France Prešeren
Slavnostni koncert
proslavo stoletnice rojstva slovenskega pesnika
Franceta, Prešerna.
Na Dunaju, dne 7. marca 1900.
BESEDILO.
Luna sije, kladvo bije trudne, pozne ure že; prej neznane srčne rane meni spati ne puste.
Pod oknom.
(Fr. Prešeren.)
Ti si kriva, ljubezniva
deklica nevsmiljena!
Ti me raniš, ti mi braniš,
da ne morem spat’ doma.
Strunam.
(Fr. Prešeren.)
Strune, milo se glasite, milo, pesmica, žaluj; srca bolečine skrite trdosrčni oznanuj; kak’ bledi mi moje lice, kak’ umira luč oči, kak’ teko iz njih solzice, ki ljubezen jih rodi.
Obraz mili tvoj po sili
vedno mi je pred očmi;
zdihujoče
srce vroče
vedno k tebi lirepeni.
Voda a plač.
Okolo liaj ečka teče tam vodička, napoj mne panenko meko konička. Ja bo nenapojün, ja se tuze bojim, že jsem malička.
Pred našimi okny roste tam oliva. Povez mne panenko, kdo k väm chodivä. K nam žadny necbodi mne se každy boji. Že jsem ehudobna!
Pred našimi okny roste z rfiže kvet. Povez mne panenko, proč te mrzi svet’. Mne svet nie nemrzi, mne srdenko boli, plakala bych hned.
Dyby byla kosa nabrošena.
Dyby byla kosa nabrtfšena, dyby byla votava, co by vona drobmi jetelinku co by vona šupala.
Aj šupaj, šupaj drobna jetelinko; co je mne po tobe mä zlata panenko, Co je mne po tobe, dys ty se mne provdala.
LJUBLJANA
Zlata doba.
(Fr. Levstik.)
Dota zlata blagih, dnij, ko je zora še svetila, prva deva me ljubila, oh, nikdar, nikdar te ni.
Vprašal zvezde sem svetle, kje so sreče prvi časi.
Zvezda nikdar se ne glasi, z neba gleda le molče.
Vprašal sem, ko zor rodil za gorami beli dan je, luči vprašal poludanje i mraku, ko je rosil.
Doba onih svetih dnij, ko je zora še svetila, prva deva me ljubila, oh, nikdar, nikdar te ni!
Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo, meni mladi deklici, neporočeni materi?
Oče so kleli, tepli me, mati nad mano jokali se, moji se meni sramVali so. tuji za mano kazali so.
Nezakonska mati.
(Fr. Prešeren.)
On, ki je sa,m bil ljubi moj, on, ki je-pravi oče tvoj — šel je po svetu, Bog ve kam. tebe in mene ga je sram.
Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo?
Al’ te je bilo ali ne, vendar presrčno ljubim te.
Meni nebo odprto se zdi, Kadar v tvoje ozrem se oči, kadar prijazno nasmeješ se, kar sem prebila, pozabljeno je.
On, ki ptiee pod nebom živi, naj ti da srečne, vesele dni!
Al’ te je bilo treba al’ ne, vedno bom srčno ljubila te.
Rožmarin.
Rasti, rasti rožmarin, ti deviški drag’ spomin! Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen aVi suh.
Kadar jaz umrla bom, venec lep imela bom ’z rožmarina nemškega, nagelj na rudečega.
Sem slovenska deklica, Minka m’ je ime, sem obraza bistrega, hrabro imam srce!
Ljubi moj je čvrst junak, lep slovenski korenjak! Ljubi moj je Slave sin, Krepki sin planin!
Sem slovenska deklica.
Mati me slovenska je nežno odgojila, v sladkem domoljubji me je odgojila.
„Bog vas živi večni čas!“ pela zmiraj bom na glas, „Bog vas živi mamica, vrla Slovenka!“
Kadar se možila bom s tabo, moj junak, mora strašnih topov grom tresti zemlje tlak; in na grada razvalin’ te objamem, sin planin! dam ti roko, ljub’ junak, slavni korenjak!
Slovenski svet, ti si krasan!
Slovenski svet, ti si krasan, ti poln nebeške si milote! Slovenski svet, ti si krasan, ti poln največje si lepote, ti biser meni vse zemlje!
Slovenski svet, ti si krasan, zares nebo te je ljubilo, da te tako je obdarilo; kako bi te ne ljubil jaz!
V bodočnosti jaz vidim dnove, ko težke izgubiš okove; o Bog, o Bog, to dobo daj, o Bog, to dobo skoraj daj!
Slovenski svet, krasnejši boš, kedar vihar ti zdanji mine; slovenski svet, krasnejši boš, ko iz nad tebe mrak izgine, povrne se ti sreče dan.
Natisnil Karol Gorišek na Dunaju V. — Založilo akad. društvo „Slovenija“.
Slavnostni koncert
v proslavo stoletnice rojstva slovenskega pesnika
FRANCETA PREŠERNA.
Na Dunaju, dne 7. marca 1900.
V S P O R E D.
izvaja tamliuraški zbor „Zvonimir-a“.
poje moški zbor „Slovenije
1. a) V. Parma: Intermezzo iz opere „Ksenija“. | b) It. pl. Zajc-Tudor: Slijepac Marko,
2. Slavnostni govor, govori cand. phil. Rajlio Slavec.
3. a) J. Fleisman-.i. Čerin: Pod oknom (Fr. Prešeren), b) K. Mašek: Strunam (Fr. Prešeren),
4. H. AYieniawsky: „Souvenir de Moskou“. Fantazija za gosli po ruskih temih; svira
g. K. Jeraj, na klavirju spremlja gospica Luiza Jeraj.
5. A. Dvorak: aJ Yoda a plač.
b) Dyby byla kosa nabrösenä , z moravskih dvospevov za sopran
in alt s spremljevanjem klavirja poje ženski zbor „Slovanskega pevskega društva“.
6 .a) Chopin: Nocturne; Des-dur, j
b) Liszt: Rhapsodie,	|	igra	na	klavirju	gospica	Dragica	Kovačevič-eva.
c) Mendelssohn: Scherzo, )
7. a)	A. Ned ved: Zlata doba,	)	poje g. Fr. Naval, na	klavirju
bj	F. S. Tilhar: Nezakonska mati	(Fr.	Prešeren),	j	spremlja g. J. Herle.
8. M. Hubad: a) Rožmarin,	)	poje	mešani	zbor	„Slovanskega pevskega
b) Sem slovenska deklica, I	društva“.
9. a)	II. Wienia-wsky: Mazurka,	i svira na gosli g.	K. Jeraj,
b) Bedf. Smetana: „Sen Zdenka“ iz opera „Dalibor“, na klavirju spremlja
c)	E. Bazzini: Ples škratov,	1 gospica Luiz.a	Jeraj.
10. H.	Volarič: Slovenski svet, ti	si	krasän!	poje	moški	zbor „Slovenije
Koncertni klavir: Elirbar.
—~®#> Po koncertu prosta zabava.
LJUBL^NA
Sodeluje slavni orkester c. in kr. bosn.-herz. pešpolka št. 4.
(VxA	aA,