW SW WSW W WNW NW NNW hitrosti v etra do 1m/s hitrosti v etra nad 1m/s VETROVNA ROŽA ZA 2 RAVNI KONCENTRACIJ 0.0% 0.5% 1.0% 1.5% N NNE NE ENE E ESE SE SSE S SSW SW WSW W WNW NW NNW 95% (80.5 µg/m3) 10% (9.2 µg/m3) 61 Tabela 2.3.5.(4): Delež vetra in povprečne koncentracije PM10 v posameznih smereh na merilnem mestu Maribor za leto 2007 (hitrosti vetra od vključno 0 do vključno 1 m/s) (hitrosti vetra nad 1 m/s) smer vetra delež vetra povp. konc. (mg/m 3) smer vetra delež vetra povp. konc. (mg/m 3) brezvetrje 0.8% 56.4 N 14.1% 37.3 N 6.5% 30.8 NNE 17.4% 37.3 NNE 2.4% 25.2 NE 6.6% 40.7 NE 0.2% 28.1 ENE 3.3% 40.8 ENE 0.2% 40.4 E 3.3% 46.9 E 0.2% 23.2 ESE 2.6% 45.4 ESE 0.3% 24.8 SE 2.9% 51.2 SE 0.4% 24.9 SSE 3.9% 51.2 SSE 1.4% 32.8 S 6.8% 54.2 S 9.1% 38.8 SSW 4.2% 48.5 SSW 2.5% 37.7 SW 1.5% 48.5 SW 0.6% 35.3 WSW 0.8% 43.1 WSW 0.3% 39.7 W 0.8% 44.5 W 0.3% 38.6 WNW 0.7% 39.2 WNW 0.3% 36.5 NW 1.0% 34.8 NW 0.4% 34.7 NNW 2.8% 38.5 NNW 1.3% 36.0 vsota 72.8% 42.4 vsota 26.4% 34.3 LEGENDA: delež vetra delež vetra v posamezni smeri povp. konc. povprečna koncentracija polutanta v posamezni smeri Slika 2.3.5.(3a): Roža onesnaženja (povprečne koncentracije PM10 pri različnih smereh vetra iz gornje tabele) na merilnem mestu Maribor za leto 2007 Slika 2.3.5.(3b): Vetrovni roži(pogostosti smeri vetra) za koncentracije, ki so višje od 95 perc. oz. nižje od 10 perc. koncentracije PM10 na merilnem mestu Maribor za leto 2007 VETROVNA ROŽA ZA 2 RAVNI KONCENTRACIJ 0.0% 0.5% 1.0% 1.5% 2.0% 2.5% N NNE NE ENE E ESE SE SSE S SSW SW WSW W WNW NW NNW 95% (87.3 µg/m3) 10% (13.5 µg/m3) ROŽA ONESNAŽENJA 0.0 20.0 40.0 60.0 N NNE NE ENE E ESE SE SSE S SSW SW WSW W WNW NW NNW hitrosti v etra do 1m/s hitrosti v etra nad 1m/s 62 Tabela 2.3.5.(5): Delež vetra in povprečne koncentracije PM10 v posameznih smereh na merilnem mestu Trbovlje za leto 2007 (hitrosti vetra od vključno 0 do vključno 1 m/s) (hitrosti vetra nad 1 m/s) smer vetra delež vetra povp. konc. (mg/m 3) smer vetra delež vetra povp. konc. (mg/m 3) brezvetrje 8.5% 63.3 N 3.2% 29.2 N 1.0% 21.1 NNE 2.6% 30.6 NNE 1.9% 23.5 NE 2.0% 28.3 NE 1.1% 17.8 ENE 1.6% 27.5 ENE 0.7% 20.8 E 1.6% 31.1 E 0.5% 23.6 ESE 1.7% 32.6 ESE 0.6% 20.7 SE 2.7% 34.8 SE 1.6% 26.6 SSE 5.4% 38.3 SSE 8.6% 27.8 S 11.7% 43.4 S 2.8% 25.1 SSW 24.3% 43.0 SSW 0.4% 28.2 SW 5.3% 34.3 SW 0.1% 21.8 WSW 3.1% 32.3 WSW 0.1% 34.2 W 1.7% 34.0 W 0.1% 15.7 WNW 1.2% 25.6 WNW 0.0% 18.3 NW 1.5% 26.7 NW 0.1% 17.9 NNW 2.3% 28.8 NNW 0.3% 18.8 vsota 71.8% 37.7 vsota 19.8% 25.2 LEGENDA: delež vetra delež vetra v posamezni smeri povp. konc. povprečna koncentracija polutanta v posamezni smeri Slika 2.3.5.(4a): Roža onesnaženja (povprečne koncentracije PM10 pri različnih smereh vetra iz gornje tabele) na merilnem mestu Trbovlje za leto 2007 Slika 2.3.5.(4b): Vetrovni roži(pogostosti smeri vetra) za koncentracije, ki so višje od 95 perc. oz. nižje od 10 perc. koncentracije PM10 na merilnem mestu Trbovlje za leto 2007 ROŽA ONESNAŽENJA 0.0 10.0 20.0 30.0 40.0 50.0 N NNE NE ENE E ESE SE SSE S SSW SW WSW W WNW NW NNW hitrosti v etra do 1m/s hitrosti v etra nad 1m/s VETROVNA ROŽA ZA 2 RAVNI KONCENTRACIJ 0.0% 0.4% 0.8% 1.2% 1.6% 2.0% N NNE NE ENE E ESE SE SSE S SSW SW WSW W WNW NW NNW 95% (97.8 µg/m3) 10% (8.7 µg/m3) 63 Letni in dnevni hod koncentracij Nižje koncentracije delcev PM10 poleti in višje pozimi so očitne zlasti na prometnih merilnih mestih, saj se pozimi zaradi temperaturnih inverzij onesnažen zrak zadržuje v bližini cestišč, ki so izvor emisije. Jutranji in večerni maksimum sta predvsem posledica prometnih konic. Precej višje koncentracije se pojavljajo ob delovnih dnevih kot ob koncu tedna. Časovni trend Pri časovnem trendu koncentracij je opazen vpliv prevladujočih daljših vremenskih situacij. Tako so bile npr. koncentracije delcev v letih 2004-2007 nižje kot zelo sušnega leta 2003. Posebej je bilo značilno »mokro« poletje 2004, pa nadpovprečno topla in vetrovna prva polovica leta 2007. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana Bež. Celje Maribor Trbovlje Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper Iskrba Slika 2.3.5.(5): Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v letu 2007 64 0 10 20 30 40 50 60 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ure dneva ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana-delavniki Maribor-delavniki N.Gorica-delavniki Rakičan-delavniki Ljubljana-konec tedna Maribor-konec tedna N.Gorica-konec tedna Rakičan-konec tedna Slika 2.3.5.(6): Dnevni hodi koncentracij delcev PM10 za leto 2007 na štirih merilnih mestih 0 10 20 30 40 50 60 70 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 leto ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbov lje Zagorje Nov a Gorica M.S.-Rakičan Koper SOP ZOP MV Slika 2.3.5.(7): Povprečne letne koncentracije delcev PM10 z upoštevanim korekcijskim faktorjem (MV-mejna vrednost, SOP-spodnji ocenjevalni prag, ZOP-zgornji ocenjevalni prag) 65 0 35 70 105 140 št ev ilo p re ko ra č it ev 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2002 36 67 60 53 49 25 33 2003 63 130 103 90 81 21 59 2004 70 98 58 48 89 28 20 2005 71 103 97 160 150 43 67 2006 51 117 62 92 110 50 58 48 2007 48 92 51 83 100 40 37 19 Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica M.S.-Rakičan Koper Slika 2.3.5.(8): Število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 za obdobje 2002-2007 Delci PM2.5 Delci PM2.5 so manjši, lažji, in se dlje časa zadržujejo v zraku ter prepotujejo večje razdalje kot delci PM10. Drobni delci PM2.5 imajo znatne negativne posledice na zdravje ljudi. Za zdaj še ni določljivega praga, pod katerim delci PM2.5 ne bi predstavljali tveganja za zdravje. Cilj bi moral biti splošno zmanjšanje koncentracij v neizpostavljenenm mestnem okolju, da bi bilo velikemu delu prebivalstva zagotovljeno uživanje koristi izboljšane kakovosti zunanjega zraka. Zato je bila konec maja 2008 sprejeta Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, ki uvaja med drugim novostmi tudi delce PM2.5. Določena je mejna letna vrednost za delce PM2.5, 25 µg/m 3, ki mora biti dosežena leta 2015. Le- to moramo nato do leta 2020 znižati na 20 µg/m3. Agencija RS za okolje je tako v septembru 2004 uvedla meritve delcev PM2.5 na treh merilnih mestih: Ljubljana Bežigrad, Maribor in Iskrba. Razmerje med delci PM2.5 / PM10 je običajno med 0,7 in 0,8. Običajno je to razmerje večje na urbanih merilnih mestih in manjše na podeželskih. Koncentracije delcev PM2.5 in PM10 imajo enak letni hod, ki pa je na podeželski lokaciji Iskrba komaj opazen. Tabela 2.3.5.(5) : Povpečne letne koncentracije delcev PM2.5 (µg/m 3) v letu 2007 Leto Postaje % pod Cp Ljubljana Bež. 99 25 Maribor 82 27 Iskrba 97 10 66 Tabela 2.3.5.(6): Povprečne mesečne koncentracije delcev PM2.5 (µg/m 3) v letu 2007 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec leto Ljubljana Bež. 32 34 25 25 16 17 15 15 14 22 34 49 25 Maribor 33 32 34 24 17 17 17 19 24 27 30 49 27 Iskrba 9 8 7 11 9 12 11 10 9 11 9 15 9 0 10 20 30 40 50 60 70 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana-B.-PM10 Ljubljana-B.-PM2.5 Maribor-PM10 Maribor-PM2.5 Iskrba-PM2.5 Iskrba-PM10 Slika 2.3.5.(8): Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v letu 2007 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Ljubljana Bež. Maribor Iskrba ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) PM2.5 (2005) PM2.5 (2006) P M2.5 (2007) PM10 (2005) PM10 (2006) PM10 (2007) 2005 2006 2007 2005 2006 2007 2005 2006 2007 2005 2006 2007 2005 2006 2007 2005 2006 2007 Slika 2.3.5.(9): Povprečne letne koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v letih 2005 - 2007 67 Iz prikazanega grafa je vidna razlika med delci PM10 in PM2.5 glede na lokacijo. Merilno mesto Maribor je locirano ob prometni cesti, kar se kaže tudi v velikosti delcev. Na tej lokaciji prevladujejo delci PM10, kar kaže na resuspenzijo oz dvig prahu s ceste. Torej je razlika v velikosti delcev velika. Na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad je ta razlika nekoliko manjša, ker je postaja locirana na dvorišču ARSO in so poleg ostalih virov v veliki meri prisotni tudi naravni viri z emisijo manjših delcev - delcev PM2.5. Merilno mesto Iskrba je locirano stran od neposrednih virov onesnaženja. Tu je razlika med delci zelo majhna, ker je v okolici veliko gozdov in drugih naravnih virov, ki so viri delcev PM2,5. Poleg tega lahko del delcev PM2,5 pripišemo tudi transportu (long range). Ti delci so manjši, prepotujejo večje razdalje in se dlje časa zadržijo v zraku. 2.3.6. Težke kovine v delcih PM10 Težke kovine so kovine z relativno visoko gostoto (nad 5 g/cm3). Viri emisij težkih kovin v zrak so naravni in antropogeni. Največji antropogeni viri onesnaženja zraka so: energetski objekti v širšem pomenu, industrija, promet, pridobivanje in predelava rud. Težke kovine se sproščajo v zrak v obliki delcev in pare. Nekatere težke kovine so za človeka življenjsko pomembne, druge pa so že v majhnih količinah zdravju škodljive. Mednje sodijo tudi svinec, kadmij, arzen in nikelj. Za omenjene kovine so v Uredbi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku predpisane tudi ciljne letne vrednosti Te kovine se v telesu nabirajo in njihov vnos v telo poteka hitreje kot razgradnja in izločanje iz telesa, zato je podatek o onesnaženosti ozračja s težkimi kovinami pomemben. V Sloveniji so v letu 2007 potekale meritve težkih kovin v delcih PM10 na 3 merilnih mestih v okviru mreže DMKZ. Meritve potekajo v skladu s Uredbo o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.52/2002), Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.56/2006) in Pravilnikom o monitoringu zunanjega zraka (Ur.l.RS, št.37/2007). V delcih PM10 smo izvajali sledeče težke kovine: arzen, kadmij, nikelj in svinec.Omenjene analize potekajo na filtrih, skozi katere poteka 24- urno vzorčenje. Vzorčenje in analizo izvajamo v skladu s standardom SIST EN 14902:2005. Vzorci za analizo so bili na merilnih mestih Ljubljana in Maribor vzeti v povprečju vsak drugi dan, ki so bili enakomerno razporejeni skozi celo leto. Po zakonodaji je potrebno zagotoviti 50 % časovno pokritost. Časovna pokritost za Ljubljano Bežigrad je 50 %, za Maribor pa 45%. Na merilnem mestu Iskrba (pri Kočevski Reki) je potrebno zagotoviti 14 % časovno pokritost. Vzorci za analizo so bili vzeti vsak šesti dan, enakomerno razporejeni skozi celo leto. Časovna pokritost v letu 2007 je bila 15 %. Tabela 2.3.6.(1): Povprečne letne koncentracije težkih kovin v ng/m3 v letu 2007 Postaja/ kovina arzen kadmij nikelj svinec** Ljubljana Bežigrad <1.44 0.23 <4.81 7.54 Maribor <1.44 0.24 <4.81 14.2 Iskrba 0.63 0.09 3.70 3.89 Legenda: ** določena sta zgornji in spodnji ocenjevalni prag koncentracija pod ciljno vrednostjo oz. spodnjim ocenjevalnim pragom 68 Tabela 2.3.6.