GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE Volili smo .... VOLILI SMO... seznanila z delom, pripravila potreben material za volitve. Komisija je na dan volitev spremljala potek valitev in po končanih volitvah ugotovila rezultate pravnove-Ijavno izvoijenih članov v naslednje samoupravne organe, za dobo dveh let: Delavski svet: 1. Vrenjak Mimi 2. Mazovee Kristina 3. Kušar Nežka 4. Pirc Branko 5. Vrhovnik Pavla 6. Pennuš Janez 7. Svetlin Vinko 8. Volčini Ivica 9. Oražem Jože Kot nam je znano, volimo vsake dve leti nove člane v samoupravne organe. Letos smo se srečali z nekaterimi novitetami, ki so nam bile naložene z ustavnimi dopolnili in razvojem samoupravljanja v podjetju. Ena od pomembnih sprememb je izvolitev predsedstev zborov v Posameznih organizacijskih enotah, ki bodo Sklicevale sestanke, zborov, na katerih bodo reševali in odločali s statutom doJočene pristojnosti. Po potrditvi teh sprememb po zborih, je DS na svoji se(ji, dne 19. 6. t. 1. razpisal volitve za 30. 6. in imenoval volilno komisijo, v sestavu: MIRKO POŽEK — predsednik Rožič Franc dipL ing. — član Bedeč Vladka — član Predsednik DS je nato dne 23. 6. sklical zbore, ha katerih smo predlagali kandidate za nove samoupravne organe. Volilna komisija je v tem času določila volišča, volilne odbore, jih .... pri filtrih in še kje! III. Konfekcija 1. Rojc Lojzka 2. Habjan Mara 3. iPetsrmal Greti IV. Pripravijalnica-gaza 1. Pestotnik Ivan 2. Hribar Pavla 3. Voličini Stane V. Trakotkalnica 1. Breznik Olga 2. Pirnait Vinko 3. Andrej ka Andrej VI. Uprava — pomožni obrati 1. Borštnar Dušan 2. Volkar Ivan 3. Vojska Pavtla Vsem novoizvoljenim članom želimo uisipešno reševanje problemov tekočega poslovanja v podjetju. Na kraju se najlepše zahvaljujemo višem članom volilnih odborov za uspešno izpeljavo volitev. Domžale, 30. junija 1972 II. FILTRI 1. Drčar Milan 2. Pavlič Zofka 3. Kump Milka Volilna komisitja: Mirko Požak Vladka Berlec Franc Rožič dipl. ing. Pred vsem humanost 10. Merkužič Marjan 11. Kržišnik Maruša 12. Kržan Milena 13. Drčar Marta 14. Cerar Jedert 15. Videmšek Marjeta 16. Juteršdk Dano 17. Kos Ivan 18. Grujič Peter 19. Lekan Francka 20. Jeretina Marija 21. Kočar Peter 22. Lipovšek Miro 23. Lončar Viktor Poslovni odbor 1. Cerar Ivan 2. Glavan Jože 3. Dolenc Vil jem 4. Permiuš Janez 5. Križnar Peter 6. Pavlič Reginca 7. Rozman Janez 8. Cerar Franc 9. Vodnik Vencelj Odbor za medsebojna razmerja 1. Ogorevc Ivanlka 2. Mihelčič Ivan 3. Kovač Jaka 4. Mausar Marija 5. iMislai Tončka 6. Rojc Lojzka 7. Slapar Maksa 8. Florjančič Mhtevž 9. Pavlič Andrej PREDSEDSTVA ZBOROV I. Mikalnica-belilnica 1. Dolenc Viljem 2. Klopčič Srečo 3. Rode Ziimka V naši republiki vsako leto organizirajo poedine delovne organizacije — pod pokroviteljstvom •RK — masovne krvodajalske alkei-'je s to svojo dejavnostjo zagotavljajo zadostno količino krvi in krvne plazme našim bolnicam, zavodom in drugim zdravstvenim ustanovam. Že beden pogled na cesto prvega, drugega ali tretjega reda, potem na prometna križišča in vozlišča in ne nazadnje tudi v zraku, nam zadostuje, da spoznamo, kako 'je človeški organizem stalno izpostavljen gibanju ali premikanju. Sodobnega, naprednega in poslovnega človeka si danes ne moremo zamisliti brez stalne uporabe prevoznih sredstev, s katerimi si ždi ■Skrajšati čas potovanja ter istočasno ugodno potovati ter si podaljšati čase aktivnosti, ki mu prinašajo ugodje in uspešne poslovne učinke. Vse te faze gibanja — potovanja pa vsefoujajo tudi možnost nesreč, različnimi posledicami. Večkart lahko na televizijskih zaslonih vidimo zabeleženo, da se je v tem ali drugem tednu zgodilo toliko in toliko nesreč, katerih posledice so: smrt, trajna invalidnost itd. Velikokrat pa slišimo v radiu tudi iskreno, skromno toda resnično zahvalo človeka, kateremu so rešili zdravniki življenje, čigar nit- ka življenja bi se ob nesreči pretrgala, če ne bi bilo človeka — krvodajalca, M je predčasno dal določeno količino krvi, s katero so sedaj rešili življenje ponesrečenemu človeškemu bitju. Tu, v teh krvodajalskih akcijah se odraža plemenita, človekoljubna miselnost, da je v vsakem primeru treba nesebično pomagati sočloveku in mu nuditi pKrtrebno p>o-moč. V naši tovarni je veliko število ljudi, ki vsakoletno darujejo svojo lastno kri zavodom za transfuzijo krvi, ki jo nadalje jx»šilja v bolnice oziroma mesta, na katerih je nujno potrebna, da se reši človeško življenje. Mogoče ste z darovano krvjo rešili življenje svojemu najbližjemu, mogoče sodelavcu, prijatelju, znancu, tovarišu ali pa mogoče čisto nepoznani tuji osebi, za katero lahko s sigurnostjo trdite, da vam je hvaležna, da bi vam rada kreplko stisnila roko in rekla iskreno »HVALA«, ki je vsakemu plemenitemu krvodajalcu tudi naj-dražje plačilo. Milijoni krvodajalcev so rešili življenje velikemu številu ljudi. Skoraj nikdar se ne srečata anonimni krvodajalec in človek, ki mu je z darovano krvjo bilo rešeno ČAS DOPUSTOV C as dopustov je tukaj. Bnd ga bodo izkoristili na mor ju, drugi v planinah. Po prijavah sta obe koči na Veliki planini zasedeni do konca sezone. Da bi bili člani kolektiva seznanjeni s hišnim redom koč na planini, vam posredujemo izvleček iz pravilnika o koriščenju koč. Olane kolektiva prosimo, da se vsak zaveda, da mora pospraviti in počistiti za sabo kot bi bil doma, ne pa da pusti vso nesnago za seboj (to so razne steklenice, konzerve, razna živila, ne-ipo-mita posoda itd.) Obisikovalci koč se morajo ravnati po naslednjem navodilu: Skrbeti morajo za red in čistočo v koči in ravnati z inventarjem kot dober gospodar. Ob prihodu v kočo so dolžni pregledati inventar. Manjkajoči ali poškodovani inventar plača obiskovalec, ki je koristil kočo pred njim. V kolikor obiskovalec pri oddaji ključev gospodarju ne prijavi zapažene pomanjkljivosti, trpi škodo sam. 0-biskovaku koče, kateri jo je zapustil v neredu, lahko komisija oz. odbor za nedoločen čas prepove Uporabi jati kočo. Ključev nečlanom se daje le, če je eden od elanov kolektiva z njim. V izrednih primerih ali se da ali ne da ključ samemu nečlanu, odobri odbor oz. komisija, katera opravlja s kočo. HIŠNI RED V KOČAH JE SLEDEČ: Vsak koristnik koče se mora zavedati, da je koča last kolektiva in jo mora čuvati, kot bi biila njegova. Pri odpiranju in zapiranju koče (vrata, okna), je treba ravnati ta- PRED VSEM HUMANOST življenje — oba se namreč zavedata, da darovana kri ne rešuje življenja