obzorja stroke poročila
Summary
PEOPLE AND THE STONE. SUMMER RESEARCH CAMP PODSREDA 1994. THE REPORT OF THE GROUP WHICH RESEARCHED STONE-CUTTING. Dušan Š tepec
T|e fiekkvoik findings indicate that stone cutting was a very lively activity in the area of the Kozjansko gardens < "Kozjan ski park") in the 19th cenmry This is evident ¡from the data of our informants ahout the stone-cullers who lived in that lime. We can mention the Kolar family, Miha Vo.vl from Piišlajn and also Janez Gerzin from Gorja ne who performed his aclivity up to I lie thirties of the twentieth century, il is often very difficult to define dte exact nine as there are man v objects on a field wInch are not signed and without the exact date. We w ill maybe never know ahout the authors and the time, because slone-aming is an activity, which was performed in the past and folk's memory is weaker from year to year. So it was important lhai we at least tried lo document thesione products wte came across orifhe area of Kozjansko gardens m the lime of our research (stone mortars, house portals, press stones, cemetary walls, tombestones, boundary stones etc.).
Beside stone-cutting we also researched lime-burning. As this problemaiics is very wide, we limited ourselves to the period after the second world war, tile main reason for thai was that the informants gave us the data mostly fortius period. Roman Godler, ihc only active lime-burner on ihc area of Kozjansko gardens told us that before the second world war there were I« lime-kilns. some of which were abandoned in the thirties, only eight of litem remained after the second wor ld war.
The main ch a raci eristics of the lime-kilns are following: three fourths of its edge leans on the hill or it is covered by earth, there is an opening for burning on tile from side of the lime-kiln and the usual filled bricks are built in the inner side and smeared With clay, there are only four lime-kilns that are built by fire-clay These lime kilns used to give (000 to 4500 kilograms of lime.
We researched also t he line k lay ing. Before the second world waruniil the end ol the fifties they used I o build with certain kinds of stones, the so called "prUšni kamni", the mortar was made also from slaked lime. The width of the foundations ot the house was usually 60 centimeters, and 45 to 50 centimeters of the bricks. Tliey used the logs of the alder-tree the so called "jaušovi hlodi", as the foundations where the pieces of land w ere soft The house ground were made of''clay and straw". They used to build in layers C'sarah"). In winters the bricklayers visited neighbouring villages in groups and played lamburitsas, Most often they played on a New Years Eve and St. Joseph's Day.
Helena Rozman
POROČILO O DELU V POLETNI INTERDISCIPLINARNI RAZISKOVALNI DELAVNICI PODSREDA '95
V	organizaciji Zavoda Spominski park Trebče - Kozjanski park in Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije je med 9. in l(j. julijem 1995 potekala druga Poletna interdisciplinarna raziskovalna delavnica Podsreda 95. V delavnico je bilo vključenih 29 udeležencev; dvanajst študentov etnologije, dve študentki umetnostne zgodovine, dve študentki arhitekture, ena študentka geologije ter pet dijakov: trije iz brežiške ter po eden iz mariborske in celjske gimnazije. Delali so pod strokovnim vodstvom sedmih mentorjev. Delo v delavnici smo razdelili na etnološki in umetnostnozgodovinski sklop.
V	okviru t. i, etnološkega foruma je delalo pet skupin, ki so se ukvarjale z naslednjimi raziskovalnimi temami; Prehrana v Podsredi m c tkolici (mentor: VladoŠlibar, dipi. etnolog. Pokrajinski muzej Celje); Mlinarji in mlinarjenje v dolini reke
Bistrice(»mentorica: Helena Rozman, prof. zgodovine in dipl etnologinja, Zavod S PT-Kozjanski park); Glažute na Vetrniku (mentor: Jože Iiataj, dipl. zgodovinar, Zavod SPT-Kozjanski park); Lončarstvo v Podsredi in okolici (m en ton ca Jasna Sok, dipl, sociologinja, Kozje); Kamna rji in kamnar-stvo (mentor: Božidar Premrl, dipl. komparativist, Ministrstvo za kulturo); Spolno življenje v ljudskem jeziku (mentorica: Irena Rozman, dipl. etnologinja. Novo Mesto).
Študentje in dijaki, ki so se ukvarjali s prehrano v Podsredi in njeni okolici, so, v skladu z navodili mentorja Vlada Šlibarja, dopolnjevali V lanskoletni delavnici pridobljene rezultate z območja fare Podsreda. Letošnja raziskava je zajela kraje Bistrica ob Sotli, Žagaj in Črešnjjevec, l.esično in Dren s ko rebro ter trg Pilštanj. Raziskava se je omejila na 20. stoletje.