(2): Povprečne mesečne koncentracije težkih kovin (ng/m3) v letu 2006 ARZEN Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bežigrad <1.44 <1.44 <1.44 <1.44 <1.44 <1.44 <1.44 2.90 <1.44 <1.44 <1.44 <1.44 Maribor <1.44 <1.44 1.60 1.60 <1.44 <1.44 1.70 3.60 <1.44 <1.44 1.45 <1.44 Iskrba <0.54 <0.54 0.99 0.70 0.62 1.02 0.61 0.99 <0.54 <0.54 <0.54 <0.54 KADMIJ Ljubljana Bežigrad 0.27 0.25 0.27 0.22 0.13 <0.05 0.11 0.13 0.24 0.42 0.42 0.23 Maribor 0.31 0.32 0.47 0.27 0.12 0.09 0.09 <0.05 0.34 0.23 0.34 0.26 Iskrba 0.10 0.11 0.20 0.24 0.13 0.03 0.06 <0.02 <0.02 <0.02 0.06 0.10 NIKELJ Ljubljana Bežigrad <4.8 5.47 6.13 5.92 <4.8 <4.8 <4.8 <4.8 <4.8 <4.8 6.37 <4.8 Maribor <4.8 <4.8 5.7 8.5 <4.8 <4.8 <4.8 <4.8 <4.8 <4.8 <4.8 <4.8 Iskrba 5.17 3.45 2.75 3.05 2.95 4.82 6.14 3.58 4.54 3.08 2.04 <1.82 SVINEC Ljubljana Bežigrad 9.41 9.06 7.42 10.4 4.53 2.57 4.06 5.05 8.05 9.85 9.86 10.1 Maribor 16.1 8.8 13.8 13.2 3.9 4.2 6.2 42.5 12.3 12.1 21.6 15.2 Iskrba 3.80 3.56 6.02 7.45 3.58 3.08 4.62 2.86 2.85 3.27 1.50 2.31 Opomba: Rezultati, ki vsebujejo znak <, so pod mejo kvantifikacije, ki jo je podal laboratorij, kot izvajalec analiz. Vsebnost arzena, kadmija, niklja in svinca v delcih PM10 je bila nizka na vseh treh merilnih mestih, in za vse kovine pod predpisano letno ciljno vrednostjo. Meritve težkih kovin v prašni usedlini izvaja Elektroinštitut Milan Vidmar v okviru merilnih mrež vplivnih območij termoelektrarn in toplarne Ljubljane. Rezultati teh meritev so objavljeni v njihovih mesečnih in letnih publikacijah: REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA IN EMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA TE TRBOVLJE – STROKOVNO POROČILO REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA IN EMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA TE ŠOŠTANJ – STROKOVNO POROČILO REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA IN EMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA TE BRESTANICA – STROKOVNO POROČILO REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA IN EMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA TE-TO LJUBLJANA – STROKOVNO POROČILO 2.3.7. Lahkohlapni ogljikovodiki Med organskimi spojinami, ki onesnažujejo zrak, imajo posebno mesto lahko hlapni ogljikovodiki zaradi njihove vloge v fotokemičnih procesih, katerih produkt je tudi ozon. V Agenciji RS za okolje merimo benzen, toluen, etilbenzen in m,p,o-ksilen (BTX) na merilnih mestih Ljubljana-Bežigrad in Maribor. Objavljamo tudi podatke o meritvah nekaterih drugih lahkohlapnih ogljikovodikov (VOC), ki smo jih začeli meriti jeseni 2006 na merilnem msetu Ljubljana Bežigrad. Meritve teh lahkohlapnih ogljikovodikov so opredeljene v Uredbi o ozonu v zunanjem zraku. 69 Glavni viri emisije organskih spojin so promet, industrija, pri kateri se uporabljajo oziroma se proizvajajo veziva, barve, topila, aerosoli, ter industrija nafte in plina. Po Uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.52/02) je le za benzen predpisana letna mejna vrednost koncentracije za varovanje zdravja (glej poglavje 1.1). Letni pregled parametrov, ki kažejo na onesnaženost zraka z BTX za leto 2007, je podan v tabeli 2.3.7.(1). Povprečna letna koncentracija benzena je v Mariboru prekoračila zgornji ocenjevalni prag, v Ljubljani pa spodnji ocenjevalni prag. Iz meritev sklepamo, da mejna letna vrednost koncentracije benzena v Sloveniji ni nikjer prekoračena, saj je na merilnem mestu Maribor, ki je izrazito prometno (dnevno približno 45.000 vozil), koncentracija dosegla le malo nad polovico mejne vrednosti 6.5 µg/m3. Letni hod z nižjimi koncentracijami poleti in višjimi pozimi je izrazit. Tabela 2.3.7.(1): Povprečna letna koncentracija lahko hlapnih ogljikovodikov zraku (µg/m3) v letu 2007 benzen toluen etilbenzen m,p-ksilen o-ksilen Postaje % pod Cp % pod Cp % pod Cp % pod Cp % pod Cp Ljubljana Bežigrad 76 2.3 72 6.4 76 1.5 76 4.2 72 1.2 Maribor 81 3.8 85 5.4 84 1.4 85 4.0 85 1.6 Legenda: prekoračen zgornji ocenjevalni prag prekoračen spodnji ocenjevalni prag koncentracija pod spodnjim ocenjevalnim pragom Tabela 2.3.7.(2): Povprečne mesečne koncentracije benzena (µg/m3) v letu 2007 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bežigrad 4.0 4.0 2.2 1.4 0.9 0.5 0.9 0.8 1.3 2.3 4.0 5.4 Maribor 5.6 5.0 2.7 2.9 6.4* 1.4 1.4 3.7 2.7 3.2 4.3 6.4 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek veljavnih podatkov 70 0 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana Bežigrad Maribor Slika 2.3.7.(1): Povprečne mesečne koncentracije benzena v letu 2007 Tabela 2.3.7.(3): Povprečne letne koncentracije nekaterih lahkohlapnih ogljikovodikov (µg/m3) v letu 2007 na merilnem mestu Ljubljana-Bežigrad heksen heksan iso oktan n heptan n oktan nonan 1,3,5 trimetilbenzen 1,2,4 trimetilbenzen dekan 1,2,3 trimetilbenzen 0.9* 1.2 0.9 0.5 0.9 0.05* 0.7 2.4 0.4* 2.2 * manj kot 50 % podatkov 71 2.3.8. Žveplove in dušikove spojine ter anorganski ioni V tem poglavju so podatki meritev oksidiranega žvepla (SO2, SO4 2-), oksidiranega dušika (HNO3+NO3 -), reduciranega dušika (NH3+NH4 +) in anorganskih ionov (Cl-, Ca2+, Mg2+, Na+, K+), ki dajejo informacijo o kislo-alkalnih komponentah v zraku in jih spremljamo za mednarodni program EMEP. Koncentracije so izražene v enotah µg S/m3, µg N/m3 oziroma v µg/m3. V tabeli 2.3.8.(1) so povprečne in maksimalne koncentracije ter percentili (50-percentil, 98-percentil) za nekurilno sezono (april – september), kurilno sezono (oktober – marec) ter za celo leto, na slikah 2.3.8.(1) in 2.3.8.(2) pa so prikazane povprečne mesečne koncentracije za vse parametre. Tabela 2.3.8.(1): Povprečne in maksimalne koncentracije ter percentili (50-percentil, 98-percentil) za žveplo, dušik in druge anorganske ione v zraku na Iskrbi za nekurilno sezono, kurilno sezono ter za celo leto 2007 Parameter Statistična količina Apr.-sep. (µg/m3) Jan.-mar./ Okt.- dec. (µg/m3) Jan.-dec. (µg/m3) c-povprečna 0,947 0,719 0,831 50-percentil 0,840 0,645 0,722 98-percentil 2,483 2,279 2,430 SO4 2--S c-maksimalna 2,771 2,887 2,887 c-povprečna 0,646 0,564 0,599 50-percentil 0,286 0,307 0,286 98-percentil 3,163 2,146 2,518 SO2-S c-maksimalna 4,897 5,303 5,303 c-povprečna 0,221 0,364 0,290 50-percentil 0,186 0,227 0,200 98-percentil 0,548 1,276 0,841 (HNO3+NO3 -)-N c-maksimalna 1,225 8,866 8,866 c-povprečna 1,197 0,852 1,023 50-percentil 1,168 0,693 0,922 98-percentil 2,375 2,534 2,454 (NH3+NH4 +)-N c-maksimalna 3,171 8,800 8,800 c-povprečna 0,028 0,060 0,044 50-percentil 0,010 0,018 0,014 98-percentil 0,178 0,470 0,328 Cl- c-maksimalna 0,483 1,168 1,168 c-povprečna 0,282 0,102 0,191 50-percentil 0,200 0,077 0,104 98-percentil 1,272 0,315 0,963 Ca2+ c-maksimalna 1,604 0,840 1,604 c-povprečna 0,051 0,024 0,037 50-percentil 0,036 0,017 0,023 98-percentil 0,161 0,088 0,145 Mg2+ c-maksimalna 0,407 0,169 0,407 c-povprečna 0,104 0,118 0,109 50-percentil 0,059 0,052 0,056 98-percentil 0,474 0,636 0,579 Na+ c-maksimalna 0,725 1,482 1,482 c-povprečna 0,098 0,142 0,120 50-percentil 0,092 0,112 0,098 98-percentil 0,222 0,434 0,362 K+ c-maksimalna 0,283 1,292 1,292 72 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec mesec ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) SO2-S (NH3+NH4)-N (HNO3+NO3)-N SO4-S Slika 2.3.8.(1): Povprečne mesečne koncentracije žveplovega dioksida SO2 in sulfatnega aerosola SO4 2- v zraku (izraženo kot žveplo) ter oksidiranega dušika (HNO3 + NO3 -) in reduciranega dušika (NH3 + NH4 +) v zraku (izraženo kot dušik) na Iskrbi za leto 2007 0.00 0.06 0.12 0.18 0.24 0.30 0.36 0.42 0.48 0.54 0.60 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec mesec ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Na Ca Cl Mg K Slika 2.3.8.(2): Povprečne mesečne koncentracije natrija, kalcija, klorida, magnezija in kalija v zraku na Iskrbi za leto 2007 73 Časovni trendi onesnaženosti zraka z žveplovimi in dušikovimi spojinami Dolgoletne povprečne koncentracije žveplovih in dušikovih spojin v zraku so prikazane na sliki 2.3.8.(3). Kljub porastu v nekaterih letih je opazen dolgoletni trend upadanja koncentracij žveplovih spojin v zraku na Iskrbi. Pri koncentraciji dušikovih spojin ni izrazitejšega trenda. Tako pri žveplovih kot pri dušikovih spojinah je viden porast koncentracij v sušnem letu 2003 in padec koncentracij v mokrem letu 2004. 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 leto ko nc en tr ac ij a (µ g/ m 3 ) SO4-S SO2-S (HNO3+NO3)-N (NH3+NH4)-N Opomba: zaradi težav z meritvami v letih 2005 in 2006 podatkov za (HNO3+NO3 -)-N in (NH3+NH4 +)-N ne navajamo Slika 2.3.8.(3): Povprečne letne koncentracije sulfatnega aerosola SO4 2- in žveplovega dioksida SO2 v zraku (izraženo kot žveplo) ter oksidiranega dušika (HNO3 + NO3 -) in reduciranega dušika (NH3 + NH4 +) v zraku (izraženo kot dušik) na Iskrbi za obdobje 1997-2007. Dnevno vzorčenje. 74 75 3. MERITVE KAKOVOSTI ZRAKA Z MOBILNO POSTAJO Namen meritev z avtomatsko mobilno ekološko-meteorološko postajo je pridobiti podatke o kakovosti zraka na območjih, kjer ni meritev s stalnimi postajami. Mobilna postaja deluje enako in meri iste ekološke in meteorološke parametre kot vse ostale stalne postaje v avtomatski merilni mreži. Podatki so obdelani po predpisanih postopkih evropske okoljske agencije in v skladu s predpisi, ki veljajo na področju kakovosti zunanjega zraka za žveplov dioksid, dušikove okside, ogljikov monoksid, delce PM10, ogljikovodike in ozon (glej poglavje 1). Meritve v Lovranu nad Ankaranom Konec aprila 2007 smo postavili mobilno postajo v Lovranu nad Ankaranom, skoraj na najvišjem delu polotoka, ki ločuje Koprski in Tržaški oz. Miljski zaliv. Lokacija na višini 140 metrov je geografsko odprta, po bližnji cesti je malo prometa, neposredna bližina pa je redko poseljena. Namen meritev je ugotoviti stopnjo onesnaženosti zraka na tem merilnem mestu, saj je gosto naseljeno in industrijsko območje okrog Trsta oddaljeno le okrog 5 kilometrov severovzhodno. Prav toliko je oddaljen tudi precej manj industrijski Koper z Luko Koper v smeri južno od lokacije postaje. Rezultati meritev do konca leta 2007 – meritve se bodo sicer nadaljevale še v prvi polovici leta 2008 – kažejo, da so bile koncentracije vseh onesnaževal razen ozona med najnižjimi v Sloveniji. Porazdelitev koncentracij dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in žveplovega dioksida po smereh vetra kaže, da se najvišje koncentracije teh onesnaževal pojavljajo pri severovzhodnem vetru, to je, pri vetru iz smeri okolice Trsta (Žavlje, Milje). Pri delcih PM10 ta značilnost ni izražena. Izmerjene koncentracije ozona poleti pa so bile na lokaciji mobilne postaje v Lovranu najvišje, celo višje kot na Otlici. Maksimalne vrednosti se pojavljajo v dnevnem času, ko piha na obalnem območju maestral z morja na kopno. Maestral ima na lokaciji mobilne postaje zaradi reliefa smer zahod in zahod-jugozahod. Preglednica 3.(1): Koncentracije SO2 v µg/m 3 za čas od 26. aprila do 31. decembra 2007 1 ura 3 ure 24 ur Postaja področje % pod Cp Maks >MV >AV maks >MV Nova Gorica UB 87 7 55 0 0 19 0 Lovran R 91 4 89 0 0 21 0 Preglednica 3.(2): Koncentracije NO2 in NOx (zadnji stolpec) v µg/m 3 za čas od 26. aprila do 31. decembra 2007 1 ura 3 ure Postaja področje % pod Cp Maks >MV >AV Cp ( NOx) Nova Gorica UB 91 24 100 0 0 54 Lovran R 88 9 104 0 0 37 76 Preglednica 3.(3): Koncentracije O3 v µg/m 3 za čas od 26. aprila do 31. decembra 2007 Preglednica 3.(4): Koncentracije delcev PM10 v µg/m 3 za čas od 26. aprila do 31. decembra 2007 24 ur Korek. faktor Postaja Področje % pod Cp Maks >MV Poleti pozimi Nova Gorica UB 97 30 26 84 76 16 9 1.11 1.20 Koper UB 85 26 20 59 45 6 0 1.30 1.30 Lovran R 97 24 19 60 46 5 0 1.30 1.30 brez korekcijskega faktorja Preglednica 3.