z vizitko v roki in da ta ista kri ne pozna socialnih, rasnih, verskih, družbeno-političnih in podobnih razlik ampak, da je njena naloga ena sama: reševati ogrožena človeška življenja. Iz našega kolektiva je letos v maju darovalo kri preko sto krvodajalcev in s tem ponovno potrdilo dejtšvo, da v tej tovarni delajo plemeniti ljudje, ki so pripravljeni pomagati sočloveku tudi z lastno krvjo. S. R. ko, da se zapirala ne poškodujejo, odprte oknice morajo biti vedno zataknjene s kljukami, da v vetru ne loputajo. Pri odhodu iz koče mora koristnik pregledati, da ni ognja ali žerjavice v štedilniku oz. peči, vsa okna in vrata mora dobro zapreti in zakleniti. Postelje oz. ležišča je dovoljeno uporabljati le, če ima posteljno perilo s seboj (spanje brez rjuh je prepovedano). Postel jno perilo mora vsak koristnik prinesti s seboj za svojo uporabo. Ves inventar, posebno kuhinjski, se mora redno čistiti (kuhanje na odprtem ognjišču oz. štedilniku je prepovedano). Voda je deževnica, ki se zbira s strehe v rezervarju, ki je pod kočo. Pozimi, ko zmrzuje, morajo biti vodovodne cevi in črpalka prazne. Za pridobivanje vode v tem času, naj se topi sneg. Vodo čuvaj in uporabljaj racionalno. Drva so pripravljena v drvarnici, žagajo in cepijo si jih koristniki sami. Drva uporabljaj racionalno. Prezračevati in čistiti se morajo redno vsi prostori koče. Smeti in odpadke, po možnosti pokuriti, prazne konzervne škatle in ostale odpadke je treba odlagati v zato odrejeno mesto. Okolica koče naj bo vedno snažna in urejena. V spalnici in na skupnem ležišču je kajenje prepovedano, kakor tudi kurjenje ognja v bližini koče. Koča je namenjena za oddih delavcem in mora biti od 22. do 5. ure zjutraj popolen mir v koči in v okolici. Brez vednosti pristojnega organa podjetja ne sme obiskovalec, ki •letuje v koči oz. prenočuje, sprejeti tujih gostov oziroma neprijavljenih oseb. SPLOŠNA OPOZORILA OBISKOV ALCEM- Področje Male planine, Velike planine, Gojške planine, Konjščice itd. je visokogorska kraška planota. Vreme je velikokrat spremenljivo, rado se zgodi, da nastopi gosta megla. Obiskovalce koče opozarjamo, da hodijo na izlete v okolico le po poteh, ki so markirane, odnosno jih dobro poznajo. 'Neveščim planincem pa priporočamo, da se podajajo na izlete, posebno če je to izven znanih poti, le v družbi izkušenih planincev, ki teren in vremenske prilike dobro poznajo. Če megla ali vihar zaloti izletnike izven naselja v neznanem terenu, naj se ravnajo po nasvetih Izkušenih planincev. Večina planinskih cvetlic je zaščitena z zakonom. Ne trgajte in ne uničujte planiškega cvetja, pustite cvetje, viharnike in drugo ras/tli,n(je v okras planinam, pomagajte gorskim stražarjem pri čuvanju gorske prirode. ZAHVALA Ob težki izgubi mojega dragega očeta Jurija MIŠA, se vsem sodelavcem in sodelavkam iz podjetja, posebno pa iz pripravljalnice, iskreno zahvaljujem za dane vence in izraze sožalja. Iskrena zahvala tudi vsem, ki ste ,ga spremili na njegovi zadnji poti. Brodar Nežka Pomembna pridobitev našega osnovnega šolstva — nova šola na Rojah, ki je zgrajena tudi z našim samoprispevkom O pravicah iz pokojninskega Kot .je znano, je bil sprejet v zvezni skupščini nov temeljni zakon o ipokojninskom in invailid-skem zavarovanju, Ikateri nam prinaša nekatere novosti o katerih sodim, da je prav, če jih spoznate. Omenjeni zakon ne bo zanimal samo tiste, ki bodo odšli v zasluženi pokoj, danes ali jutri, temveč vse zaposlene, saj ne vemo, kaj nas lahko zadene na delu, na poti, na izletu, itd. Katere pravice so nam na voljo: 1) pravica do starostne pokojnine za primer starosti; 2) pravico do invalidske pokojnine in pravico do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili za primer linvalidnostii; 3) pravico do denarnega nadomestila (invalidnine) — za primer telesne okvare; 4) pravico do družinske pokojnine — za primer zavarovančeve smrti Pridobitev navedenih pravic; a) Starostno pokojnino pridobi delavec (zavarovanec), ko dopolni 60 let starosti, oziroma delavka {zavarovanka), ko dopolni 55 lat starosti, če imata 20 let poko j niniske dobe. b) Zavarovanec, ki ni dopolnil 20 let pokojninske dobe, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 65 let starosti, zavarovanka pa 60 let in z naj-maj 15 let pokojninske dobe, od tega najmanj 40 mesecev v zadnjih petih letih ali 80 mesecev v zadnjih desetih letih, to je takozvana gostota delovne dobe. c) Zavarovanec, ki dopolni 40 let pokojninske dobe oz. zavarovanka, ko dopolni 35 let pokojninske dobe, pridobita pravico do starostne pokojnine ne glede njinu starost. 1) Starostna pokojnina se odmerja od pokojninske osnove. 2) Pokojninska osnova je povprečni mesečni znesek osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec dobi] v zadnjih 10 letih pred uve-Ijavitvijo pravico do pokojnine ali v katerihkoli zaporednih 10 letih zavarovanja, če z družbenim dogovorom ni določeno drugačno časovno obdobje. 3) Kot leto zavarovanja se po drugem odstavku vzame koledarsko leto, v katerem je dobil zavarovanec osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka najmanj za 6 mesecev zavarovalne dobe. 4) Osebni dohodki iz prejšnjih zavarovalnih let se valozirajo po gibanju povprečnih osebnih dohodkov na območju skupnosti, pri katerih se uveljavlja pravica do pokojnine. Valorizacija se opravi s preračunavanjem prejšnjih osebnih dohodkov glede na raven povprečnih osebnih dohodkih iz zadnjega koledarskega leta, iz katerega je bil vzet osebni dohodek za izraču-nanje pokojninske osnove. Pri izračunavanju pokojninske osnove se uporabijo načela o minulem delu ter načela o družbenem dogovoru in merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodikov. Za odmero pokojnine se lahko predpiše, da se pri računavanju pokojninske osnove osebni dohodki vzamejo do določene Višine ali v dločenem razponu po predpisanih merilih oziroma se lahko predpiše naj višji znesek pokojnine. Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, ki je popolnoma nezmožen za svoje ali za drugo ustrezno delo, s poklicno rehabilitacijo pa se za drugo ustrezno delo ne more usposobiti; Ki je postal invalid po dopolnjenih letih starosti, ko je še smiselna rehabilitacija; vojaški vojni invalidi od I-IV skupine, ki ne morejo več opravljati svojega dela nad polovico del, časa ne glede na to ali izpolnjujejo pogoje za poklicno rehabilitacijo ali ne. V smislu tega zakona je podano če nastane pri zavarovancu izguba ali zmanjšanje zmožnosti za svoje delo, ki jo ni mogoče odpraviti z zdravljenjem, oziroma z medicinsko rehabilitacijo. Če je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela, pridobi zavarovanec oz. delavec pravico do invalidske pokojnine: — če mu pokojninska doba pokriva tretino ali večji del ob-dobia od dopolnjenega najmanj 20 let starosti do nastanka invalidnosti; — če je v zadnjih 5 letih pred invalidnostjo dopolnil 40 mesecev dejanske zavarovalne dobe ali v zadnjih 10 letih 80 mesecev; — če mu dopolnjena pokojninska doba pokriva tričetrbine ali večji del od 20 leta starosti do nastanka invalidonsti. Zavarovancu, ki postane invalid pred dopolnjenim 30 leti starosti se odmeri invalidska pokojnina uod ugodnejšimi pogoji. če je invalidnost posledica nesreče ali poklicne bolezni, pridobi zavarovanec (pred tem pojmom je mišljeno vedno tudi zavarovanka) pravico do invalidske pokojnine, ne glede na zavarovalno dobo. Za nesrečo pri delu se šteje vsaka poškodba zavarovanca, ki ie posledica neposrednega ih kratko- trajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, kot tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne o-bremenitve telesa ali kakšne druge nenadne (spremembe fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročnii zvezi z opravljanjem dela na določenem delovnem mestu ali z delom oziroma dejavnostjo, na podlagi katerih ima poškodovanec svOjistvo zavarovanca po tem zakonu. Za nesrečo pri delu se šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je neposredna in izključna posledica kakšnega nesrečnega naključka ali višje sile med delom oziroma dejavnost j o, na podlagi katere ima oboleli svojistvo zavarovanca po tem zakonu. Za nesrečo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prvega odstavka tega člena, ki zadene zavarovanca na redni pobi od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj. Invalidske pokojnine so izračunane na enak način kot starostne pokojnine. Zaposlitev in poklicna rehabilitacija: 1. Zavarovanec, ki je postal invalid in lahko, glede na svojo preo-stalo zmožnost za delom, ker ni presegel določeno starost, o-pravlja bodisi svoje ali drugo ustrezno delo, si pridobi pravico zaposlitve in pravico do poklicne rehabilitacije, če je potrebno, ter pravico do ustreznega denarnega nadomestila v zvezi z uživanjem teh pravic, če izpoimljuje za to predpisane pogoje. 2. Če je invalidnost nesreča pri delu ali poklicna bolezen, pridobi ravnokar navedene pravice, ne glede na pokojninsko dobo. Zavarovanec pridobi tudi pravico do invalidnine zaradi telesne poškodbe, ki je določena s posebnim postopkom. Družinska pokojnina Ob zavarovančevi smrti pridobijo pravico do družinske pokojnine: 1) zakonec 2) otroci (zakonski, nezakonski, posvojenci in pastorki, ter vnuki brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal) 3) istarši (oče, mati, očim in mačeha ter posvojitelj), ki jih je zavarovanec preživljal 'Pravico do družinske pokojnine imajo zakonec in otroci, starši pa, če ni zakonca in otrok, ali če ne črpajo polnega zneska osnove za družinsko pokojnino. Otrok pridobi pravico do družinske pokojnine in invalidskega zavarovanja in jo lahko uživa do dopolnjenega 15 leta, pozneje pa saimo pod posebnimi pogoji, ki jih določa zakon. Otrok, ki je postal popolnoma in trajno nezmožen za delo do starosti, do katere se otrokom zagotavlja pravica do družinske pokojnine, ima pravico do družinske pokojnine, vse dokler traja itaikšna nezmožnost. Otrok, ki je postal popolnoma in trajno nezmožen za delo po starosti, do katere se otrokom zagotavlja pravica do družinske pokojnine (prvi odstavek) preld smrtjo zavarovanca uživalca pravice, pridobi pravico do družinske poko'jhime, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravice preživljal do svoje smrti. Nujnost vsklajevanja pokojnin in invalidnin Visklajevan je je potrebno, ker so se v zadnjih letih močno povečale razlike o višinah pokojnin med tistimi, ki so odšli v pokoj pred več leti nazaj in tistimi, ki gredo v po-koij ob sprejemanju tega zakona. Tako stanje je postalo čedalje bblij zaskrbljujoče, zato je moral zakonodajalec ob sprejemu tega zakona ustrezno ukrepati. V zvezi s tem je določeno, da se pokojnine vsklajujejo z ekonomskimi gibanji na določenem območju, pri čemer se upošteva gibanje živi jenskih stroškov, osebnih dohodkov in razmerje med Prejšnjimi in poznejšimi pokojni-nami, da bi ohranili njihovo realno vrednost in jih povečali na podlagi minulega dela. Pri vsklajevanjiu pokojnin se u-porabljajo načela in norme o družbenem dogovoru in o ukrepih za usmerjanje delitve dohodka in o-sebnih dohodkov. Navedem ukrepi in ukrepi, ki bodo še sledili, bodo končno zmanjšali neupravičene razlike med u-POkojenoi. Pridobitev odmere pravice borcev NOV Udeleženci narodnoosvobodilne vojne so po tem zakonu zavarovanci, katerim se po določbah tega zakona ves čas, od vstopa v narod-noosvobodiM boi oziroma od začetka aktivnega in organiziranega dela za narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945, dvojno všteta v posebno dobo (v nadaljnjem besedilu borci NOV). Borci narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 (v nadalljnjem besedilu: bor- ci NOV pred 9. 9. 1945) so po zakonu borca NOV, ki so stopil v narodnoosvobodilni boj oziroma s začeti aktivno in organizirano delati za narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943, ter borci NOV, ki so postali jugoslovanski državljani po mirovni pogodbi z Italijo oz. ki so na podlagi mamo-raniduma o soglasju o Svobodnem tržaškem ozemlju z dne 5. oktobra 1954, v pravicah in dolžnostih izenačeni z jugoslovanskimi državljani in so stopil v narodnoosvo-bodilni boj oziroma so začeli aktivno in organizirano delati za narodnoosvobodilni bolj do 13. oktobra 1943. Pravico do starostne pokojnine pridobi borec NOV pred 9. 9. 1943. oz. španski borec — ne glede na starost — ko dopolni pokojninsko dobo 35 (borec) oz. 30 let (borka). Druga možnost pa dopolni 55 let (borec) oz. 50 let (borka) starosti — če ima najmanj 20 let pokojninske dobe, dopolniene kakorkoli, od tega pa najmanj 10 let zavarovalne dobe. Borcu NOV pred 9. 9. 