48
GLASNIK SED 35/1995, št. 4
obzorja stroke - poročila
člani te skupine, Dušan Slepec, Barbara Šterbenc, Lea Križnik in Anton Jane, .so delali Z anketnimi listi in Opravili intervjuje z devetimi informatorji. Raziskovalci so poleg vprašalnice o prehrani uporabljali še vprašalnice o obdelavi grozdja ter o vinskih kleteh in zidanicah.
Letošnje delo skupine, ki se je ukvarjala z mlinarji in mlinar-jenjem v dolini reke Bistrice, pomeni vsebinsko poglabljanje m širjenje lanskoletnega dela. Poleg določitve lokacij vseh mlinov na Bistrici. ki so delali v tem stoletju, so se člani skupine ukvarjali s spoznavanjem življenja v posameznih mlinih. Raziskava je bila, kot je bilo že omenjeno, časovno omejena na 20. stoletje, s posebnim poudarkom na času po II. sv. vojni,
7. mlinarstvom so se pod vodstvom HeleneRožman ukvarjali Maja Kanop, Peter Arko in Robert Rot. Opravili so intervjuje S 16 osebami, na vseh lokacijah so fotografirali notranjost in posamezne predmete. Inventafizacije še niso opravili.
Pogovor z mlinarjem Senico v Zagorju 29.
Poto: Robert Rot, 14. 7. ¡995.
Fototeka S PT-Kozjanski park.
Študentki Alenka Čas in Urška Lazar sta z mentorjem Jožetpm Rata jem raziskovali glažutena Kozjanskem. ()bdelali so dve lokaciji na Vetrniku - gre za Staro in Novo Glažilto. I ¿ved ti so anketo O poznavanju obeh Glažut. Glede na rela CtVno veliko časovno oddaljenost delovanja steklarskih de lavnic so pridobili malo oprijemljivih podatkov. V drugem delu so raziskovali glažuto v Loki pri Žusmu, ki so jo izbrali Zaradi dveh razlogov: glažuta je bila sredi 19- stoletja eden litned največjih industrijskih obratov na obravnavanem območju. delovanje te steklarne je najbližje parku in tudi
vedenje o njej je med lokalnim prebivalstvom še dokaj živo.
Med delom na terenu so evidentirali štiri svečnike, dve vazi, dve luči in lestenca v cerkvah Sv. Jakoba in Sv Valentina v Žusmu ter Sv. Ane na Babni (ion.
Letošnja raziskava je odprla nekatere nove vidike, glede na razširjenost glažut pa lahko temo vljučimo tudi v Raziskovalno delavnico Podsreda 96.
Skupina, ki se je ukvarjala z raziskovanjem lončarstva v I'od s red i in njeni okolici, je pri svojem delu evidentirala in dokumentirala dve lončarski delavnici, in sicer nekdanjo delavnico Leopolda Dobravca na Trebčah 51 in Kolarjevo lončarsko delavnico v Pod s red i 90. Obe sta že več kot desetletje opuščeni, kljub temu pa je ostalo, predvsem pri Dobra ven. precej lončarskega orodja in izdelkov, ki so jih člani skupine ustrezno dokumentirali. Določene .so bile tudi lokacije drugih delavnic in glinokopov. V skupini so Bili poleg mentorice Jasne Sok še študent etnologije Janez Ki ne in študentka etnologije Lucija Horvat ter srednješolka Katka Zidar.
Pod strokovnim vodstvom Božidarja Premrla se je s kamnar-stvom ukvarjala Katarina Oblak, študentka geologije in biologije. Letošnje terensko raziskovanje je pomenilo vsebinsko nadaljevanje, poglabljanje in širjenje lanskoletnega. Raziskovala sla predvsem apnarstvo (Žagaj, PHštanj) in kamnoseške izdelke (mejnike, portale in druge arhitekturne člene). Na Sv. Gorah nad Bistrico ob Sotli, Starih Sv, Gorah nad Podsredo ter na Pišečkem gradu sta skicirala, evidentirala in fotografirala kamnoseške znake. Mentor opozarja na odkritje primerkov ljudske umetnosti v kamnu: človeških figur in reliefa operutničenega angela, ki jih je v drugi polovici prejšnjega stoletja naredil k lesar in kamnolomee Zupan iz Srebrnika Št. .37, vttlgo "pr Šiški".