(5): Koncentracije CO v mg/m3 za čas od 26. aprila do 31. decembra 2007 8 ur Postaja področje % pod Cp Maks >MV Nova Gorica UB 93 0.3 0.7 0 Lovran R 88 0.2 0.6* 0* Oznake pri tabelah: % pod odstotek upoštevanih podatkov Cp povprečna koncentracija v µg/m3 maks maksimalna koncentracija v µg/m3 min najnižja koncentracija v µg/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo * informativni podatek – premalo veljavnih podatkov Podrobnejši rezultati meritev z mobilno postajo na zgoraj obravnavani lokaciji Lovran nad Ankaranom za celo obdobje do konca meritev v letu 2008 bodo prikazani v poročilu za leto 2008. 1 ura 8 ur Postaja področje % pod Cp Maks >OV >AV AOT40 Maks Maks> CV Otlica R 94 89 208 44 0 58835 193 73 Nova Gorica UB 93 51 210 19 0 37697 186 44 Koper UB 95 71 243 9 1 39909 180 42 Lovran R 94 84 255 52 1 62599 203 83 77 Mobilna postaja v Ilirski Bistrici 78 4. MERITVE KAKOVOSTI ZRAKA Z DIFUZIVNIMI VZORČEVALNIKI Difuzivni vzorčevalniki so vzorčevalniki, ki delujejo na principu difuzije plina do adsorberja. Pogosto so to cevke, v katerih se vzpostavi linearen difuzijski gradijent med koncentracijo v zraku na eni strani in ničelno koncentracijo na drugi strani cevke, kjer je nameščen adsorbent. Molekule plina potujejo do adsorbenta po principu difuzije. Prednosti merjenja z difuzivnimi vzorčevalniki so, da le-ti ne potrebujejo elektrike, so tihi, ne potrebujemo kalibracije na terenu, imajo širok koncentracijski razpon, so stroškovno učinkoviti, meritve pa izvajamo in situ. Seveda pa imajo tovrstne meritve tudi slabosti, saj je potrebno veliko ročnega dela v laboratoriju, dobimo pa lahko le povprečne koncentracije v času, ko je bil vzorčevalnik postavljen na merilno mesto. Agencija RS za okolje je uvedla meritve z difuzivnimi vzorčevalniki kot dopolnilo merilni mreži avtomatskih meritev in kot pomoč za oceno onesnaženosti na širšem področju Slovenije, katerega merilna mreža avtomatskih meritev ne pokriva. Z difuzivnimi vzorčevalniki merimo naslednje spojine: dušikov dioksid, žveplov dioksid, ozon ter nekatere lahkohlapne organske spojine. V letu 2007 nismo merili ozona. V tabelah 4.(1) do 4.(5) ter na slikah 4.(1) in 4.(2) je prikazana merilna mreža meritev z difuzivnimi vzorčevalniki ter rezultati meritev poleti in pozimi 2007. Zlasti pri dušikovem dioksidu je jasno viden vpliv emisij iz prometa, saj so bile na prometnih merilnih mestih (tip merilnega mesta T) izmerjene precej višje koncentracije kot na ostalih mestih. Koncentracije so bile najnižje na neprometnih lokacijah ob Obali in na Primorskem, najvišje pa na prometnih lokacijah v naseljih. Pri benzenu in drugih lahkohlapnih ogljikovodikih to ni tako očitno. Glede primerljivosti rezultatov meritev z difuzivnimi vzorčevalniki in z avtomatskimi meritvami naj omenimo dobro ujemanje med koncentracijami nekaterih onesnaževal v decembru 2007 na merilnih mestih v Ljubljani in v Lovranu nad Ankaranom (tabeli 4. (4) in 4.(5)). V Lovranu nad Ankaranom je od aprila 2007 dalje postavljena mobilna postaja z namenom, da bi ocenili vpliv transporta onesnaženega zraka iz Italije, zato nas je zanimala tudi kakovost zunanjega zraka v širši okolici Lovrana.Tako smo izvedli dve merilni kampaniji v širši okolici mobilne postaje. Poletna je trajala od 6.7. do 25.7.2007 (v Bazovici od 12. 7. do 2. 8. 2007), zimska pa od 27.11. do 21.12.2007. Poletna merilna kampanja v drugih krajih po Sloveniji je potekala med 12. 7. in 2. 8. 2007, ponekod pa med 11. 7. in 8. 8. 2007. Merilna kampanja pozimi je potekala med 27. 11. in 21. 12. 2007, ponekod pa med 5. 12. in 24. 12. 2007. Merilne kampanje z difuzivnimi vzorčevalniki trajajo premalo časa, da bi primerjali med seboj rezultate na istih merilnih mestih za leti 2006 in 2007, ker je vpliv vremenskih razmer v tako kratkih časovnih obdobjih prevelik. Tako so bile npr. izmerjene koncentracije NO2 in benzena v zimski kampanji 2007 zaradi bolj stabilnega vremena in pogostejših temperaturnih inverzij precej višje kot v zimski kampanji 2006, ko je prevladovalo toplo in bolj vetrovno vreme. 79 Tabela 4.(1): Povprečne koncentracije poletne merilne kampanje na Obali Naselje tip območja tip merilnega mesta značilnost območja geografska značilnost dušikov dioksid NO2 žveplov dioksid SO2 benzen C6H6 toluen C7H8 etilbenzen C8H10 m&p ksilen m&p-C8H10 Socerb R B R 32 7 8 1 1 1 1 Strunjan NC B A 4 6 7 1 1 1 1 Cerej R B R 32 6 9 1 1 1 2 Osp R B A 2 6 7 1 1 2 2 Ankaran3 R B A 32 7 6 1 2 1 2 Ankaran2 R B R 32 9 7 1 2 1 2 Bazovica R T A 2 8 13 1 2 1 2 Kozina S T C 32 21 7 2 3 1 4 Ankaran1 NC T I 4 21 6 1 4 1 7 Koper U T R 4 25 7 2 5 2 6 Tabela 4.(2): Povprečne koncentracije poletne merilne kampanje v Sloveniji med 12.7. in 2. 8. 2007 Naselje tip območja tip merilnega mesta značilnost območja geografska značilnost dušikov dioksid NO2 žveplov dioksid SO2 benzen C6H6 Bled U B C 2 9 7 1 Ilirska Bistrica U T C 32 33 5 1 Jesenice U T C 2 16 8 1 Kamnik U B R 2 11 8 1 Kranj U T C 32 36 6 2 Logatec U B R 2 18 6 1 Medvode U B C 2 12 9 1 Nova Gorica U T C 2 10 6 1 Pivka U T C 32 23 5 Podgrad S T R 32 25 8 Postojna U T C 32 33 6 Sežana U T C 2 36 14 Slap pri Vipavi R B A 2 4 7 Škofja Loka U T C 2 27 7 Trata R B A 16 5 6 Tabela 4.(3): Povprečne koncentracije poletne merilne kampanje v Sloveniji med 11.7. in 8. 8. 2007 Naselje tip območja tip merilnega mesta značilnost območja geografska značilnost dušikov dioksid NO2 žveplov dioksid SO2 benzen C6H6 Črnomelj S T C 2 21 5 1 Kočevje S B R 2 10 5 1 Krško U T C 2 18 6 1 Metlika S T C 2 12 5 1 Novo Mesto U B R 2 11 5 Ribnica U T C 2 7 3 Sevnica U T C 2 14 5 80 Tabela 4.(4): Povprečne koncentracije zimske merilne kampanje v Sloveniji med 27. 11. in 21. 12. 2007 Naselje tip območja tip merilnega mesta značilnost območja geografska značilnost dušikov dioksid NO2 žveplov dioksid SO2 benzen C6H6 toluen C7H8 etilbenzen C8H10 m&p&o ksilen m&p-C8H10 Škofja Loka U T C 2 62 10 6 11 2 9 Trata R B A 16 20 12 4 3 1 3 Kranj U T C 32 72 19 7 14 3 14 Medvode U B C 2 41 4 4 14 2 7 Bled U B C 2 33 11 2 2 0 1 Jesenice U T C 2 38 20 4 6 1 5 Slap pri Vipavi R B A 2 14 12 2 2 0 1 Ilirska Bistrica U T C 32 10 9 5 8 2 7 Podgrad S T R 32 19 14 3 4 1 3 Pivka U T C 32 26 12 6 8 2 8 Kozina S T C 2 22 11 2 3 1 3 Nova Gorica U T C 2 40 17 4 10 2 8 Logatec U B R 2 23 13 6 5 1 5 Postojna U T C 32 25 11 4 5 1 5 Koper S T C 4 36 15 3 6 1 6 Osp R B A 2 11 16 2 2 0 1 Sežana U T C 2 34 13 4 9 2 8 Bazovica R B A 2 12 12 2 2 0 2 Socerb R B R 32 11 9 2 2 0 1 Lovran/Kolomban R T R 4 20 (18)* 8 (6)* 3 23 16 22 * podatki v oklepaju so rezultati sočasnih avtomatskih meritev Tabela 4.(5): Povprečne koncentracije zimske merilne kampanje v Sloveniji med 5. 12. in 24. 12. 2007 (v Ljubljani med 4. 12. in 27. 12. 2007) Naselje tip območja tip merilnega mesta značilnost območja geografska značilnost dušikov dioksid NO2 žveplov dioksid SO2 benzen C6H6 toluen C7H8 etilbenzen C8H10 m&p&o ksilen m&p-C8H10 Novo Mesto U B R 2 27 19 5 4 1 6 Kočevje S B R 2 28 20 10 6 3 2 Ribnica U T C 2 20 12 9 6 2 6 Sevnica U T C 2 24 20 5 8 2 10 Metlika S T C 2 24 7 7 6 1 5 Črnomelj S T C 2 25 21 8 8 2 8 Krško U T C 2 32 8 6 6 2 7 Ljubljana U B R 2 37 (37)* 6 (6)* 5 (6)* 7 (7)* 1 (2)* 6 (8)* * podatki v oklepaju so rezultati sočasnih avtomatskih meritev Legenda: NV: nadmorska višina (m) Značilnost območja: R – stanovanjsko Tip m. mesta: B – ozadje C- poslovno T – promet I - industrijsko I - industrijsko A - kmetijsko Tip območja: U – mestno Geografska značilnost: 1 – gorsko S – predmestno 2 - dolina R - podeželsko 4 – obala NC - obmestno 16 – ravnina REG - regionalno 32 – razgibano 81 Slika 4.(1): Merilna mesta meritev z difuzivnimi vzorčevalniki z izmerjenimi povprečnimi koncentracijami dušikovega dioksida in benzena v poletni kampanji 2007 Difuzivni vzorčevalniki v ohišju 82 Slika 4.(2): Merilna mesta meritev z difuzivnimi vzorčevalniki z izmerjenimi povprečnimi koncentracijami dušikovega dioksida in benzena v zimski kampanji 2007 83 5. MERITVE KAKOVOSTI PADAVIN 5.1. Osnovna merilna mreža Meritve kakovosti padavin smo v letu 2007 v okviru osnovne merilne mreže (meritve Agencije Republike Slovenije za okolje – ARSO) izvajali na petih merilnih mestih, ki so enakomerno razporejena po Sloveniji. Na vseh merilnih mestih je vzorčenje padavin potekalo neprekinjeno vse leto vsak dan. 5.1.1. Merilna mreža in nabor meritev V tabeli 5.1.1.(1) je podan opis merilnih mest za meritve kakovosti padavin v letu 2007 iz osnovne merilne mreže. Štiri merilna mesta so v relativno čistem, podeželskem okolju (Iskrba pri Kočevski Reki, Rakičan pri Murski Soboti, Rateče–Planica, Škocjan), v urbanem območju pa je le merilno mesto Ljubljana-Bežigrad. Merilno mesto Iskrba pri Kočevski Reki je vključeno v evropsko merilno mrežo EMEP, v okviru katere spremljamo transport onesnaženosti zraka na velike razdalje preko meja, in pa v svetovno merilno mrežo GAW, ki je raziskovalnega značaja in spremlja kemijsko sestavo atmosfere ter beleži časovne trende. Iskrba leži v neobremenjenem okolju, proč od lokalnih virov onesnaženosti zraka in je namenjena spremljanju tako imenovanega ozadja onesnaženosti zraka. Na merilnem mestu Škocjan v okviru programa MEDPOL po Barcelonski konvenciji spremljamo vnos snovi iz zraka v Sredozemsko morje. Tabela 5.1.1.(1): Opis merilnih mest za meritve kakovosti padavin v letu 2007. Osnovna merilna mreža Merilno mesto Nadmorska višina (m) Zemljepisna širina (° ´ ˝) Zemljepisna dolžina (° ´ ˝) GKKX GKKY Iskrba pri Kočevski Reki 540 45 33 41 14 51 46 5046336 5489290 Ljubljana - Bežigrad 299 46 03 57 14 31 02 5102486 5462645 Rakičan pri Murski Soboti 188 46 39 09 16 11 46 5168258 5591549 Rateče – Planica 864 46 29 51 13 43 03 5151142 5401574 Škocjan 420 45 39 51 13 59 51 5058228 5421892 84 Slika 5.1.1.(1): Merilna mesta za meritve kakovosti padavin v letu 2007. Osnovna merilna mreža Na vseh merilnih mestih iz tabele 5.1.1.(1) in slike 5.1.1.(1) je v letu 2007 potekalo dnevno vzorčenje padavin z avtomatskimi »wet-only« vzorčevalniki Eigenbrodt NSA 181/S, ki vzorčujejo le mokro usedlino (kapljice in padavine), kar pomeni, da podatkov o količini prašnih usedlin nimamo. Kemijske analize padavin za Iskrbo pri Kočevski reki in Ljubljano so izvedene v dnevnih, za ostala mesta pa v tedenskih vzorcih (združeni dnevni vzorci padavin od ponedeljka do nedelje iste serije). V dnevnih in tedenskih vzorcih padavin smo določili parametre, ki so navedeni v tabeli 5.1.1.(2). V primerih, ko so bile količine padavin majhne, v vzorcih ni bilo mogoče določiti vseh navedenih parametrov. Kemijsko analizo padavin je izvajal Kemijsko analitski laboratorij agencije RS za okolje, ki je za vse navedene parametr tudi akreditiran. 85 Tabela 5.1.1.