1943 in španskemu borcu, ki ima najmanj 15 let pokojninske dobe, od tega pa najmanj 10 let zavarovalne dobe, lahko posebna komisija, ne glede na starost, izjemoma prizna pravico do starostne pokojnine, če spozna, da je to potrebno spričo njegovega splošnega zdravstvenega stanja in delovne zmožnosti. Posebna komisija se ustanovi na na- Ne bodite v zmoti, to ni zidarski oder. V konfekciji so namestili žaluzije, da vsaj malo zmanjšajo vročino v poletnih mesecih čin, ki ga določa republiški oziroma pokrajinski predpis. Zavarovalno dobo 10 let iz prvega in drugega odstavka tega Člena se vštevajo z dejanskim trajanjem vsa obdobja, ki se borcem NOV po tem naslovu vštevajo dvojno v pokojninsko dobo. Borec NOV pred 9. 9. 1943 in španski borec, ki zaradi invalidnosti pri svojem delu ne more delati več kot polovico polnega delovnega časa, pridobi, ne glede na to, ah lahko ddla na drugem ustreznem delu po poklicni rehabilitaciji ali brez nje, pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjuje pogoje glede pokojninske dobe za pridobitev pravice do te pokojnine. Pravice, ki so določene v tem zakonu, se bodo po njem lahko uveljavile šele s 1. 1. 1973 dolje. Še eno leto po uveljavitvi tega zakona, bodo zavarovanci lahko u-vdljavljalS svoje pravice tudi po dosedaj veljavnem zakonu (torej še celo leto 1973), nato pa nič več. Obravnavani zakon je zelo načelen in velja za vso državo. Republike pa pooblašča, da same podrobneje uredijo s svojimi zakoni to področje. Naša republika je že izdelala osnutek zakona in ga bo kot se trdi dala v kratkem v javno obravnavo. Če bo to res, ne vem do sedaj je bila praksa nekoliko drugačna. O tem zakonu, pa prihodnjič več! M. P. M- L Naš razgovor Ta »NAS RAZGOVOR« je ona 'Oid nulbirik, ki je verjetno najbolj ibrama v TOSAMI. Kaiko da ne!?! fPogovarjamo se s sodalavci, se ,po-bliže spoznamo z njimi, hkrati pa tudi lahko pograjajo ali pohvalijo, •kalkoir že pač. Današinijii razgovor je malo drugačen Od ostalih, ne toliko odmaknjen od osnovnega cilja rubrike: drugačen v toliko, da je posvečen 4. juliju — dnevu borca in 22. juliju — dnevu slovenske vstaje. Vse bi bilo brez smisla, če ne bi oba zgodovinska dneva povezal s človekom. Človdk je tista vezna nit med dogodki, ki danes že sodijo v zgodovino, toda v očeh nekaterih, M so vojno vihro preživljali, Se vedno vstane podoba strahot, Iki so jih doživeli. CERAR ALBIN je eden naših sodelavcev, ki je med vojno brez dvoma veliko pretrpel. Simjpatizer osvobodilnega gibanja že v začetku, zatem borec, res le nekaj' dni, nato pa taboriščnik v zfloglasnem taborišču smirti Daohau. iPrav to taborišče mu je zapustilo sledove na zdravju, da zdaj boleha — tako je že 6 mesecev v bolniški. Odločili smo se ga obsilkdti. Sindikalna podružnica je podarila tradi-cionaM šopek in denarni prispevek, kar mu je izročil Volikar Ivan. Štiftar mu je prinesel iDalkijeve »Najboljši so padli«, darilo ZB T0-SAMA. Kaj pa jaz? Radovedno uho, da bi čimveč zvedel o njegovih doživljajih med vojno. Volkarjov fičko je pridno vlekel po vijugastih poteh do Albinovega doma, ki leži med polji in trav,miki, povsod naokoli pa so gozdovi. Dopoldanska soparica se je dvigala. Vreme je bilo kaj pripravno za sušenje sena. V tej tihoti, iki jo moti edino ščebet ptic, je doma — proč od hrupa in vrveža. Vesel nas je bil. Kaiko da ne! Noviic se je že nabralo, pa tudi poklepeta rad z znanci iz tovarne. Kavica, ki jo je skuhala njegova žena, je prijetno zadišala. Sicer pa poslušajmo, kaj sem izvedel med pogovorom. Kar hiteti sem moral, pogovor je venomer prepletal preteklost s sedanj ost jo. (Pred vojno sem bil vajenec in nato pomočnik v mizarskih delavnicah v Šentvidu nad Ljubljano, tu sem delal vse do vstopa v partiza- Zanimalo me je kdaj se je prvič srečal z fašističnim terorjem, pa je dejal takole: To je bilo takrat, ko so požigali Rašico, prav tisti dan. Vračal sem se z dela domov in opazoval gorečo vas, kjer se je dim valil visoko v zrak. Vse naokoli je bilo zastraženo. Zaustavil me je eden od stražarjev z dvignjeno roko in »HELL HITLER«, seveda nisem odzdravil, s tem pozdravom pa še sploh ne! Vrnil me je nazaj, da bi z istim »heil« pozdravil. Ni im ni pomagalo, potem pa »PH1M1F NA GOBEC!« S tem se je vzbudila še kljubovalnost in policistu .ni uspelo, da bi pozdravil s hitlerjevskim pozdravom. — To mi je vzbudilo tak gnev, posebno še, ko sem videl Rašico v plamenu, da sem se odločno postavil na stran ljudstva. Od takrat so bili Nemci zame samo še barbari, ne pa vojska ali kulturen narod. Verjetno se je tudi kasneje kaj takega dogajalo? Seveda, enlkrat bi bil kmalu ob glavo, če ne bi pobegnil. V delavnico v Šenitviidu je prišel Marjan Dermastja, da bi odnesel neko pošto Mriševim, Leopoldu in Francu — oba sta kasneje padla. iZato je nekako zvedel mojstrov brat, ki je bil gestapovski podrednilk, tega pa do takrat nisem vedel. Zgrabil me je za vrat in vpil, naj povem, kje je baniditski bunker. Že prej pa sem bil opozorjen in zato sem po tem dogodku izginil. Drugače bi že takrat »nastradal«. Včasih, ko se Albin ni mogel točno spomniti, je pomagala tena. Res spomin ga po malem zapušča, veliko tega se spominjam po pripovedovanju v prejšnjih letih«, je dejala. V pogovor smo bili kajpak vključeni vsi, to je tudi motilo koncentracijo, pa nič zato. »Vsi o vsem«, tako smo se zmenili. V partizane sem šel v začetku januar j a 1943 v prvi kamnišlki bataljon. Takrat je bila zelo huda zima. Premikali se sikoro nismo, težko se je bilo skriti ,borci so celo zmrzovali. Takrat smo bili v vasi Kališe nad Kamnikom. To naše talborišče je bilo lizdano, kako, se še danes ne ve točno, verjetno je izdala neka stara ženica, ki smo jo pustili (iz vasi. Nemška soldat-ska nas je obkolila in živih nas je ostalo samo 17, 22 pa jih je padlo. Tudi komisar bataljona Kostja je takrat padel. Še danes imam pred očmi ta prizor. Bil sem ranjen od tromblonske imlne. Kar vprašaj Cerarja Ivana, ta iti bo povedal, da sem še v tovarnli vlekel delec mine iz roke. Zvezali so nas za vratove kot živino, vlekel pa nas je konj. Vse so izmetali v Kamniku v bunker. Zasliševanje in pretepanje je bilo na vrstnem redu. K sreči med nami ni Mo izda jalcev, s pogledi smo si dajali hrabrosti. Zgovaijali smo se, da smo prisilno šli v partizane, čeprav smo vsi bili sami prostovoljci. Že prej so Nemci iskali partizane v Hrastovcu, vendar so našli prazno taborišče, tako so se potem znesli nad vaščani, takrat sta mi bila ubita oče in sestra. No, iz Kamnika so nas preselili v Begunje, mučenja se še vodno niso nehala. Vsak trenutek sem lahko pričakoval zadnjo pot v dolino Drage. Živ sem pričakal transport v taborišče Dachau, kamor sem prišel, ,se mi zdi 10. februarja 1943. Zbasali so nas v blok 15, ka-so rekli tudi karantenski blok. Tu pa so se naša pota raz-haiala. Nekaj jih je šlo v Lublin, nekaj v taborišče Alach. nekaj pa v taborišče Dora, odkoder zagotovo ni prišel nihče živ. (Tu so izdelovali nemške rakete V, in V,-op P.) 