(2): Nabor parametrov, ki se določajo v vzorcih padavin in vrsta vzorca za kemijsko analizo Merilno mesto Količina padavin Anioni (SO4 2-, NO3 -, Cl- ) in kationi (NH4 +, Na+, K+, Ca2+, Mg2+) pH Električna prevodnost Vrsta vzorca za kemijsko analizo Iskrba pri Kočevski Reki x x x x dnevni Ljubljana - Bežigrad x x x x dnevni Rakičan pri Murski Soboti x x x x tedenski Rateče – Planica x x x x tedenski Škocjan x x x x tedenski Legenda: SO4 2- - sulfatni ion NO3 - - nitratni ion Cl- - kloridni ion NH4 + - amonijev ion Na+ - natrijev ion K+ - kalijev ion Ca2+ - kalcijev ion Mg2+ - magnezijev ion V dopolnilni merilni mreži smo v letu 2007 poleg meritev kakovosti padavin izvajali tudi meritve prašnih usedlin. Meritve kakovosti padavin in prašnih usedlin na merilnih mestih iz dopolnilne merilne mreže je izvajal Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV) iz Ljubljane. 5.1.2. Merilne metode in kakovost meritev Tabela 5.1.2.(1): Merilni principi, referenčne metode in lastnosti metod za dnevne in tedenske padavine Parameter Merilni princip Referenčna metoda Meja detekcije količina padavin (g) gravimetrija interna 0.1 pH elektrometrija ISO 10523 - električna prevodnost µS/cm (25°C) elektrometrija ISO 7888 1 sulfat SO4 2- (mg/l) * IC EN ISO 10304-1 0.028 nitrat NO3 - (mg/l) * IC EN ISO 10304-1 0.006 klorid Cl- (mg/l) * IC EN ISO 10304-1 0.014 amonij NH4 + (mg/l) * IC EN ISO 14911 0.015 natrij Na+ (mg/l) * IC EN ISO 14911 0.016 kalij K+ (mg/l) * IC EN ISO 14911 0.007 kalcij Ca2+ (mg/l) * IC EN ISO 14911 0.016 magnezij Mg2+ (mg/l) * IC EN ISO 14911 0.006 * ionska kromatografija 86 Sistem zagotavljanja kakovosti podatkov je v letu 2007 je v celoti sledil splošnim zahtevam programov EMEP in GAW. Namen teh zahtev je pridobiti podatke dovolj dobre in znane kakovosti. Postopki in zahteve za zagotavljanje kakovosti podatkov tako za vzorčenje kot tudi za izvajanje kemijskuh analiz za EMEP so podane v EMEP Manual for Sampling and Chemical analysis - dosegljivem na spletni strani: http://www.nilu.no/projects/CCC/manual/index. Podrobnejši opis zahtev za zagotavljanje kakovosti podatkov v okviru EMEP je podan na spletnem naslovu: http://www.nilu.no/projects/CCC/qa/index.htm; vodila, cilji zagotavljanja kakovosti in standardni operativni postopki za GAW pa so podani v No. 160 Manual for the GAW Precipitation Chemistry programe (guidelines, Data Quality Objectives and Standard operating Procedures). Dokument je dosegljiv na spletnem naslovu: http://www.wmo.ch/pages/prog/arep/gaw/documents/gaw160.pdf. Navadene kriterije zagotavljanja kakovosti uporabljamo v celotni osnovni padavinski merilni mreži. Merilno mesto Iskrba pri Kočevski Reki 5.1.3. Rezultati meritev Za razumevanje rezultatov meritev podajamo kratko razlago osnovnih pojmov v zvezi s padavinami, njihovimi lastnostmi in v zvezi s kemijsko sestavo padavin. Padavine zbiramo s pomočjo le-mokrih (wet-only) padavinskih vzorčevalnikov preko definirane horizontalne odprtine v posebne posode, ki ne spreminjajo kemijske sestave padfavin in dajejo zanesljive podatke o količinah dnevnih padavin. Koncentracijo osnovnih kationov in anionov za izračun mokre depozicije določamo s pomočjo ionske kromatografije, pH vrednost in električno prevodnost pa na osnovi elektrometrije. Mokra depozicija je proces čiščenja kakršnih koli plinov in/ali delcev iz ozračja s tekočo (npr. kapljice vode) in/ali trdno (npr. kristali ledu) fazo. Proces vključuje tako odstranitev kakršnih koli snovi iz 87 notranjosti oblaka (npr. čiščenje znotraj oblaka) s kapljicami ali snežinkami kot tudi s padanjem le-teh (npr. čiščenje pod oblakom). Je torej količina materiala, ki se v določenem časovnem obdobju iz ozračja izloči na spodaj ležečo površino s padavinami. Škodljive snovi iz zraka padejo na zemljo kot suhe ali pa kot mokre usedline. Suhe usedline so plini (SO2, NOX, CO, HCl) ali trdni delci (sulfati, nitrati, karbonati, kloridi), mokre usedline pa so kapljice padavine (dež, sneg, aerosoli v megli), ki vsebujejo raztopljene disociirane soli (sulfate, nitrate, karbonate, kloride). Kisli dež je torej mokra kisla usedlina in je le ena od komponent kislih usedlin. Kemijska sestava padavin je merilo za stopnjo onesnaženosti zraka. Glavne sestavine padavin so namreč produkti oksidacije najpogostejših onesnaževal v zraku (SO2, NOX, CO, ogljikovodiki). Le-ti so v obliki disociiranih kislin (SO4 2-, NO3 -, CO3 2-, Cl-) povzročitelji kislosti padavin. H kislosti padavin prispevajo deloma tudi specifična onesnaževala (fluoridi, fosfati, organske kisline) vendar v manjši meri, ker se pojavljajo v manjšem obsegu v onesnaženem zraku v primerjavi z žveplovimi in dušikovimi spojinami. V skladu z mednarodnim dogovorom so kisle padavine tiste, katerih pH (negativni logaritem koncentracije vodikovih ionov) je manjši od 5.6. Kislost padavin je odvisna od razmerja anionov disociiranih kislin in kationov, ki izvirajo iz topnih soli. Anioni kislin povečujejo kislost padavin, medtem ko jih kationi (Na+, K+, Mg2+, Ca2+), ki so prisotni v delcih naravnega prahu, ter amonijev ion (NH4 +) nevtralizirajo ali naredijo celo alkalne. Ker se prenašata glavna povzročitelja kislosti padavin SO2 in NOX v obliki plinov ali aerosolov tudi na velike razdalje, odražajo padavine ne le lokalno in regionalno temveč deloma tudi globalno onesnaženost zraka. V Sloveniji imamo eno merilno postajo, t.j. Iskrba pri Kočevski Reki, ki je vključena v evropsko merilno mrežo EMEP, v okviru katere se spremlja transport onesnaženosti zraka na velike razdalje preko meja. V tem poglavju podajamo rezultate meritev kakovosti padavin iz osnovne in dopolnilne merilne mreže. V tabeli 5.1.3.(1) so podane koncentracije ionov v padavinah, pH vrednost in električna prevodnost padavin za leto 2007 iz osnovne merilne mreže. Za merilna mesta iz osnovne merilne mreže veljajo za padavine v letu 2007 sledeče ugotovitve: Tako kot prejšnji dve leti je bilo tudi leto 2007 v primerjavi z letom 2003 mokro leto. Najbolj kisle padavine so bile v letu 2007 na merilnem mestu Iskrba s 83 % vzorcev s pH pod 5.6, na ostalih merilnih mestih pa je bil ta odstotek med 66 in 80 %. Kisle padavine so se pojavljale v Sloveniji preko celega leta (slika 5.1.3.(3)), na večini merilnih mest pa so se zaradi povečane emisije žveplovega dioksida pogosteje pojavljale nižje pH vrednosti v kurilni sezoni. Tako kot v prejšnjih dveh letih je bil izmerjen najnižji pH v dnevnih vzorcih 4.09 na Iskrbi, v tedenskih vzorcih pa 3.95 v Škocjanu. Najmanj kisle padavine so bile v letu 2007 tako kot v prejšnjih dveh letih v Ratečah – Planici in v Rakičanu pri Murski Soboti. Padavine so v Ratečah – Planici manj kisle v primerjavi z drugimi merilnimi mesti zaradi geološke sestave kamnin, ki so pretežno apnenčastega izvora (pojav abrazije), v Rakičanu pa so padavine manj kisle zaradi prašnih delcev zemlje, ki lahko zaradi svoje alkalitete dvignejo pH vrednost padavin. V neposredni bližini merilnega mesta namreč poteka intenzivno kmetijstvo. Visoke koncentracije vodikovih ionov v padavinah na Iskrbi so, tako kot pretekla leta, povzročile visoko kumulativno letno depozicijo teh ionov, saj je na Iskrbi v primerjavi z drugimi merilnimi mesti padlo največ padavin. 88 Tabela 5.1.3.(1): Koncentracije ionov, pH in električna prevodnost padavin v letu 2007. Podani so povprečna letna vrednost (povp.), minimalna vrednost (min.), maksimalna vrednost (maks.) in standardna deviacija (st.d.). Osnovna merilna mreža, dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih oziroma tedenskih vzorcev padavin Merilno mesto El. prev. pri 250C Koncentracija ionov (mg/l) (µS/cm) pH NH4 + NO3 - SO4 2- Cl- Ca2+ Mg2+ Na+ K+ povp. 12 4.81 0.35 1.38 1.20 0.40 0.31 0.05 0.24 0.03 min. 2 4.09 0.02 0.11 0.08 <0.014 <0.016 <0.006 <0.016 <0.007 maks. 51 6.55 3.58 13.06 14.69 10.84 3.98 0.86 6.61 0.50 Iskrba pri Kočevski Reki st. d. 11 0.64 0.58 2.37 2.36 1.19 0.77 0.10 0.75 0.07 povp. 11 4.93 0.47 1.51 1.20 0.31 0.40 0.05 0.17 0.03 min. 3 4.11 0.06 0.32 0.17 <0.014 0.04 <0.006 <0.016 <0.007 maks. 52 6.82 3.67 22.83 15.76 5.19 7.55 0.59 2.70 0.53 Ljubljana- Bežigrad st. d. 10 0.61 0.64 3.45 2.51 0.76 1.10 0.10 0.35 0.08 povp. 10 4.99 0.56 1.54 1.19 0.18 0.30 0.04 0.09 0.03 min. 4 4.31 0.03 0.54 0.21 0.05 <0.016 <0.006 0.03 <0.007 maks. 30 6.53 5.41 13.37 9.44 1.04 3.28 0.34 0.73 0.48 Rakičan pri Murski Soboti st. d. 6 0.56 0.83 2.44 1.65 0.23 0.69 0.07 0.15 0.09 povp. 9 5.21 0.44 1.24 1.04 0.17 0.34 0.04 0.09 0.03 min. 4 4.3 0.01 0.36 0.22 <0.014 <0.016 <0.006 0.02 <0.007 maks. 35 6.35 2.36 6.92 5.65 0.80 2.45 0.22 0.46 0.34 Rateče- Planica st. d. 7 0.52 0.50 1.30 1.08 0.17 0.47 0.05 0.10 0.07 povp. 13 4.95 0.43 1.77 1.27 0.50 0.45 0.05 0.30 0.03 min. 4 3.95 0.04 0.43 0.16 <0.014 0.06 <0.006 0.02 <0.007 maks. 76 6.43 2.65 12.88 7.26 7.25 3.66 0.35 2.88 0.19 Škocjan st. d. 17 0.64 0.51 3.30 1.51 1.27 0.75 0.08 0.55 0.04 Tabela 5.1.3.(2): Kisle padavine v Sloveniji v letu 2007. Osnovna merilna mreža, dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih oziroma tedenskih vzorcev padavin Merilno mesto Vrsta vzorca Št. vseh vzorcev Št. vzorcev z izmerjenim pH Št. vzorcev s pH<5,6 * Vol. delež (%) s pH<5,6 Delež kislih vzorcev (%) pHmin Iskrba pri Kočevski Reki dnevni 152 93 77 82 83 4.09 Ljubljana – Bežigrad dnevni 127 80 63 78 79 4.11 Rakičan pri Murski Soboti tedenski 46 39 29 82 74 4.31 Rateče – Planica tedenski 43 41 27 62 66 4.30 Škocjan tedenski 39 36 26 75 72 3.95 * Pri izračunu volumskega deleža kislih padavin (%) so upoštevani le vzorci z izmerjeno vrednostjo pH. 89 Tabela 5.1.3.(3): Kumulativna letna mokra depozicija ionov v letu 2007 Merilno mesto Količina padavin Kumulativna depozicija (g/m2.leto) (mm) * H+ NH4+-N NO3--N SO42--S Cl- Ca2+ Mg2+ Na+ K+ Iskrba pri Koč. R. 1316 20.2 · 10 -3 0.36 0.41 0.53 0.53 0.41 0.06 0.32 0.05 Ljubljana – Bež. 1147 13.4 · 10 -3 0.42 0.39 0.46 0.36 0.45 0.06 0.20 0.04 Rakičan pri MS 783 8.0 · 10 -3 0.34 0.27 0.31 0.14 0.23 0.03 0.07 0.03 Rateče - Planica 1160 7.1 · 10 -3 0.40 0.33 0.40 0.19 0.40 0.05 0.11 0.04 Škocjan 1065 12.0 · 10 -3 0.36 0.43 0.45 0.54 0.48 0.06 0.32 0.03 * Depozicija H+ je izračunana iz izmerjene vrednosti pH. 0 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 2003 2004 2005 2006 2007 S O 42 - -S ( g e le m en ta /m 2. le to ) Iskrba Ljubljana – Bežigrad Rakičan Rateče – Planica Škocjan Opomba: z meritvami mokrih depozicij v Škocjanu smo pričeli šele konec avgusta leta 2004, zato podatek ni premerljiv z ostalimi Slika 5.1.3.(1): Kumulativna letna depozicija žvepla sulfatnega izvora v padavinah v letih 2003-2007 90 0 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 2003 2004 2005 2006 2007 N O 3 - -N ( g e le m en ta /m 2. le to ) Iskrba Ljubljana – Bežigrad Rakičan Rateče – Planica Škocjan Opomba: z meritvami mokrih depozicij v Škocjanu smo pričeli šele konec avgusta leta 2004, zato podatek ni premerljiv z ostalimi Slika 5.1.3.(2): Kumulativna letna depozicija dušika nitratnega izvora v padavinah v letih 2003-2007 3.00 4.00 5.00 6.00 7.00 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec vr ed n o st p H Ljubljana B. Iskrba Rakičan Rateče – Planica Škocjan pH=5.6 Slika 5.1.3.(3): Povprečne mesečne pH vrednosti padavin v letu 2007 91 0.00 0.01 0.02 0.03 0.04 0.05 0.06 0.07 0.08 0.09 1 2 3 4 5 5 7 8 9 10 11 12 mesec S O 4 2- - S ( g e le m an ta /m 2 .d an ) Iskrba Ljubljana Škocjan Rateče Rakičan Slika 5.1.3.(4): Povprečne mesečne depozicije žvepla sulfatnega izvora v padavinah v letu 2007 0.00 0.01 0.02 0.03 0.04 0.05 0.06 0.07 0.08 1 2 3 4 5 5 7 8 9 10 11 12 mesec N O 3- - N ( g e le m an ta /m 2 .d an ) Iskrba Ljubljana Škocjan Rateče Rakičan Slika 5.1.3.(5): Povprečne mesečne depozicije dušika nitratnega izvora v padavinah v letu 2007 92 0 50 100 150 200 250 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec ko lič in a p a da v in ( m m ) Škocjan Ljubljana Rakičan Rateče Iskrba Slika 5.1.3.(6): Povprečna mesečna količina padavin v letu 2007 Med anioni prevladujeta v naših padavinah nitrat in sulfat, med kationi pa amonij in kalcijev ion. Poleg kislosti padavin sta pomembna podatka o obremenitvi okolja s škodljivimi snovmi še usedanje žvepla in dušika. Oba prispevata k zakisljevanju, presežek dušika pa še k evtrofikaciji. Količinsko ugotavljamo del te usedline, tako imenovano mokro depozicijo, iz meritev kakovosti padavin. Iz diagramov 5.1.3.(4) in 5.1.3(5), ki prikazujeta povprečne mesečne depozicije žvepla sulfatnega izvora in dušika nitratnega izvora v letu 2007, ter iz diagrama 5.1.3.(6) je razvidno, da sta bili obe depoziciji najvišji v mesecih z najvišjo povprečno količino padavin. Zgornji diagram jasno kaže korelacijo med depozicijami in količino padavin. Mokra depozicija žvepla je v letu 2007 ostala na ravni prejšnjega leta in se je gibala med 0.3 in 0.5g/m2.leto. Depozicija dušika iz nitrata in amonija je bila tako kot v letu 2006 med 0.6 in 0.8g/m2.leto. Kaj pomenijo te vrednosti za okolje, navajamo za primerjavo vrednosti kritičnih depozicij. Skandinavski strokovnjaki so izračunali, da je za gozdno zemljo kritična obremenitev za žveplo 0.3-0.8 g/m2 na leto (za granitno, gnajsno in kvarcitno podlago) oziroma 1.6-3.2 g/m2 na leto (za bazaltno in apnenčasto podlago), za dušik pa je kritična obremenitev za večino ekosistemov 0.3-1.5 g/m2.leto. Kritična obremenitev je po UN ECE definirana kot »kvantitativna ocena za izpostavljenost ekosistema eni ali več škodljivim snovem v zraku, ki jo po dosedanjih spoznanjih izbrani občutljivi element v okolju še prenese brez škodljivih učinkov«. Zgoraj navedene vrednosti kritičnih obremenitev veljajo za določen tip ekosistema v neurbanem okolju in zato je primerjava z izmerjenimi vrednostmi usedline iz zraka na bolj podeželskih merilnih lokacijah v Sloveniji lahko le orientacijska. Glede koncentracij in depozicije posameznih ionov s padavinami veljajo za merilna mesta naslednje značilnosti. Škocjan izstopa glede visoke vsebnosti kloridnih in natrijevih ionov, saj je to merilno mesto najbliže morju in so zato najbolj prisotni morski aerosoli v zraku. Zaradi bližine morja je večja vsebnost natrijevega klorida tudi v padavinah na Iskrbi. Koncentracija ionov v padavinah in njihova depozicija sta odvisni od količine padavin. Depozicija ionov se s količino padavin veča. Koncentracija ionov v padavinah pa lahko s količino padavin narašča ali pa upada, odvisno od tega, ali gre za proces spiranja snovi, ki so v obliki plinov in aerosolov, iz 93 oblakov ali iz zračne plasti pod oblaki. Za primer je na sliki 5.1.3.(5) podana odvisnost koncentracije nitrata in sulfata v dnevnih vzorcih padavin od količine padavin za merilno mesto Iskrba. 0 2 4 6 8 10 12 14 0.0 20.0 40.0 60.0 80.0 količina padavin (mm) ko nc en tr ac ij a (m g/ l) nitrat sulfat Slika 5.1.3.(6): Odvisnost koncentracije nitrata in sulfata od količine padavin na merilnem mestu Iskrba pri Kočevski Reki v letu 2007. Dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih vzorcev 94 5.2. Merilna mreža na vplivnih območjih termoelektrarn 5.2.1. Merilna mreža in merilna metoda Na vplivnih območjih termoelektrarn Šoštanj (TEŠ), Trbovlje (TET), in Ljubljana (TE-TOL, JPE Ljubljana) in Brestanica (TEB), spremlja Elektroinštitut Milan Vidmar kakovost padavin in koncentracijo prašnih usedlin na 27 merilnih mestih, v poročilu pa so podani podatki za 21 merilnih mest, ki delujejo kot stalne postaje v okviru imisijskih monitoringov posameznih termoelektrarn. Na vseh 27 merilnih mestih zbira Elektroinštitut Milan Vidmar vzorce padavin in jih analizira v kemijskem laboratoriju Elektroinštituta Milan Vidmar po metodologiji, ki jo določa svetovna meteorološka organizacija. Vzorčenje mesečnih vzorcev padavin in prašnih usedlin potekaj z zbiralniki tipa Bergerhoff. 5.2.2. Rezultati meritev Glavne ugotovitve iz rezultatov meritev koncentracij prašnih usedlin in kakovosti padavin za leto 2007 so: - Koncentracije prašnih usedlin niso nikjer presegale mejnih vrednosti. Najvišja mesečna koncentracija prašnih usedlin 89 mg/m2.dan, kar je četrtina mejne vrednosti 350 mg/m2.dan, je bila izmerjena na merilnem mestu Šoštanj. Tudi povprečne letne koncentracije prašnih usedlin niso na nobenem mestu presegle letne mejne vrednosti, ki znaša 200 mg/m2.dan. Povprečne letne koncentracije prašnih usedlin so se gibale med najnižjo vrednostjo 16 mg/m2.dan na merilnih mestih Dobovec, Ravenska vas in Prapretno, in najvišjo vrednostjo 47 mg/m2.dan na merilnem mestu Šoštanj. Na večini vzorčevalnih mest so bile koncentracije prašnih usedlin na ravni prejšnjih treh let. - Kislost padavin se je v letu 2007 glede na leto poprej skoraj na vseh merilnih mestih zmanjšala. Tudi razlike med posameznimi merilnimi mesti so se še naprej zmanjšale. - Depozicija žvepla na območju termoelektrarn je bila na ravni leta 2006. 95 Tabela 5.2.2.(1): Koncentracije ionov v padavinah in kumulativna depozicija v letu 2007 postaja kol. pad. koncentracija ionov mg/l kumulativna depozicija g elementa/m2.leto (mm) pH Ca2+ NH4 + NO3 - SO4 2- **HCO3 - *H+ Ca2+ NH4 +-N NO3 —N SO4 2—S **HCO3 - EIS-TEŠ Šoštanj 1202.3 6.16 1.94 0.36 2.58 3.13 0.10 8.32E-04 2.33 0.33 0.08 1.25 7.05 Topolšica 1289.8 6.21 1.67 1.20 1.92 3.40 0.13 8.04E-04 2.15 1.20 0.08 1.46 10.18 Zavodnje 1103.5 6.26 2.14 0.24 3.35 2.60 0.17 6.05E-04 2.36 0.21 0.10 0.96 11.29 Graška gora 1162.6 6.29 1.78 0.20 3.01 2.59 0.10 5.95E-04 2.06 0.18 0.09 1.00 7.15 Velenje 1203.2 6.12 1.41 0.46 1.93 3.58 0.09 9.04E-04 1.69 0.43 0.07 1.44 6.65 Veliki vrh 1111.0 6.27 2.52 0.08 3.61 3.81 0.13 5.95E-04 2.80 0.07 0.11 1.41 8.72 Škale 1163.6 6.12 1.42 0.35 2.12 2.93 0.08 8.88E-04 1.65 0.32 0.07 1.14 5.99 Pesje 1114.7 6.16 1.70 0.21 2.43 3.51 0.09 7.78E-04 1.90 0.18 0.07 1.30 5.95 Stara vas 1080.9 6.13 1.71 0.26 2.64 3.12 0.11 7.93E-04 1.85 0.22 0.08 1.12 7.45 EIS-TET Kovk 1008.5 6.28 1.55 0.46 1.73 4.19 0.10 5.28E-04 1.56 0.36 0.04 1.41 6.37 Dobovec 1091.9 6.24 1.81 0.61 2.04 3.24 0.12 6.29E-04 1.98 0.52 0.05 1.18 7.80 Kum 1063.3 6.20 2.57 0.43 2.93 4.08 0.15 6.66E-04 2.73 0.36 0.09 1.45 9.81 Ravenska vas 1035.5 6.19 1.63 0.61 1.97 3.37 0.11 6.65E-04 1.68 0.49 0.05 1.16 7.24 Lakonca 1050.1 6.25 2.17 0.35 2.22 4.28 0.14 5.90E-04 2.27 0.29 0.05 1.50 9.23 Prapretno 1047.4 6.19 1.48 0.14 3.59 3.76 0.09 6.77E-04 1.55 0.11 0.08 1.31 5.64 TE-TO Ljubljana Vnajnarje 1021.8 6.26 1.74 0.43 2.33 3.75 0.12 5.59E-04 1.78 0.34 0.05 1.28 7.26 Deponija 1240.5 6.09 1.64 0.63 3.95 4.89 0.11 1.01E-03 2.04 0.61 0.14 2.02 7.96 Partizanska 1264.3 6.25 2.58 0.53 2.34 4.99 0.16 7.17E-04 3.26 0.52 0.08 2.10 12.58 Toplarniška 1249.0 6.31 1.89 0.73 3.76 4.44 0.12 6.17E-04 2.36 0.71 0.13 1.85 9.47 JP Energetika 1161.6 6.31 2.06 0.53 3.24 4.51 0.13 5.70E-04 2.40 0.48 0.10 1.74 9.30 EIMV 1206.4 6.36 1.94 0.47 2.66 4.60 0.11 5.22E-04 2.34 0.44 0.08 1.85 8.23 Opombe: * Izračunano iz izmerjenih pH vrednosti ** šibke kisline (alkaliteta), izražene kot HCO3 - 96 Tabela 5.2.2.(2): Prašna usedlina in PH padavin v letu 2007 Prašna usedlina (mg/m2.dan) pH padavin postaja 1 mesec (max) 1 leto št. vzorcev št. pr. pH>5.6 pHmin EIS-TEŠ Šoštanj 88.67 47.26 12 12 6.05 Topolšica 35.33 21.37 12 12 5.88 Zavodnje 52.27 24.06 12 12 6.00 Graška gora 54.00 29.97 12 12 6.00 Velenje 60.67 26.83 12 12 6.00 Veliki vrh 47.13 26.29 12 12 5.85 Škale 60.67 31.10 12 12 5.90 Pesje 37.87 23.28 12 12 5.90 Stara vas 54.33 20.96 12 12 5.90 EIS-TET Kovk 28.00 17.64 12 12 6.05 Dobovec 38.40 15.57 12 12 6.00 Kum 86,20 30,27 12 12 5.90 Ravenska vas 42.13 15.81 11 11 6.00 Lakonca 62.60 28.26 12 12 6.02 Prapretno 33.00 15.85 12 12 6.05 TE-TO Ljubljana Vnajnarje 49.67 22.71 11 11 6.00 Deponija 64.13 21.62 11 11 5.85 Partizanska 50.00 24.14 11 11 5.92 Toplarniška 79.47 32.95 11 11 6.10 JP Energetika 54.53 29.11 11 11 6.16 EIMV 82.00 27.54 12 12 6.10 3 3.5 4 4.5 5 5.5 6 6.5 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 vr ed n o st p H Šoštanj Velenje Zavodnje Dobovec Vnajnarje Lj.-Toplarniška Slika 5.2.2.(1): Minimalna mesečna pH vrednost padavin v letih 1997-2007 97 0 0.5 1 1.5 2 2.5 3 3.5 4 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 g e le m en ta /m 2 . le to ) Šoštanj Velenje Zavodnje Dobovec Vnajnarje Lj.Toplarniška Slika 5.2.2.(2): Kumulativna letna mokra depozicija žvepla sulfatnega izvora v letih 1997- 2007 (mesečno vzorčenje padavin) 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 m g /m 2. d an Šoštanj Velenje Zavodnje Dobovec Vnajnarje Lj.Toplarniška mejna vrednost Slika 5.2.2.(3): Povprečna letna količina prašne usedline v letih 1997-2007 98 6. METEOROLOŠKE RAZMERE V LETU 2007 Povprečna letna temperatura zraka je bila povsod nad dolgoletnim povprečjem. Na ljubljanskem območju s širšo okolico ter v vzhodni in severovzhodni Sloveniji z izjemo Goričkega je bilo leto 2007 več kot 2 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. Drugod je bil temperaturni odklon med 1 in 2 °C. V letu 2007 smo med julijskim vročinskim valom v večini krajev zabeležili zelo visoko temperaturo zraka. V Murski Soboti so zabeležili 39.1 °C, na obali 36.7 °C, v Mariboru 37.7 °C, v Celju 36.8 °C, v Novem mestu 36.6 °C in v Ljubljani 37 °C. V letu 2007 je bilo največ padavin v Julijskih Alpah, in sicer nad 1600 mm; na Kredarici so namerili 1761 mm. Najmanj padavin, pod 1000 mm, je padlo v delu severovzhodne Slovenije, Slovenski Istri in na Goriškem. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo na Koroškem in v delu Štajerske, v delu Prekmurja, Beli krajini in na Bizeljskem. Presežek je bil največji v Slovenj Gradcu (22 %), najmanj pa- davin glede na dolgoletno povprečje pa je padlo v zahodni Sloveniji in na obali, Goriškem ter v Lescah z okolico (na Goriškem sta padli dve tretjini dolgoletnega povprečja). Drugod je padlo 80 do 100 % dolgoletnega povprečja. Januar je bil že peti mesec zapored z izrazitim pozitivnim temperaturnim odklonom, na vzhodu države je bilo več kot 6 °C topleje kot običajno. Po številu hladnih in ledenih dni je močno zaostajal za običaj- nimi zimskimi razmerami. Nad Primorsko je večino dni segala temperaturna inverzija iznad severnega Jadrana in Padske nižine, spremljala sta jo megla in nizka oblačnost, zato je bilo sončnega vremena na Primorskem manj kot običajno, drugod pa precej več kot navadno. Dolgoletno povprečje padavin so močno presegli na Kočevskem in v Beli krajini, približno polovica države pa je imela manj padavin od dolgoletnega povprečja. Snega je bilo po nižinah malo, snežna odeja je bila najdebelejša 25. januarja. Februar je bil povsod po državi opazno toplejši od dolgoletnega povprečja, v obalnem pasu je bil to najtoplejši februar doslej, drugi najtoplejši pa je bil v Ljubljani, Novem mestu, Celju in še ponekod. V večjem delu države je bilo padavin nadpovprečno veliko, le na severu države in v Beli krajini je bilo pa- davin manj kot običajno. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno v južni polovici države, drugod je sonce sijalo več ur kot v dolgoletnem povprečju. V nižinskem svetu februarja ni snežilo; v Kočevju, Slovenj Gradcu in Zgornjesavski dolini so v začetku meseca še beležili prisotnost snežne odeje, ki je nato hitro skopnela. Snežna odeja je bila ves februar prisotna le v gorah. V marcu se je prvih osemnajst dni nadaljevalo nenavadno toplo vreme, nato pa nas je dosegel val hlad- nega zraka in 19. marca je snežilo tudi po nižinah. Kljub ohladitvi je bil mesec kot celota opazno tople- jši kot v dolgoletnem povprečju, le v visokogorju je bila povprečna mesečna temperatura v mejah obi- čajne spremenljivosti. V večjem delu Primorske, Notranjske in Kočevskega je bilo padavin manj kot običajno, na Koroškem pa so običajne padavine v mesecu marcu presegli za 80 %. Sončnega vremena je primanjkovalo na Notranjskem, Dolenjskem, v Beli krajini in na severozahodu države. April je pregovorno znan po muhastem in hitro spremenljivem vremenu, a tokrat je presenetil in se povsem izneveril ljudskemu izročilu. Predvsem osrednja in zadnja tretjina meseca sta bili izjemno topli, pa tudi v začetni tretjini so prevladovali toplejši dnevi kot običajno. Kot celota je bil april v pretežnem delu države rekordno topel. Padavine so bile skromne in v pretežnem delu države tako suhega aprila še ni bilo. Sončni dnevi so se kar vrstili in tudi po osončenosti je bil april 2007 rekorden. Tako kot aprila je tudi maja povprečna mesečna temperatura opazno presegla dolgoletno povprečje in nadaljevala obdobje izjemno toplega vremena, ki se je začelo septembra 2006. Vreme je bilo bolj spre- menljivo kot aprila, plohe in nevihte so bile pogoste. Ponekod jih je spremljala tudi toča. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, najmanj jih je bilo na obali, najbolj pa so dolgoletno povprečje prese- gli v Beli krajini. Kmetovalcem so pogoste nevihte oteževale prvo košnjo in spravilo sena. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno. 99 Neobičajno toplo vreme se je nadaljevalo tudi junija in povsod po državi je bil junij pomembno toplejši od dolgoletnega povprečja, kljub temu pa je opazno zaostajal za izjemno vročim junijem 2003. Tako kot je junija običajno, je tudi tokrat večina padavin padla v obliki ploh in neviht, zato je bila poraz- delitev padavin zelo neenakomerna. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo le v Julijcih, najmanj dežja pa je bilo na Primorskem in v delu Notranjske ter na severovzhodu države. Bilo je tudi nekaj močnih neviht s točo. Zahodna polovica države je bila manj sončna kot običajno, deli Štajerske pa so običajno osončenost presegli za več kot petino. V dolgoletnem povprečju je julij najbolj sončen in najtoplejši mesec leta. V dneh od 15. do 21. julija je bil najmočnejši vročinski val poletja 2007. Mesečno povprečje je opazno preseglo dolgoletno povpre- čje, vendar smo imeli v preteklosti že kar nekaj julijev, ki so bili bolj vroči; le v Prekmurju je bil to od sredine minulega stoletja drugi najbolj vroč julij. Kot je poleti običajno, so bile padavine razporejene neenakomerno, v gorskem svetu severne Slovenije in v osrednji Sloveniji je bilo dolgoletno povprečje preseženo, drugod pa je padavin primanjkovalo, še najbolj na obali. Večina padavin je padla v iz- datnejših padavinskih epizodah v prvi in zadnji tretjini meseca, večina padavin je spremljala prehode vremenskih front, bilo je tudi nekaj neurij s točo. Julij je močno odstopal od dolgoletnega povprečja tudi po osončenosti, marsikje je bil to doslej najbolj sončen julij. Na obali je sonce v povprečju vsak dan sijalo kar 12 ur in 15 minut. Povprečna temperatura v avgustu je bila nad dolgoletnim povprečjem; na večini ozemlja je bil tempera- turni odklon 1 do 1,5 °C. Po številu toplih in vročih dni je bil avgust 2007 blizu dolgoletnega povprečja. Padavine so bile tudi avgusta razporejene neenakomerno, največ so jih namerili v hribovitem svetu severne Slovenije. V pretežnem delu države niso dosegli običajne količine padavin, najbolj pa so dolgoletno povprečje presegli na Koroškem in delu Štajerske. Najbolj uničujoče je bilo neurje, ki je prizadelo del Savinjske doline 17. avgusta. Sončnega vremena je bilo v Mariboru z okolico nekoliko več kot običajno, drugod po državi pa so nekoliko zaostajali za dolgoletnim povprečjem. September 2007 je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja, padavin pa je bilo povsod precej več kot običajno. Najobilnejše je bilo deževje, ki je spremljalo prehod hladne fronte 18. septembra. Narasle de- roče vode so neusmiljeno rušile in odnašale vse na svoji poti; največje opustošenje so za seboj pustile v Železnikih. Na Štajerskem so poleg naraslih voda utrpeli škodo tudi zaradi plazenja razmočenih tal. Sončnega vremena je bilo v pretežnem delu države več kot običajno, za več kot desetino so dolgoletno povprečje presegli na Goriškem, v osrednji Sloveniji in naprej proti jugovzhodu države ter v Beli kra- jini. Oktobra 2007 je bila povprečna mesečna temperatura pod dolgoletnim povprečjem, vendar v mejah običajne spremenljivosti. Glede na dolgoletno povprečje je padavin primanjkovalo na zahodu države in v večjem delu severovzhodne Slovenije. Ponekod na Dolenjskem so dolgoletno povprečje padavin pre- segli za tri četrtine. Ob prodoru hladnega zraka se je meja sneženja v začetku zadnje tretjine oktobra spustila precej nizko, na Pohorju je zapadlo za oktober izjemnih 80 cm snega, snežno odejo so zabeleži- li tudi v Ratečah in Kočevju. Več sončnega vremena kot običajno je bilo le v Ljubljani in na Primor- skem. November je bil večinoma nekoliko hladnejši od dolgoletnega povprečja, le na obali, v osrednji Slove- niji in Karavankah je bilo dolgoletno povprečje nekoliko preseženo. Sončnega vremena je bilo povsod v izobilju, dolgoletno povprečje je bilo najbolj preseženo v Ljubljani. Padavin je bilo opazno manj od dol- goletnega povprečja. Sneg je v visokogorju obležal ves mesec, na Kredarici je dosegla snežna odeja 95 cm. Nekaj snega so zabeležili tudi marsikje v nižinskem svetu. Decembra je bila povprečna temperatura v večini Slovenije pod dolgoletnim povprečjem; topleje je bilo v jugozahodni in severozahodni Sloveniji, na Gorenjskem in v Murski Soboti. Dolgoletno povpreč- je padavin je bilo preseženo v Krškem z okolico, na Bizeljskem in v spodnji dolini Krke. Glede na dolgoletno povprečje je najmanj padavin padlo v zahodni Sloveniji, delu Gorenjske in jugozahodni Sloveniji. Na Kredarici je bilo zabeleženih 100 cm snega, snežilo ni le na obali, Krasu, Goriškem in v delih Zgornjega Posočja. Manj sonca kot običajno je bilo v večini vzhodne Slovenije (z izjemo Sevni- 100 ce); najmanj sonca glede na povprečje je bilo v Murski Soboti in Mariboru, največji presežek pa so za- beležili na obali. -2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec od kl on o d po vp re č ja ( ºC ) BILJE -2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec od kl on o d po vp re č ja ( ºC ) LJUBLJANA -2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec od kl on o d po vp re č ja ( ºC ) NOVO MESTO -2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec od kl on o d po vp re č ja ( ºC ) MURSKA SOBOTA -2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec od kl on o d po vp re č ja ( ºC ) PORTOROŽ -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec od kl on o d po vp re č ja ( ºC ) KREDARICA Napaka! Vnos v samobesedilo ni definiran. 6.(1). Mesečni odkloni temperature v letu 2007 od povprečja obdobja 1961−1990 101 50% 75% 100% 125% Soča Žaga Kobarid Kneške ravne Lesce Kredarica Rateče Kam. Bistrica Jezersko Podljubelj Bilje Portorož Godnje Postojna Nova vas Kočevje Ljubljana Sevno Bizeljsko Lisca Novo mesto Črnomelj Celje Logarska Sl. Konjice Maribor Sl. Gradec Murska Jeruzalem Lendava Veliki Dolenjci Napaka! Vnos v samobesedilo ni definiran. 6.(2). Padavine leta 2007 v primerjavi s povprečjem ob- dobja 1961−1990 102 7. OCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA V SLOVENIJI Ta ocena je narejena samo na podlagi rezultatov rednega monitoringa kakovosti zunanjega zraka po posameznih območjih v letu 2007. Meritve z mobilno postajo v Lovranu nad Ankaranom niso upoštevane, ker obdobje meritev ne sovpada z obdobjem analize podatkov na ostalih postajah. Prav tako niso upoštevani podatki indikativnih meritev (difuzivni vzorčevalniki). Ta ocena ni narejena po postopkih redne ocene, ki jo je treba izdelati najmanj vsakih pet let, kjer se upoštevajo podatki o emisijah onesnaževal, koncentracije na območjih brez meritev pa se ocenijo s pomočjo modelskih izračunov oziroma na podlagi strokovne ocene. Zadnja popolna ocena je bila narejena leta 2003, konec leta 2008 pa bo narejena nova ocena na podlagi petletnih podatkov. Slovenija je razdeljena v štiri območja (cone) in dve poseljeni območji (aglomeraciji) v skladu s Sklepom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 72/2003). Za območja, kjer ni meritev nekaterih onesnaževal, ocena ni narejena. To so predvsem območja SI2a, SI2b in SI2c, ki so bile definirane zaradi velikih virov žveplovega dioksida. Situacija na teh območjih je podobna situaciji v območju SI2. Ravni onesnaženosti so definirane v tabeli 6.(1), tabela 6.(2) pa kaže rezultate ocenjevanja. Tabela 7.(1): Kategorije stanja onesnaženosti Raven Raven koncentracije 1 Presežena mejna vrednost + sprejemljivo preseganje 2* Med mejno vrednostjo in vsoto mejne vrednosti + sprejemljivega preseganja 3 Med zgornjim ocenjevalnim pragom in mejno vrednostjo 4 Med spodnjim in zgornjim ocenjevalnim pragom 5 Pod spodnjim ocenjevalnim pragom * Pri nekaterih onesnaževalih (žveplov dioksid, delci PM10, svinec, ogljikov monoksid, in delno dušikovi oksidi) je sprejemljivo preseganje leta 2005 doseglo vrednost 0, zato razred 2 ne obstaja več. Tabela 7.(2): Ravni onesnaženosti zraka po onesnaževalih na posameznih območjih, kot so definirane v tabeli 7.1, za leto 2007 Območje SO2 NO2 PM10 CO O3 benzen Pb SI1 5 5 1 N 1 N N SI2 3 5 1 5 1 N - SI2a 3 - - - - - - SI2b 3 - - - - - - SI2c 5* - - - - - - SI3 5 5 3 5 1 N 5 SI4 5 5 1 5 1 N - SIL 5 4 1 5 1 4 5 SIM 5 3 1 5 5 3 5 Legenda: N Na območju ni meritev onesnaževala, ker po predhodni oceni niso potrebne, razen pri meritvah ozadja v območju SI3 (Krvavec, Iskrba). * na podlagi meritev od 1.9.2006 do 30.4.2007 103 Iz podatkov vidimo, da je bila v letu 2007 tako kot v letu 2006 presežena mejna vrednost koncentracij ozona in delcev v večjem delu Slovenije. Koncentracije žveplovega dioksida niso več nikjer presegle mejne vrednosti. V Krškem so se koncentracije po zaustavitvi proizvodnje celuloze v tovarni VIPAP avgusta 2006 močno znižale, tako da so bile od tedaj dalje med najnižjimi v Sloveniji. Koncentracije dušikovega dioksida v letu 2007 niso presegle mejnih vrednosti. Višje so bile na mestnih merilnih mestih (v Mariboru sta bili zabeleženi najvišja urna in povprečna letna koncentracija). Pri svincu in ogljikovem monoksidu so bile koncentracije nizke. Podobno je z benzenom, ki smo ga merili le v Ljubljani in Mariboru. Konec leta 2005 so se precej spremenile emisijske razmere v Zasavju s pričetkom delovanja odžveplovalne naprave v Termoelektrarni Trbovlje. K nadaljnemu znižanju koncentracij žveplovega dioksida in delno tudi delcev v zraku na tem območju je prispevala tudi v letu 2007 zgrajena čistilna naprava v tovarni Lafarge Cement v Trbovljah. Tudi v Šoštanju se razmere še nadalje izboljšujejo s povečevanjem kapacitete odžveplovalne naprave. Pri ostalih onesnaževalih pa ni bilo bistvenih sprememb pri emisiji niti glede kakovosti zunanjega zraka. 