'Suet me je spremljala sreča. Kot KV mizar sem ostal v Dachau v tamkajlšnjii tovarni pohištva, vse dokonča vojne. Skoro ves čas’ »la-gerja« sem imel Okoli 39 kg. »Povej kako je bilo z orodjem v taborišču, ki si ga izgubil«, ga je prekinila žena. ■Ob izgubi orodja, ali pa če so ti ga ukradli, je bila samo ona pot — smrt. To so smatrali za sabotažo. Tudi meni se je zgodilo nekaj podobnega. Rešil pa me je prijatelj avstrijec Alojz Švarcar (Sohvvanzar) ki je bil tudi španski borec. Zame se je pretihotapil v centralno skladišče in Ukradel orodje, ki mi je manjkalo. Postavil je življenje na kocko,_ reševal ga je meni. Kasneje po vojni, me je večkrat obiskal, zdaj pa je tudi njega strla bolezen. Da ste zdaj toliko časa v »bolniški«, je gotovo vzrok »lager«? — Na to vprašanje mi je odgovorila kar tena. Ko je prišel domov — ka(j drugega kot kost im koža! Bolan venomer! Enostavno sama griža ga je bila. .Na vse načine sva se trudila dobi.tii res dobra zdravila. Stroga diieta to, to, ndkaj let je preživel od riža, tako da ga danes še videti noče. Imel je kronični želodčni katar, tako, da na redno zaposlitev tri bilo mlisliti. Vise skozi se je zdravil na lastne stroške. Šele 1956 sem se zaposlil, je nadaljeval Albin, pni privatniku v Janšah. Leta 1959 sem prišel v TO-SAiMO, no in zdaj ;sem doma — bolan. Dolg čas mi je po delu, pa kaj morem. Hrbtenica mi me funkcionira kot treba in je še vprašan'je, če se bo dalo pozdraviti. Takšnih bolečin kot sem jih imeh zdaj, ne bi mogel več prenašati. Pomenek je tekel naprej, o tovarniških novicah in še in še. Tudi o TOSAMI. Že od januarja, ko sem doma, je je nisem videl. Verjamem, da mu bo zajeten šop šestih številk dobrodošlo branje, dokler ne dobi te številke. »Ja, TOSAMO, pa še jaz prelistam«, ije prekinila Albinova žena. Ni veliko, je pa precčj, kar sem zvedel o n jem in o vojni vihri. Bil je srečnež, da se je človek — številka vrnil 'iz taborišča živ. Mnogi, premnogi ,te sreče niso imeli. Ni bilo dovolj mučepja tedaj, še zdaj mora prekletstvo tretjega Reicha viseti nad njegovo glavo v obliki bolezni, ki jih je dobil med vojno. Žulimo, Albin, da se kmalu vrneš med nas, s svojim smehom in šalami. Sicer pa, veliko si pretrpel med vojno, čas bi bil, da se tudi iti lahko odpočdješ. Toda kljub temu bo misel še Obiskovala valš dom. iBodi tako ali Itako, talko naj bo kot si sam želi, več kot to mu tudi mi ne moremo želeti! MiD Kaj je novega pri filtrih Ciigaretnii filtri- Tdlikose pri nas govori o tem našem pomamlbnam artiklu, toda v Tosami o rujem in samem oddelku že dolgo ni bilo ničesar napisanega. iPo ukrepih ZIiS, devalvaciji dinarja in revalvaciji nekaterih tulih valut je prav ta oddelek izredno prizadelo. Že je kazalo, da bomo morali ta, nekdaj rentabilen izdelek, umakniti iz proizvodnje. Bo tega pa k sreči ni prišlo. Napori za pocenitev proizvodnje in nekateri olajševalni ukrepi zvezne vlade so preprečili katastrofo. Povedati je treba, da oddelek ni o-stal nepripravljen na ulkrepe, vlade ki so ogrožali izdelek, ampak smo ukrepali že prej. In še ukrepamo! Omenil bi, kaj smo v oddelku naredili za zmanjšanje odpadkov, pocenitev osnovne surovine, nadalje naj omenim korist od doma izdelanega pomožnega sredstva za enostavnejše upravljanje stroja, in da prav sedaj razmišljamo, da bi stoječe dalo vsaj malo omejili in zamenjali s sedečim. Tudi neznosne vročine, ki je poleti v oddelku, bo kmalu konec. Naj' začnem kar od kraja! Odpadkom je treba posvetiti še posebno skrb v primerih, ko je surovina draga. To v naišam primem je in tega smo se zelo dobro zavedali. Prenekateri dolar je sedaj prihranjen. Velika pozornost se je Posvečala lepilom, saj' je prav to tudi eden od vzrokov za povzročanje odpadkov, pa tudi redno vzdrževanje je pripomoglo k zastavljenemu cilju. V svatu je pri izdelavi cigaretnih filtrov iz acetatnega pramena že kar nekako normirano 4% odpadkov Izračun za prve Štiri mesece letos je pokazal samo 1,9% odpadka, medtem, ko jih je bilo v 'letu 19711 2,5%. To je nedvomno zelo lep uspeh za oddelek, po finančni strani pa velika priidbbi- tev za tovarno. .K temu prispeva tudi tehnična izboljšava odvzema vzorca za kontrolo, ki v Hauniju stane kar 6000 DM. Izboljšavo so razvili, Cerar, Strehar im Dolgan. Zdaj je potreben samo pritisk na gumb in že dobimo ustrezno količino filtrov za kontroliranje. Prej je prav ta odvzem povzročil precej odpadkov. Že od začetka izdelave acetatnih filtrov uporabljamo za lepljenje acetata z ovojmim papirjem u-voženo lepilo — se pravi rabimo devize. Zdaj tega ni več. Izdelujemo ga iz odpadnega acetata in sredstva, ki se rabi za impregnacijo Vlaken, da potem pridobi filter svoji trdnosti. Res je tudi to sredstvo iz uvoza, je neprimerno cenejše. Stane pa nas samo sredstvo (triacetin) in nekaj pare ker moramo med postopkom mešanico segrevati. Po oceni komisije za izume in tehnične izboljšave, ki je bila izdelana v lanskem maju, znaša finančni učinek 145.000 din. Preditem časom je bila devalvacija, kar še poveča pomembnost izboljšave. iKo govorim o triacetinu, naj omenim še eno pridobitev oddelka, ki tudi predstavlja prav tako pocenitev proizvodnje. Se pred nedavnim ste lahko videli goro sodov pred oddelkom '(nekatera jih Uporabljate za kurilno olje), zdaj jih ni več. Dobili smo cisterno, ki sprejme preko 20 ton triacetina. To po eni strani olajšuje delo, ker ni več precej težke .manipulacije z sodi in črpanja v dnevni rezervoar kar je bilo doslej zelo provizorično. Zdaj poteka prečrpavanje iz cisterne v rezervoar popolnoma avtomatsko. Po drugi strani pa je dobava kamionom znatno cenejša, z eno besedo: dvojna pridobitev. Denar ki smo ga dali za distemo, bo kmalu bogato poplačan. Iz lata v leto se vleče problem ki še vedno ni dokončno rešen. V oddelku je posebno poleti, zelo vroče. Lansko leto smo nameriM celo 42 stopinj. Tudi v tej ismanije že storjen korak naprej. Na streho so položili termoizolaci jisko snov, ki preprečuje vdor toplega zraka od zunaj. V prihodnosti pa je mišljena namestitev klimatske naprave. Upajmo da bo to kmalu, kajti preznojene delavke res ne morejo delaiti talko, kot je treba. Ob koncu svojega članka moram vsekakor povedati, da se uspehom, ki so lahko zaihvallimioprav vsem v oddelku. Brez medsebojne povezanosti takih uspehov vsekakor ne bi bilo. Potrebna je pazljivost delavk, kljiuačvničaTji se ne-malokdaj prepotijo, da stroj dela res talko kot mora, da ohranimo kvaliteto in s tam renome med, našimi itobačnimi itovannami. Pa tudi v tujiimo so začeli odhajati prvi naši filtri, kar je nedvomno najllepša pohvala za delavce in vodstvo oddelka cigaretnih filtrov. MiD KRIŽANKA Za zadnjo križanko iz junijske številke TOSAME je prispelo rekordno majhno število rešitev. Le sedem! Ne vemo kaj je vzrok, saj križanka ni bila pretežka. Žreb je bil v konfekciji, kjer so tovarišice: Gregorin Danica, Juhant Slavka in Šorn Eli izžrebale takole: I. nagrada 30 NlD prejme KLOP- ČIČ Stanka II. nagrado 20 ND prejme KU- HAR Danica III. nagrado 10 ND prejme PRE- SEKAR Marija Čestitamo! Tekmovanje ekip prve pomoči do Ilirske Bistrice. Tam smo bili dva dni — sobota in nedelja. Prvi dan je bila sveičana otvoritev takoj zatem pa se je začelo tedemovanje. V konlkurcnci je bilo 49 ekip iz Slovenije in dve ekipe iz Avstrije, ki pa sta nastopili izven konkurence. Kar hitro smo bili na vrsti mi. Vse ekipe so bile, postrojane, razdelili so nam testne pole, na katerih so bila vprašanja. Ko smo pole izpolnili in oddali, smo morali počakati na praktični del tekmovanja. Na tem tekmovanju smo imeli manj sreče, a kljub temu smo bili 25., to je nekje v sredini. Drugi dan v nedeljo 4. 6. pa je bil zaključek. V sprevodu so šle vse ekipe po u-licah Ilirske Bistrice in nato na zborno mesto, kjer |je bila svečana razglasitev uspehov tekmovalnih ekip. Jožica Dolenc Letos je bilo že četrtič občinsko tekmovanje o nudenju prve pomoči. Pri item so sodelovale izurjene ekipe delovnih in krajevnih organizacij. Vsaka ekipa je štela 6 tekmovalcev, katere so bile razdeljene v 2 Skupini po trije tekmovalka skupaj. Eden v vsaki skupini je bil vodja, ki je moral obvezovati, druga dva člana pa sta mu pri tem pomagala. Občinsko tekmovanje je bilo 13. maja 1972 v Domžalah, na katerem je sodelovala tudi ekipa naše tovarne. Za tekmovanje smo se prijavili in vadili 14 dni vsako popoldne. Trud ni bil zaman, saj smo na tekmovanju v Domžalah bili prvi. S tem smo si priborili možnost sodelovanja na irepubliškem prvenstvu v Ilirski Bistrici. Tudi za to tekmovanje smo se pripravljali in ponovno vadili. 3. junija 1972 zjutraj smo se odpeljali proti Postojni in naprej Poročilo samoupravnih organov V mesecu juniju je vsem samoupravnim organom pretekla mandatna doba. Na svojih zadnjih sejah so sklepali o dokaj zahtevni zadevah. ODBOR ZA MEDSEBOJNE ODNOSE je imel dve seji in je: 15. 6. 1972 — pregledal in dokončno razdelil posojila za stanovanjsko izgradnjo. OMO se je .ponovno odločil tako, kot je že razdelil sredstva 18. 4. 1972, le da je dodelil še tov. Janezu Pernušu, Ivi Pavli in Mariji Sedeljšak; — pod točko »kadrovske zadeve« pa se je pogovarjal o preventivnem okrevanju članov, ter bil mnenja, da gre na okrevanje 30 članov in sicer 15 pred in 15 po sezoni. — sprejel sklep, da se odobrijo 3-ištipendiije za tekstilno šolo v Kranju, s tem, da se ob sklenitvi pogodbe določi smer, ki bo potrebna podjetju. — člani so bili seznanjeni, da je učenec elektro šole Pamuš Srečko bil negativen ocenjen in izključen iz omenjene šole, s pravico do ponavljanja. Člani so bili mnenja, da učenec Pernuš ostane še dalje v učnem razmerju s podjetjem s pravico do nagrade, če bo na delovnem mestu in v šoli vestno opravljal svoje delo. — Zavrnil predlog službe za sprejem 2 novih delavcev v ekspe-idit. Prisotni so bili mnenja, da bi se ta problem .rešil z medpo-čitniškimi delom dijakov oz. učencev. — preuče predložene ponudbe na razpisana oz. razglašena delovna mesta, ter sprejel kandidate z ustrezajočimi pogoji, ter zavzel še nekaj kriterijev. — kandidati na vseh novih oz. pre- imenovanih delovnih mestih zadržijo osebne dohodke, talke, (kakršne so imeli doslej, ter da — se vsem tistim, ki so bili pre-mešičeni na nova delovna mesta se presoija in ugotavlja uspešnosti njihovega dela po preteku šestih mesecev. ■Na zadnji setjli OMO-ja, 23. 6. 1972, pa so bili sprejeti naslednji sik lepi: — dlani so predlagali sprejete sklepe v njihovi mandatni dobi in na kraju ugotovili da so bili realizirani vsi, razen dveh. — sprejeli sklep, da se stanovanje y katerem trenutno stanuje tov. ing. Peterlin ne proda, ob priliki prodaje stanovanj, ker se navedeno stanovanje dodeli (tov. Pevec Dragi, v njeno stanovanje pa se vselil tov. Lamut Pepca. — tov. Pavlič Reginci odobrili za- prošeni izredni plačani dopust in dodelili prispevek za okreva-nje, — zaradi preobremenitve dela, so člani OMO-ja, itov. Dolenca Toneta — člana za revizijjo splošnih aktov razreSili dolžnosti člana navedene komisije, sprejeli sklep, da delavci, ki u-živajo alkohol med delovnim časom, oziroma prihajajo vinjeni na delo s (tem prenehajo oz. poskrbijo za zdravljenje, ker jih bo v nasprotnem primeru prekinilo delavno razmerje, bili mnenja, da je služba za nagrajevanje in organizacijo odgovorna (po sprejeti organizaci-lu za področje samoupravljanja. • Vrednost točke za junij je OMO določili isto, Icot je bila v maju ■ sprejel sklep, da se vsem predsednikom samoupravnih organov, katerim je potekla dvoletna mandatna doba, dodeli nagrada v višini 700.00 din. POSLOVNI ODBOR pa je v tem mesecu Itnel dve iredni seji: 30. 5. 7972 — pregledal izpolnitev plana za mai in sprejel operativni plan za lunij odobril ceno za snovanje — bil mnen ja, da se kompresor in prašna komora odprodata ■ sprejeli predlog sprememb norm v oddelku pripravljalnice. 27. 6. 197 ~~ za<^n i' seji so člani pregledali izvršitev plana za junij in sprejeli operativni plan za juhi. — povišali cene nekaterim našim izdelkom po odhodu v Uradnem “Stu m po odobranju od zvez-Pega zavoda za cene v Beogradu. —- določili oz. ponovno potrdili komisijo za odpis drobnega inventarja in orodja v sestavi istih članov (tov. Vodnik, tov. Požar in tov. Čretnik); — razpisali anonimni natečaj za ime novega izdelka. V ta namen so določili tudi itri nagrade. DELAVSKI SVET pa je le enkrat in to zadnjič v svo ji 2-ilet-nd mandatni dobi zasedal 19. 6. 