104 8. LITERATURA 1. Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št.52/2002) 2. Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku(Ur.l.RS, št.52/2002) 3. Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.52/2002) 4. Uredba o ozonu v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.8/2003) 5. Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.56/2006) 6. Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št.37/07) 7. Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Ur.l.RS, št.119/2007) 8. Agencija RS za okolje, Letna poročila o kakovosti zraka, 1997-2006 (www.arso.gov.si) 9. Agencija RS za okolje, Mesečna bilteni ARSO, 2001-2007 (www.arso.gov.si) 10. Agencija RS za okolje, Poročilo o pilotnem projektu - Opredelitev virov delcev PM10 v Sloveniji, november 2007 (www.arso.gov.si) 11. Agencija RS za okolje, Statistično napovedovanje ozona s predhodnim razvrščanjem trajektorij v skupine, april 2007 (www.arso.gov.si) 12. Agencija RS za okolje, Program monitoringa kakovosti zunanjega zraka za leto 2007 13. Agencija RS za okolje, Predhodna ocena kakovosti zraka (www.arso.gov.si) 14. Okolje na dlani, Ministrstvo za okolje in prostor- Agencija RS za okolje, december 2007 15. Kazalci okolja 2005, Ministrstvo za okolje in prostor- Agencija RS za okolje, 2006 16. Trajnostna prometna politika v Sloveniji- prispevki mednarodnega posveta, Cipra Slovenija, september 2005 17. A European aerosol phenomenology, Joint Research Centre, 2003 (http://ccu.ei.jrc.it/ccu/) 18. Fundamentals of Atmospheric Aerosol Chemistry, Akademiai Kiado, Budapest 19. Kakovost zraka v Mariboru – letna poročila, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor 105 20. Ciglar, R: s sodelavci: M. Bonač, T. Cegnar, M. Gašperšič, B. Jesenovec, T. Kajič (por. Bolte), M. Murovec, P. Pavli, A. Planinšek, D. Turk, Onesnaženost zraka v ljubljani v letu 1997, HMZ RS, Ljubljana (1998) 21. Ciglar, R. s sodelavci: T. Cegnar, , T. Kajič (por. Bolte), D. Turk, Onesnaženost zraka v krškem v letu 1997, HMZ RS, Ljubljana, junij 1999 22. Ciglar, R. s sodelavci: P. Pavli, T. Kajič (por. Bolte), D. Turk, Meritve Onesnaženosti Zraka Z Mobilno Ekološko-Meteorološko Postajo Na Lokaciji Maribor-Bohova Od 21.3.1999 Do 20.4.1999, HMZ RS, Ljubljana, junij 1999 23. Ciglar, R., s sodelavci: T. Cegnar, T. Bolte, P. Pavli, D. Turk, Onesnaženost Zraka V EIS-TEŠ, Letno poročilo 1997, HMZ RS, Ljubljana 1999 24. Ciglar, R. s sodelavci: T. Planinšek, T. Bolte, T. Cegnar, P. Pavli, M. Lešnik. D. Turk: Onesnaženost Zraka V Krškem, Letno poročilo 1998, HMZ RS, Ljubljana, avgust 1999 25. Ciglar, Rozalija; Bolte, Tanja; Šprajcar, Tanja in sodelavci: J. Markošek, P. Pavli, M. Lešnik, D. Turk, T. Planinšek, B. Lukan: Meritve In Ocena Vpliva Avtoceste Na Onesnaženost Zraka V Okolici, HMZ RS, Ljubljana 1999 26. Ciglar, Rozalija s sodelavci: Tanja Bolte, Tanja Cegnar, Janez Markošek, Andrej Šegula, Peter Pavli, Marinka Lešnik: Meritve Onesnaženosti Zraka Na Odseku Hitre Ceste Vipava-Selo, februar – marec 2001 27. Bolte T., Pavli P., Turšič J., Podkrajšek B., Grgić I. Spremljanje onesnaženosti zraka z delci v Sloveniji, Monitoring of airborne particulate matter in Slovenia. Jubilejni 10. Slovenski kemijski dnevi 2004, Maribor, 23. in 24. september 2004. Maribor: FKKT, 2004, 1-10 28. Turšič J., Bolte T., Pavli P., Podkrajšek B., Grgić I. Pollution with particulate matter in Slovenia , Onesnaženost zraka z atmosferski delci v Sloveniji, Četvrti hrvatski znanstveno-stručni skup, Zadar-Borik, September 12-16, 2005 29. Bolte T., Pavli P., Turšič J., Podkrajšek B., Kozole L., Grgić I. Onesnaženost zraka z delci v Sloveniji in njihove fizikalno-kemijske lastnosti ter povezava z drugimi pomembnimi onesnaževalci , Slovenski kemijski dnevi 2005, Maribor, 22. in 23. september 2005. Maribor: FKKT, 2005 30. Bolte T., Pavli P., Turšič J., Grgić I., Kegl B. Vpliv prometa na onesnaženost zraka, Slovenski kemijski dnevi 2006, Maribor, 21. in 22. september 2006 31. Bolte T., Pavli P., Turšič J., Podkrajšek B., Grgić I. Particulate matter in Slovenia : [poster]. V: European aerosol conference 2005, 28 August - 2 September 2005, Ghent, Belgium 32. Turšič J., Grgić I., Bolte T., Šegula A. Influence of high way Ljubljana-Grič (Slovenia) on pollution with particles, 7th International aerosol conference, September 10-15, 2006, St. Paul, Minnessota, USA 106 33. Bolte T., Pavli P., Turšič J., Podkrajšek B., Grgić I. Physico-chemical characteristics of particulate matter in Slovenia in 2004 and 2005. International conference, COST action 633, particulate matter: Properties related to health effects - five interactive workshops, April 3 to 5, 2006, Austrian Academy of Sciences, Vienna, Austria 34. Bolte T., Turšič J., Šegula A., Gomišček B. Analysis of contribution of different sources to PM10 concentration levels at three different locations in Slovenia. European Aerosol Conference 2007, September 9-14, 2007, Salzburg, Austria 107 108 DODATEK 109 Tabela 2.3.1.(5): Povprečne mesečne koncentracije SO2 (µg/m3) v letu 2007 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec DMKZ Ljubljana B. 4 6 5 3 1 2 2 2 1 3 4 6 Maribor 5 4 3 3 2 2 2 2 3 3 4 4 Celje 7 7 5 3 1 6 6 5 5 5 4 6 Trbovlje 4 5 7 5 2 2 2 1 2 2 3 5 Hrastnik 7 6 7 5 3 4 6 5 5 8 7 9 Zagorje 8 6 6 5 5 2 3 3 5 4 7 3 Murska S.-Rakičan 6 5 5 7 3 4 4 7 4 4 6 8 Nova Gorica 8 5 5 8 8 5 7 6 6 5 9 13 OMS Lj. (Vnajnarje) 11 7 5 3 3 3 3 2 4 4 6 5 EIS Celje EIS TEŠ Šoštanj 6 11 7 7 14 21 22 7 5 2 4 4 Topolšica 3 3 3 6 4 4 4 2 1 2 2 4 Veliki Vrh 27 17 12 15 13 13 16 12 6 11 9 14 Zavodnje 11 6 3 7 5 6 9 3 4 4 5 10 Velenje 3 4 2 1 2 2 2 1 1 3 4 5 Graška Gora 7 7 4 4 4 4 5 3 3 2 4 10 Pesje 4 4 4 6 4 5 6 4 5 5 5 8 Škale 6 5 4 5 3 3 3 0 1 0 3 6 EIS TET Kovk 14 14 10 3 3 8 10 8 10 6 9 12 Dobovec 6 6 5 3 0 9 5 9 9 8 12 17 Kum 4 5 4 5 5 5 8 8 3 8* 13 11 Ravenska vas 12 15 27 15 13 13 13 8 9 9 12 18 EIS TEB (sv.Mohor) 13 24 26 18 9 8 14* 17 5* 3 13 16 * informativni podatki – premalo veljavnih podatkov Tabela 2.3.1.(6): Maksimalne urne koncentracije SO2 v µg/m 3 po mesecih v letu 2007 (presežena mejn a vrednost je označena v rdečem tisku) Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec DMKZ Ljubljana B. 12* 46 25 25 10 17 16* 15* 31 33 14 34 Maribor 18 20 16 17 21 10 8* 8 21 11 19 17 Celje 55 51 76 35 54 38 24 12 27 52 35 29 Trbovlje 76 103 198 264 28 30 39 27 27 51 32 42 Hrastnik 55 80 52 35 13 26 260 55 62 33* 44 113 Zagorje 31 83 60 43 14 7 13 9 42 78 32 10 Murska S.-Rakičan 14 14 17 27 13 10 53 12 34 18 26 64 Nova Gorica 34 45 44 64 43 29 26 19 23 26 37 44 OMS Lj. (Vnajnarje) 65 59 27 27 21 47 30 24 23 115 32 26 EIS Celje EIS TEŠ Šoštanj 296 380 297 214 343 421 643 455 122 33 62 38 Topolšica 96 71 70 72 144 107 89 63 45 49 34 51 Veliki Vrh 535 277 203 358 343 306 356 420 207 256 122 91 Zavodnje 252 150 80 196 107 129 102 57 111 102 74 178 Velenje 27 33 48 25 58 87 44 29 19 15 18 53 Graška Gora 90 69 37 23 85 239 88 89 74 39 181 509 Pesje 32 55 55 48 93 36 118 26 47 51 25 59 Škale 78 59 82 43 62 100 79 49 22 34 75 100 EIS TET Kovk 150* 158 99 43* 14 102 958 205 107 68 77 213 Dobovec 255 129 97 39 8* 97 302 2088 261 195 209 183 Kum 40 57 16 35 25 26 32 125 35* 50* 112 30 Ravenska vas 139 206 156 154 55 110 72 220 107 137 84 88 EIS TEB (sv.Mohor) 38 55 74 34 36 24* 43* 25* 28* 71 40 44* 110 Tabela 2.3.1.(7): Maksimalne dnevne koncentracije SO2 v µg/m 3 po mesecih v letu 2007 (presežena mejna vrednost je označena v rdečem tisku) Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec DMKZ Ljubljana B. 7* 11 10 6 3 5 4* 6 7 7 6 14 Maribor 11 10 7 6 8 7 4* 5 10 4 8 8 Celje 15 15 10 5 5 11 8 6 8 9 9 15 Trbovlje 14 23 21 18 5 7 6 7 7 7 6 14 Hrastnik 17 12 14 10 4 7 18 12 10 12* 13 30 Zagorje 18 17 12 8 7 4 7 6 8 19 9 6 Murska S.-Rakičan 10 9 11 11 10 7 9 10 8 10 14 16 Nova Gorica 13 8 10 16 16 9 11 11 12 8 17 19* OMS Lj. (Vnajnarje) 42 26 9 6 6 10 12 7 8 23 14 15 EIS Celje EIS TEŠ Šoštanj 37 78 57 32 64 64 58 40 30 6 14 11 Topolšica 16 12 12 12 17 10 12 6 7 8 8 22 Veliki Vrh 72 46 49 43 63 36 55 71 25 27 24 36 Zavodnje 49 33 17 24 23 28 29 11 38 23 17 49 Velenje 13 12 15 16 12 12 13 8 7 7 6 26 Graška Gora 26 18 13 6 16 20 17 11 12 8 42 72 Pesje 8 10 11 13 10 10 19 9 14 10 10 29 Škale 19 12 14 11 12 13 15 3 6 6 18 33 EIS TET Kovk 26* 32 32* 11 6* 23 54 26 41 27 24 65 Dobovec 29 26 14 7 0* 22 23 127 57 29* 45 42 Kum 12 8 8 21 22* 20 18 25 14* 11* 25 20 Ravenska vas 41 55 41 45 17 28 24 37 29 24 20 33 EIS TEB (sv.Mohor) 23 42 49 24 19 14* 20* 22* 8* 14 26 22* Tabela 2.3.1. (8): Povprečne letne koncentracije SO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami (prekoračena mejna letna vrednost je v rdečem tisku) merilno mesto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Ljubljana-Fig. 51 39 27 23 25 24 22 15 10 9 Ljubljana-Bež. 38 45 33 21 33 34 27 15 10 11 9 11 8 5 4 3 Maribor 47 42 30 28 24 23 18 17 13 10 8 9 8 8 5 3 Celje 57 54 49 32 24 27 23 19 17 15 10 10 11 9 7 5 Trbovlje 69 71 49 48 37 40 32 23 18 14 15 16 9 15 7 3 Hrastnik 62 51 32 29 24 27 25 21 23 17 22 8 15 10 9 6 Zagorje 71 60 48 41 34 31 27 21 18 18 16 21 20 12 6 5 Nova Gorica 6 7 7 7 7 7 M.S..Rakičan 5 5 5 5 6 5 Šoštanj 49 48 38 29 34 29 44 42 52 51 43 24 13 11 8 9 Topolščica 54 51 32 20 20 18 20 17 18 11 15 16 6 5 4 3 Veliki Vrh 71 54 49 49 57 53 63 72 56 52 56 45 30 33 20 14 Zavodnje 51 44 46 26 33 42 43 42 31 21 23 15 8 12 8 6 Velenje 19 19 12 6 10 11 10 10 7 5 8 8 6 4 5 3 Graška Gora 39 42 47 27 28 36 32 32 34 15 21 10 6 6 6 5 Škale 16 19 10 14 12 8 8 3 3 Kovk 73 59 70 58 35 76 55 57 53 40 10 52 61 30 12 9 Dobovec 30 50 29 36 41 66 54 41 35 39 40 28 31 23 6 7 Kum 17 13 11 13 18 25 16 14 10 18 4 6 4 7 Ravenska Vas 56 34 34 50 51 82 82 57 45 51 67 59 43 42 17 14 Vnajnarje 19 19 18 14 6 7 8 10 8 4 4 EIS Celje 26 24 28 27 22 20 6 8 5 3 1 EIS Krško 51 42 33 51 46 46 55 37 36 23 EIS TEB 10 12 12 14 111 Tabela 2.3.1.(9): Najvišje urne koncentracije SO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami (prekoračena dopustna vrednost je označena rdeče) merilno mesto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Ljubljana-Fig. 1328 1194 744 718 1009 919 796 520 128 468 Ljubljana-Bež. 1257 1380 532 843 1198 1593 936 786 184 273 157 202 129 94 81 46 Maribor 928 396 304 286 223 211 161 157 117 180 89 70 64 58 60 21 Celje 719 797 733 993 263 975 623 228 379 666 224 619 396 157 90 76 Trbovlje 1456 943 765 797 785 1806 693 849 634 552 811 758 521 848 379 264 Hrastnik 1430 638 663 844 1162 1930 978 963 720 731 2168 507 1799 549 134 260 Zagorje 1701 1000 716 606 605 914 1092 952 653 1111 788 693 1165 954 183 83 Nova Gorica 64 131 89 98 80 64 M.S..Rakičan 58 55 45 53 54 64 Šoštanj 2383 2272 2739 1945 1412 1536 1495 2466 2855 2099 2000 1392 937 642 1028 643 Topolščica 2021 2265 1482 878 1107 1050 1245 1345 987 835 1350 812 291 284 288 144 Veliki Vrh 1052 988 1142 1493 1543 1720 1530 2257 1678 1569 1450 1320 1329 1110 771 535 Zavodnje 1364 3272 2265 1242 1131 2154 2255 1963 1187 954 1536 947 680 1106 731 252 Velenje 735 1169 764 261 578 672 1316 709 563 187 725 361 164 210 86 87 Graška Gora 1791 1904 2313 990 1270 1579 1076 1844 1505 990 1024 824 463 497 175 509 Škale 522 396 220 262 184 100 Kovk 2084 1309 1917 1630 1622 3000 1916 2167 1237 1451 702 1806 1514 1063 511 958 Dobovec 2507 3613 2429 4308 6021 6072 4548 3761 4073 3978 4043 2910 4056 1662 2290 2088 Kum 530 539 776 2324 1114 3640 1344 2020 1131 685 1210 1203 11 125 Ravenska Vas 1412 869 1103 1111 1078 2578 1846 1021 1471 1397 2093 1378 1779 3275 590 220 Vnajnarje 374 248 232 327 212 115 115 EIS Celje 873 283 947 603 339 356 355 289 74 222 67 EIS Krško 2687 1012 732 868 1473 1404 1427 877 836 1108 EIS TEB 1385 416 455 74 Tabela 2.3.1.