1972. Pogovarjal pa se je o naslednjem: — pregledal sklepe zadnje seje. — po daljši zanimivi in pomembni razpravi tov. prof. Nemca Vilijema — direktorja Zavoda za organizacijo poslovanja v Ljubljani, glede novega sistema nagrajevanja, katerega je projekt izdelal imenovanii Zavod, so Člani sprejeli 'naslednje sklepe: — se s tri rfj al s sistemom kategorizacije delovnih mest kot osnovo za nagrajevanje; — sprejeli 5% pregrešijo (to se pravi, da bo vsaka naslednja kategorija večja za 5 %) — potrdil razpon 1 : 5 (mod nižjim — naj višjim osebnim dohodkom) — določil na j nižjo plačo 1.050 din — določil rok, in bili mnenja, da bi interna komisija takoj pričela z delom, tako da bi novi sistem nagrajevanja pričel veljati s 1. 9. 1972. — bili seznanjeni, da so pristojni zbori organizacijiskih enot že o-bravnavali in sprejeli spremembe in dopolnitve osnutka statuta in pravilnik o dodeljevanju stanovanj. — sprejeli sklep, da se stanovanja prodajo in sicer po pogojih, ki so določeni v našem pravilniku. — ob koncu so člani DS bili seznanjeni, da je mandatna doba pri kraju, kakor tudi obeh zborov in glede nato smo dolžni razpisati in izvesti po prepisanem postopku voli tve novih članov V DS, PO, OMR in pred-sestvo zborov. DS je nato imenoval komisijo za sestavo volilnega imenika, volilno komisijo, ter bil mnenja, da naj zbori predlagajo kandidate za omeni jene organe, volitve pa naj bi bile 30. 6. 1972. C. Tinca Gasilci so tekmovali Četrti junij je bil dan gasilcev. Bilo je republiško industrijsko tekmovanje v Slovenski Bistrici. Povabilu te humane akcije smo se tudi mi odzvali. Naši fantje —gasilci, kakor gasilke so hiM priprav-Ijeili, da sodelujejo in Uitrjujejo svoje znanje ter spretnost, če bi bilo potrebno, da v vsakem času priskočijo na pomoč. Časa je biio bolj malo, zato je bilo 'treba kar pohiteti. To nalogo je ptevzel naš poveljnik tov. BIZILJ Franc. Poklical je gasilce, ki so bili pripravljeni, da sodelujejo pri tekmovanju. Takoj so začeli z vajami, kajti bilo je precej zahtevno in naporno. Poleg tega pa je še vreme nagajalo, a kljub (temu, če je trdna volja, se vse premaga. že je nastopil dan, da se naši gasilci pomenijo z okrog 60 ekipami (desetinami) iz vse Slovenije. Zgodaj zjutraj smo se Zbrali pred tovarno in kar korajžno smo se padali na pot. Prepričani smo bili, da po vloženem trudu, mora biti tudi uspeh. Malo debate in dobre valje ipa smo bili kar hitro v Slo-vensiki Bistrici. Tam ije bilo že vse pripravi j eno in prav ikmaiki se je začelo tekmovanje. Vsi skupaj smo bili že zelo nestrpni. Morali smo namreč kar precej dolgo čakati,da so bili naši na vrsti. No, zdaj se gre pa zares. A že takoj na začetku mali spodrsljaj, kar pa so naši fantje hitro popravili.^ Druga in tretja vaja je bila pa že mmogo boljša in takoj smo predvidevali, da kakšna medalja bo. Ko se je tekmovanje končalo,— objavi po zvočniku: Rezultati bodo znani in objavljeni ob 14. uri. Šli smo v mesto in kar hitro sta minili tisti dve urici, ko smo se morali zbrati na stadionu. Postro-jile so .se. vse ekipe in nervozno čakali na rezultate. Napeli smo u- šesa in le slišimo: »TOSAMA« — bronasto medaljo!« Bili smo kar zadovoljni. Naši fantje pa so rekli: »Saj zlato in srebro imamo že doma«. Ogledali smo si tudi gasilsko razstavo Ob 100-letnioi ustanovitve gasilskega društva Slovenska Bistrica. Videli smo razne zanimive svari, od čisto primitivne do najmodernejše gasliske opreme. Nekaj kilometrov od Bistrice smo se ustavili in se malo okrepčali, seveda je bilo tudi kozarček štajerskega cvička. Vsi smo bili srečni in zadovoljni. Zahvaljujemo se vsem za razumevanje in pomoč, posebno vodstvu podjetja, kakor tudi samoupravnim organom. F. Š. Proizvodnja v juniju 1972 Oddelek enota mere °/o j/i--- ____ 1. Trakotkallnica 2. Tkalnice šir tkanin 3. Belilniica — Vlaknine 4. Mikalnica vložki 5. Konfekcija 6. Cigaretni filtri cig^retndv .filtri 000 vot 124 000 vot 99 kg 111 din 102 pkt 411 din 120 000 kom 101 din 99 din 107 Za traka tkalnico je hil že operativen plan izdelan, ko so se v tehničnem sektorju dogovorili, da bi MuLlerja trako tkalnica le še naprej redno obratovala. Na sestanku za operativni plan je bilo prvotno namreč sklenjeno, da se o-voji z dimenzijami, ki so na zalogi v večjih količinah, prenehajo izdelovati, ne glede nato, v kateri tkalnici se tkejo. Zato so nastale tako velike razlike v prid oddelku, ki je plan presegel za celih 24%. Delavna sila je zaradi ukinitve nekaterih dimenzij ovojev (5 cm, 6 cm in 8 cm kaliko) bila premeščena v konfekcijo in oddelek filtrov. Oba oddelka trenutno potrebujeta za izpolnitev proizvodnega plana več delovne sile, kot jo posedujeta. V tkalnicah širokih tkanin so nastale precejšnje spremembe v asortimentu. Doma se tkejo tkanine, namenjene izvozu in pa kaliko v vseh gostotah. Večja pozornost je usmerjena v artikle, ki so namenjeni izvozu in to predvsem zaradi slabe kvalitete preje. Kooperant v Senožečah je izpolnili oz. presegel ipostavljeni operativni plan le v artiklu Mitja, v gazi in tetri pa je precej izpod planirane količine. Zaradi povezave v tehnološkem V SLOVO V juniju smo se za vedno poslovili od nekdanjega sodelavca MIŠ Jurija. Smrt dela po svoje in neizprosno, zato ga ni več med nami. Leta 4945 se je vključil v naš kolektiv in tako smo ga spoznali. Bil je pravi proletarec, kar mu je delo pomenilo življenje — njemu in njegovi družini, četudi skromno, toda človeško. Zato je bil vedno vedre narave ter dosleden na svojem delovnem mestu. Dokaj let je bil že v pokoju, saj se je njegovo življenje zrušilo pri 75 letih. Vesel je bil ob srečanjih upokojencev in z zanimanjem je sledil napredku podjetja. Pokojnega tovariša Miš Jurija je skromnost in vestnost poudarjala kot delavca — proletarca. Zato se bomo 'Spominjali njega m njegovega izreka: »Kdor vstaja zgodaj, temu časa nikoli ne zmanjka«. Naj mu bo lahko slovenska zemlja. procesu bom posredovala belilnieo in mikalnico skupaj- Operativni plan za vlaknine je bil postavljen nižje kot so kapacitete te belilnice in milkalnice, to pa predvsem zaradi pomanjkanja delovne sile. PO' trebe trga so pa tudi narekovale proizvodnjo damskih vložkov samo v dveh izmenah, kar je precej zmanjšalo plan oplemenitenja tkanin. Torej so v obeh oddelkih ostale proste ali neizkoriščene kapacitete, kar je omogočilo preseg plana. Komercialni službi je uspelo izvoziti vso že bonfekcionirano 100 m gazo. Tako je oddelek konfekcije PROIZVODNJA V JUNIJU konfokcioniiirail večjo količino iste-Ka artikla kot je bilo prvotno planirano, saj je bil plan zaradi zalog Postavljen precej nizko. Za kon-tekoioruiranje tega antikla je potrebno majhno število delovnih ur, zato siceršnje pomanjkanje delovne sile, kii je posebno v oddelku konfekcije na dnevnem redu, pri izdelavi tega artikla nii igralo bistvene vloge. Vmesecu pročanja je bila kon- jekaionirana večja koMoina Mitja, ki ni bil prvotno v planu. Prav taiko s,0 pili konifekoioniirani ovoji ozkih dimenziii, kateri tudi niso odi v planu. Trakotkalinica je del- Od 12. 7. do 11. 8. praznujejo rojstni dan: FILTRI: ?• 8. Kebert Cvetka, 30. 7. Grošelj Marija, 2. 8. Nakrst Anica, 21. 7- Rožič Ana, KONFEKCIJA: 15. 7. Cerar Žalika, 8. 8. Glavd-nac Anka, 6. 8. Keržan Milena, 31. '• Kurmanšek Olga, 3. 8. Mandelj Mimi, 24. 7. Miš Kristina, 8. 8. Mo-a o ^.e'ena' 26. 7. Peneziič Marija, 8. Pivec Mimi, 17. 7. Pogačar Ani, ”• o- Strmšek Jemej, 16. 7. Šdva-vec Ivanka, 8. 8. Mohor Helena, 7: Zalokar Ana, 30. 7. Vidovič Marija, 18. 7. Šuštar Anica, BELILNICA T l- 8. Jere Janez, 13. 7. Korant Jalkdb; mikalnica 5. 8. Nakrst Avgust, 9. 8. Piiirc Roman; TKALNICE 51. 7. Jerman Ana, 13. 7. Pirnat vtnko, 7. 8. Rožič Milena, 12. 7. Tomažič Vida, 5. 8. Ulčar Ana, 20. 7. Zamik Ciril, 17. 7. Maček Cilka, 31. '• Crv Ivanka; PRIPRAVLJALNICA 16. 7. Cerar Vinko, 23. 7. Peterka Ana; no prenehala z izdelavo le-teh, v konfekciji je pa ostala zalogaprej-šnjdih mesecev, ki je bila konfek-aionirana v tem mesecu. Iz vsega navedenega je razvidno, da je oddelek konfakai je tako visoko presegel proizvodni plan brez dodatne delovne sile, vendar pa z artikli, ki imajo visoko vrednost, a za kon-fekcioniranje potrebujejo minimalno število delovnih ur. Proizvodni plan eigaretPih filtrov je bil prilagojen kapacitetam oddelka. Komercialne potrebe so velike večje od zmogljivosti strojev tako trenutne kot tudi v perspektivi. Oddelek je delal v treh izmenah. S. E. — M. D. UPRAVA 27. 7. Pogačnik Jože, 19. 7. Drolc Ivan, 20. 7. Flis Rudi. KOMERCIALA 6. 8. Glavan Nada, 16. 7. Kos Ivan, 17. 7. Pejčič Dragiša, 11. 8. Gaberšek Rok, 12. 7. Dolinar Ljubo; GOSPODARSKO RAČUNOVODSKI SEKTOR 27. 7. Merlin Danlica, 21. 7. Naum Olga, POMOŽNI OBRATI 18 7. Gaberšek Viktor, 12. 7. Ju-teršek Dano, 15. 7. Kovač Marjan. H. 8. Skulbi Ferdinand; V mesecu juniju so vstopili v podjetje Poharič Monika v okrepčevalnico — Verbič Marija k filtrom — Markovič Milena v konfekcijo — Brodar Mira v konfekci j o — Cirar Ivanka k filtrom — Korant Dragica k filtrom — Vollkar Pavla k filtrom — Brleč Branislava v konfekcijo — Grčar Sonja v konfekcijo — Kosirnik Frandi v električno delavnico Poročila se je: Kržan Marija, poročena Cerar | Na novi žMjensiki poti ji želimo mnogo razumevanj a- RODILI SO SE: Stupica Miji in Franciju — hčer Andrajka Marini — sin, Muhič Jožici — hčer BV Nagradna križanka Vodoravno: 1 : A — Priimek, ime in ilegalno ime španskega borca, komandanta NOV in POS (Partizanskih odredov Slovenije); 2 : A — Član odbora združenja Španskih borcev; F — Vas pri Moravčah; K — Mesto v Španiji; 3 : A — Društvo upokojencev; č — Vodna žival; H — Ženska revija (kratica); J — Visok sneg. 4 : A — Ljubkovalno moško ime; G — Tvor; K — Domači. 5 : A — Sveitlin Ivanka; Č — Španski borec; član gl. štaba NOV in POS; K — Tovarna žarnic. 6 : A — Utežne mere; O — Predlog. .7 : A — Začetnici imena in priimka člana predsedstva SFRJ (Mi j alko Todorovič); F — Posoda za vodo; K — član odbora združenja španskih borcev (Boris). 5 •' C — Član odbora združenja Španskih borcev (Stane); J — Koroški narodni ples; N — Nade. 9 : F — Kratica za neznanca; I — Izmišljena povest o pojavih v naravi, bajka; N — Del dneva. 10 : C — Ime madžarskega skladatelja (Bartalka); H — Avtomobilska oznaka Reke; K — Estonec; O — Kratica za visokvalifici-ranaga. V : A — Ime naše previjallke ovojev — Cerarjeve; F —Sekretarka PK Španije (bila na kongresu pri nas); O — Rimska dvojka. 12 : C —- Grof Predjamski (E-razem Raubar); K — Španski borec, narodni heroj; ilag. ime Daki. 13 : iB — Španski diktator; H — Dragiša Ognjanovič; K — Kratica dolžinske mere. 14 : A — Kazalni zaimek; E — Avbelj Viktor; J — Približno; M — Zala. 15 : A — Zloglasna belogardistična postojanka pri Ljubljani; D — Ime in priimek španskega borca, narodni heroj, član štaba NOV in POS. I 16 : C — Odlikovanje; K — Ena od celin. NAVPIČNO A : J — Ime in priimek člana odbora španskih borcev; 11 — Borčevska organizacija; 14 — Vrsta črnila. B : 1 — Zdravnik za očesne bolezni; 13 — Žaljivo ime za duhovnika. C : 1 — Kratica mladinske organizacije; 8 — Priimek predsednika organliz. španskih borcev; 15 — Kratici imena in priimka Slovenskega slikarja (Hinko Kos). Č ; 1 — Ilegalno ime španskega borca; pod 15 — D član štaba Kadrovske vesti abcCpefgh ijklmnop 1 I X X X X X X X — X X X X X X X X X X X X — X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X 1 / - X X X N X X X X X "TV... . > ■ X X X X X X X X X X X X X • X X X X 1 2 3 A 5 6 7 8 9 10 11 12 13 M 15 16 NOV in POS; 10 — Televizijski zaslon; 16 — Zmak za kisik. D : 1 — Predujem. 7 — Obrež-.je; 15 — Anton Lajevic. E 3 — Velik ogeUj; 12 — O-uema hiša v Milanu. F ; 1 — Kratici Obeh imen pisatelja Finžgarja; 5 — Ime borca pod 5 — C; 13 — omot. G : 1 — Kraj na Primorskem; 7 — Gora na Primorskem; 11 — Začetnici imena in priimlka našega tehničnega vodje; 15 — Janez Narat. . H : 1 — Prebivalka Alžirije; 10 — Egipčanski bog sonca; 13 — Določana količina. 1:1 — Kratica za kemični element natrij; 6 — Ivan Fajfar; 9 — Ime narodnega heroja in našega poslanca Jermana. J : 8 — Avtomobilska oznaka za Reko; 14 — Znak za element kobalt. K : 1 — Priimek, ime in eleg. ime španskega borca, člana štaba NOV in POS. L : 1 — Ilegalno ime borca pod 5 — Č; 7 — Vzklik; 10 — Pokrajina na Hrvaškem, 15 — Začetnici priimlka in ime Ježka. M ; 1 — Urne borca predsednika odb- španskih borcev (pod 8 — G); 6 — Kosmač Ciril; 11 — Strokovna mladinska' revija; 14 — Varuh doihačega, ognjišča pri starih Rimljanih. _ ^ ^ N : 1 — Podžigam; J Madžarski delavski voditelj Bela; 14 — Neki. 0:1 — Moško ime; 6 — Član predsedstva SFRJ (Koča). P : 4 — član odbora španskih borcev (Lazo); 13 — Piš veter. Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor; Zalka Cerar, Rezka Demšar, Mara Juvan — blagajnik, Franc Kerč, Toni Laznik dipl. oec. — korektor, Marjan Mer-kužič, Miro Pavlič — fotoreporter, Franc Peterlin dipl-ing., Ani Rožič,. Ivanka Ogorevc, Jurij Vulkan in Milan Drčar — odgovorni urednik. Tiska: Papirkonfekcija Kr- ško, obrat Valvasorjeva tiskarna Naklada: 850 izvodov