(10): Najvišje dnevne koncentracije SO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami (prekoračena mejna vrednost je označena rdeče) merilno mesto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Ljubljana-Fig. 115 95 119 144 90 56 Ljubljana-Bež. 239 312 123 152 128 174 163 94 67 35 38 59 38 33 41 14 Maribor 221 220 121 119 122 91 69 82 75 36 37 35 22 31 24 11 Celje 308 387 212 237 99 275 117 106 165 102 111 72 100 44 35 15 Trbovlje 365 425 235 286 179 536 136 342 134 246 328 100 84 129 43 23 Hrastnik 342 393 170 218 183 523 123 383 133 184 235 93 625 86 44 30 Zagorje 311 396 280 249 250 115 171 398 157 391 315 136 561 158 47 19 Nova Gorica 25 23 47 22 24 19 M.S..Rakičan 16 29 15 33 20 16 Šoštanj 516 441 550 381 471 281 366 453 560 526 553 288 165 116 308 78 Topolščica 562 313 293 132 164 149 184 184 255 85 254 82 102 42 29 22 Veliki Vrh 673 355 268 353 446 368 472 556 383 269 344 413 263 191 106 72 Zavodnje 394 429 686 224 326 497 401 1046 344 140 442 182 72 221 85 49 Velenje 278 182 135 74 91 127 113 212 60 54 57 66 64 27 24 26 Graška Gora 383 357 412 240 177 366 268 300 343 126 196 88 99 59 55 72 Škale 274 293 139 68 131 75 55 66 41 33 Kovk 364 347 462 417 514 1067 375 816 360 293 258 383 844 219 88 65 Dobovec 432 607 264 460 967 1916 648 998 841 1516 695 332 837 346 196 127 Kum 288 89 78 213 200 287 103 193 165 229 78 101 6 25 Ravenska Vas 279 151 271 247 383 813 377 860 353 601 580 325 824 490 120 55 Vnajnarje 97 92 121 131 89 126 99 49 56 53 51 83 57 42 42 EIS Celje 231 88 247 130 121 120 40 38 41 45 28 20 EIS Krško 419 363 142 317 240 285 356 347 276 280 EIS TEB 114 41 90 49* 112 Tabela 2.3.2.(3): Povprečne mesečne koncentracije NO2 (µg/m 3) v letu 2007 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bežigrad 34 38 32 26 19 18 19 19 26 31 36 37 Maribor 46 44 42 36 33 30 31 29 33 34 44 44 Celje 29 28 27 20 15 17 19 17 22 25 33 29 Trbovlje 20 22 28 25 16 19 21 17 20 22 27 27 Murska S.-Rakičan 25 20 17 16 12 11 13 13 13 16 22 25 Nova Gorica 32 29 23 20 19 19 19 18 19 28 33 34 Vnajnarje 9 9 6 3 3 2 1 3 3 4 7 7 EIS-Celje* Zavodnje 4 7 2 0 1 2 4 1 4 2 6 4 Škale 18 18 11 6 6 5 5 4 2 1 0 24 Kovk 20 17 12 11 10 7 10 11 7 12 15 11 EIS TEB (Sv.Mohor)* 7 3 2 1 1 3* 7 7 5 4 2* 8* Tabela 2.3.2.(4): Povprečne mesečne koncentracije NOx (µg/m 3) v letu 2007 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bežigrad 63 67 43 32 22 21 22 23 39 52 74 63 Maribor 116 94 68 52 49 43 42 41 57 76 103 116 Celje 68 56 45 28 19 20 22 20 32 47 67 68 Trbovlje 40 45 50 35 24 24 26 23 31 44 59 40 Murska S.-Rakičan 47 28 21 20 14 13 15 15 18 25 34 47 Nova Gorica 73 57 36 30 24 25 27 26 34 50 66 73 Vnajnarje 10 5 3 2 2 2 2 2* 2 4 5 10 EIS-Celje* Zavodnje 14 13* 8* 13* 5* 3 5 10 7 19 9 14 Škale 37 13 9 8 7 6 7 9 7 10 15 37 Kovk 15 12 11 5 8 23* 13 13 15 17 18 15 EIS TEB (Sv.Mohor)* 9 8 12 6 6 6* 7 4 4* 6* 6 9 Tabela 2.3.2.(5): Maksimalne urne koncentracije NO2 (µg/m 3) v letu 2007 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bežigrad 91 89 109 98 71 70 88 66 80 93 86 95 Maribor 200 213 110 109 219 132 144 81 87 94 85* 95 Celje 84 99 93 84 59 55 70 52 86 74 84 83 Trbovlje 63 70 85 82 57 76 77 58 69 73 73 79 Murska S.-Rakičan 70 61 75 82 60 49 51 58 77 75 60 62 Nova Gorica 70 81 86 112 66 57 81 67 73 89 98 100 Vnajnarje 48 60 36 30 26 27 11 26 28 21 41 39 EIS-Celje* Zavodnje 55 96 74 39 39 51 86 55 90 54 68 50 Škale 47 66 55 47 61 56 47 32 26 30 4 57 Kovk 75 63 73 70 64 65* 66 72 46 47 52 53 EIS TEB (Sv.Mohor)* 59* 32 19 32 18 35* 42* 50* 42 50* 44* 55* 113 Tabela 2.3.2.(6): Povprečne letne vrednosti koncentracij NO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami merilno mesto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Ljubljana-Fig. 49 47 41 38 39 36 42 49 38 36 Ljubljana-Bež. 29 32 29 27 29 28 Maribor 50 53 45 39 39 38 39 39 44 38 36 37 31 33 39 37 Celje 32 37 37 35 33 29 28 30 26 24 27 24 26 28 23 Trbovlje 29 29 26 28 28 32 27 24 23 22 Nova Gorica 27 27 25 24 24 25 M.S..Rakičan 14 15 11 14 15 17 Zavodnje 3 5 11 9 5 7 7 6 7 6 6 5 3 4 3 Škale 8 8 8 6 16* 8 9 5 9 8 Kovk 10 8 8 11 2 4 7 9 7 6 6 3 13 10 12 12 EIS TEB 5 3 4 4 Vnajnarje 4 3 5 4 5 6 5 5 4 5 5 EIS Celje 43* 47* 46* 53* 38* 30 22 Tabela 2.3.4.(6): Maksimalne 1-urne koncentracije ozona (µg/m3) v letu 2007 (prekoračena opozorilna vrednost je označena rdeče) Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Krvavec 101 104 140 159 162* 161 208 181 137 122 114 101 Iskrba 93 101 150 154 151 142 194 153 129 112 96 80 Otlica 96 106 144 185 193 160 208 181 164 126 90 95* Ljubljana Bežigrad 70 94 135 163 165 141 206 153 155 88 76 58 Maribor 62 73 125 154 118 135 145* 124 96 77 73 61 Celje 73 104 133 140 151 141 180 141 126 86 78 69 Trbovlje 75 106* 130 143 154 135 175 130* 113 95 78 59 Hrastnik 74 101 128 144 148 137 178 130 117 96 78 63 Zagorje 67 97 125 137 140 112 161 118 93* 83 73* 61 Murska S.-Rakičan 68* 80 133 148 144 141 176 151 121 103 78 71 Nova Gorica 64 91 125 157 173 151 210* 175 160 116 73 68* Koper 77 95 127 142 165 154 243 175 119 137 84 75 Vnajnarje 73 90 130* 159 157 148 211 142 155 100 73 64 Maribor Pohorje 89 92 138 156 157 149 148* 144 119 109 88 86 Zavodnje 78 95 132 148 147 139 182 143 113 98 77 72 Velenje 82 102 151 163 155 154 218 153 128 111 77 64 Kovk 78* 93 120* 157* 163 143 187* 136 122 84 85 80 Sv.Mohor 78 87 123* 135 138 131 196 132 131 109 81 75 114 Tabela. 2.3.4.(7): Število prekoračitev urne opozorilne koncentracije ozona 180 µg/m3 v letu 2007 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Krvavec 0 0 0 0 0* 0 16 2 0 0 0 0 Iskrba 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 Otlica 0 0 0 1 6 0 36 1 0 0 0 0* Ljubljana Bežigrad 0 0 0 0 0 0 8 0 0 0 0 0 Maribor 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 Celje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Trbovlje 0 0* 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 Hrastnik 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zagorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0* 0 Murska S.-Rakičan 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Nova Gorica 0 0 0 0 0 0 19* 0 0 0 0 0* Koper 0 0 0 0 0 0 9 0 0 0 0 0 Vnajnarje 0 0 0* 0 0 0 20 0 0 0 0 0 Maribor Pohorje 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 Zavodnje 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 Velenje 0 0 0 0 0 0 14 0 0 0 0 0 Kovk 0* 0 0* 0* 0 0 2* 0 0 0 0 0 Sv.Mohor 0 0 0* 0 0 0 2 0 0 0 0 0 Tabela 2.3.4.(8): Število prekoračitev 8-urne ciljne koncentracije ozona 120 µg/m3 v letu 2007 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Krvavec 0 0 6* 26 19* 22 22 19 2 0 0 0 Iskrba 0 0 3 17 12 4 19 6 0 0 0 0 Otlica 0 0 5 25 18 10 25 12 3 0 0 0* Ljubljana Bežigrad 0 0 2 11 7 2 15 4 2 0 0 0 Maribor 0 0 0 2 0 0 2* 0 0 0 0 0 Celje 0 0 2 2 7 7 15 2 0 0 0 0 Trbovlje 0 0* 1 1 2 1 10 0* 0 0 0 0 Hrastnik 0 0 1 6 4 1 13 1 0 0 0 0 Zagorje 0 0 1 2 2 0 8 0 0* 0 0* 0 Murska S.-Rakičan 0* 0 2 3 6 4 14 5 0 0 0 0 Nova Gorica 0 0 0 10 12 4 14* 9 2 0 0 0 Koper 0 0 1 10 9 4 17 10 0 0 0 0 Vnajnarje 0 0 2 16 14 10 22 6 2 0 0 0 Maribor Pohorje 0 0 2 14 11 6 8* 9 0 0 0 0 Zavodnje 0 0 2 9 12 4 17 5 0 0 0 0 Velenje 0 0 2 15 9 10 19 6 0 0 0 0 Kovk 0* 0 0* 5* 15 2 17* 2 0* 0 0 0 Sv.Mohor 0 0 0* 3 5 0 16 3 0 0 0 0 115 Tabela 2.3.4.(9): Povprečne letne vrednosti koncentracij ozona, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami (prekoračena ciljna vrednost je označena rdeče) merilno mesto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Krvavec 89 83 83 89 99 98 100 99 99 98 96 103 95 98 100 96 Iskrba 61 58 53 60 54 56 60 54 Otlica 95 88 Ljubljana B.. 40 38 34 27 36 40 40 36 42 44 41 48 42 44 45 42 Maribor 36 33 37 44 34 35 39 37 Celje 41 44 46 50 38 43 45 42 Trbovlje 37 40 48 35 37 41 38 Hrastnik 46 37 46 52 43 35 50 44 Zagorje 34 41 32 44 39 36 Rakičan 46 54 52 58 48 50 50 47 Nova Gorica 45 58 47 48 50 47 Koper 74 66 Zavodnje 79 73 73 71 66 72 72 64 58 75 66 78 64 75 76 71 Velenje 38 40 54 55 43 46 54 51 Kovk 70 68 69 75 69 68 61 70 76 71 65 78 69 72 72 67 Sv.Mohor 57 68 66 64 Vnajnarje 77 63 67 73 67 68 76 70 Maribor Pohorje 86 88 76 79 82 76 Tabela 2.3.5.(7): Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 (µg/m 3) v letu 2007 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bež. 34 39 33 33 23 25 24 21 21 32 43 59 Maribor 45 47 55 42 31 30 31 28 34 43 46 53 Celje 35 38 37 35 24 23 23 20 21 32 43 53 Trbovlje 39 47 48 43 25 26 28 22 22 41 54 55 Zagorje 53 58 53 35 27 27 26 25 23 42 57 67 Murska S.-Rakičan 37 32 31 35 25 24 25 21 22 31 32 47 Nova Gorica 44 36 34 40 26 28 28 25 33 32 32 37 Koper 36 28 29 42 28 29 25 25 20 32 19 29 Iskrba 13 14 16 22 16 17 14 16 13 16 12 15 Morsko 42 28 27 18 19 17 15 12 22 27 28 Gorenje Polje 43 35 24 27 18 18 17 15 EIS-Celje MO Maribor 45 47 47 44 32 32 34 31 32 39 44 55 Vnajnarje 20 20 15 27 18 17 19 16 16 23 20 40 Pesje 23 24 25 30 22 22 19* 19 19 24 22 39 Škale 27 31 37 40 29 33 34 31 27 30 30 46 Prapretno 34 39 33 33 23 25 24 21 21 32 43 59 116 Tabela 2.3.5.(8): Prekoračitve mejne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m 3) v letu 2007 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bež. 4 7 5 0 0 0 1 0 0 4 10 17 Maribor 8 12 19 5 2 0 3 1 4 12 12 14 Celje 5 5 8 1 0 0 2 0 0 6 10 14 Trbovlje 8 9 16 7 0 0 3 0 2 12 13 13 Zagorje 16 19 17 3 1 0 0 0 0 11 14 19 Murska S.-Rakičan 8 1 2 1 0* 0 2 0 2 3 5 13 Nova Gorica 11 4 5 4 0 0 1 0 5 3 2 5 Koper 5 1 2 5 1 2 0* 0 0 2* 0* 1 Iskrba Morsko 10 2 0 0 0 0 0 0 0 1 4 Gorenje Polje 13 2* 1* 0 0 0 0 0* EIS-Celje MO Maribor 13 10 14 7 3 0 5 1 4 10 11 16 Vnajnarje 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 12 Pesje 0 0 1 1 0 0 0* 0 0 0 0 9 Škale 0 2 7 3 1 2 5 1 0 1 3 11 Prapretno 4 7 5 0 0 0 1 0 0 4 10 17 Tabela 2.3.5.(9): Povprečne letne vrednosti koncentracij delcev PM10 (µg/m 3), izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami in z upoštevanim korekcijskim faktorjem (prekoračena dopustna letna vrednost je označena rdeče) merilno mesto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Ljubljana Bež. 43 42 46 41 37 36 32 Maribor 48 50 58 46 43 45 40 Celje 43 47 47 46 46 53 40 43 37 32 Trbovlje 62 59 61 51 47 52 40 55 42 37 Zagorje 48 47 51 45 52 48 41 Murska S.-Rakičan 40 43 31 37 34 30 Nova Gorica 39 37 34 34 36 33 Koper 34 29 EIS-Celje* 62 53 64 51 40 45 MO Maribor 40 42 38 43 47 40 Pesje 31 25 27 28 21 Škale 27 23 23 26 24 Prapretno 30 28 34 33