V okviru raziskavi: sla obiskala 16 krajev m se pogovarjala s petindvajsetimi informatorji. Na terenu sta zbrala nekaj vzorcev kamenin m okamenin ter fragment Attemsovega mejnika iz lehnjaka.
Zadnja tema letošnjega etnološkega foruma pa se je dotikala spolnega življenja, ki sta ga obravnavali Jelka Pšajd in Teja HlaČer z mentorico Ireno Rozman izhodišče za vodenje pogovora z informatorjem je bila vprašaInica.
Na raziskovalnem območju, ki je zajemalo naselja Podsreda, Bistrica oh Sotli, Polje pri Bistrici, Trebče in Žagaj, so opravile pogovore s tridesetimi in forma torka mi. Raziskovalna tema Spolno življenje je bila razdeljena na dva tematska sklopa: nosečnost, porod, poporodna doba ter menstruacija, kontra-
"Staro in mlado" -Jerclov Fracl in Dušan Štepee. Foto: Helena Rozman. 15■ 7. 1995■ Fototeka SPT-Kozjanski park.
GLASNIK SED 35/1995, 51. 4
29
- poročila
cepcija, abortus in aboritivi, neplodnost.
Skupina je zbrala ljudske izraze, s katerimi domačini označujejo spolni odnos, neplodnost, moški in ženski spolni organ, ženske prsi. menstruacijo, nosečnost, porod, splav itd. Raziskovalke so namenile posebno pozornost ljudskemu verovanju, in sicer ljubezenski magiji ter magičnemu zdravljenju otroških bolezni.
Umetnostnozgodovinski in arhitekturni forum sta vodili Marja Lorenčak, umetnostna zgodovinarka v Zavodu SPT-Kozjanski park, in Tatjana Oblak. dipl. ing. arh. z Vrhnike. V skupim so sodelovale študentke: Polona Koče, Alenka KuScvič, Nataša Oblak in Cvetka Požar terdijaki: I Jroš Novak, Rok Rainet in Igor Sapač. Prve dneve so z umetnostnim zgodovinarjem dr. Sumom Šte-fancem večkrat obiskali cerkev Sv. Jakoba na Dobrini pri Zu smu. V sakralnem objektu so dokumenti i a I i celoto in posamezne detajle s fotografijo, risbo in akvareli, Izmerili so obseg Se ohranjenih fresk in posneli reliefni vzorec taberuak-Ija v steni.
Ogledali so si tudi drugo cerkev na Dobrini, posvečeno Sv. Martinu. V naslednjih dneh so si ogledali še cerkvi Sv. Marije in Sv. Ane na finskem, cerkev na Stari Sv. Gori nad Podsredo, sakralno arhitekturo na Sv. Gorah nad Bistrico oh Sotli, cerkve v Lesičnem, Bistrici ob Sotli, Šentvidu, križev pot do cerkve Sv. Roka nad Šmarjem pri jelšah, cerkev na Sladki Gori in cerkev Sv. Marije Pomočnice v Zagorju pri Pilitanju.
Z arhitekturno risbo so izmerili in dokumentirali kapelico, ki sicer ni del križevega pota na Stare Gore nad Podsredo, je pa v lanskoletnem zborniku označena s številko 111.
Udeleženci so vsak dan sproti urejali pridobljeno gradivo (terenske zapiske, skice, risbe); vse pridobljene predmete so iuventarizirali. Fotografije, ki so jih študentje in njihovi mentorji posneli v delavnici, so sproti razvili ni nato uredili.
Jerrtov a muzikanta na zaključnem večeru v kuhinji podsreškega gradu. Potó: Božidar Premrl, 15. 7. 1995. Fototeka SPTKozja tis k i park.
Krajanom Podsrede in udeležencem delavnice je Tatjana Oblak pripravila predavanje ob diapozitivih, s katerim je predstavila svojo diplomsko nalogo z naslovom Hiša v mitologiji, Igor Sapač pa je predaval o gradovih in grajski arhitekturi na Slovenskem ter hkrati predstavil makete grajskih stavb, ki jih izdeluje že vrsto let.
Predavanje Igorja Sapuča. Foto: Helena Rozman, 15- 7. 1995. Fototeka SPT-Kozjanski park.
V letu 1996 bo Poletna raziskovalna delavnica potekala v terminu med I. in 10. julijem. Informacije:
Zavod "Spominski park Trebče" - Kozjanski park
I'od s reda 45
63257 Pods reda
Tel.: (0Ó3) 806-137, 806-259
Fax : (063) 806-219
50
GLASNIK SED 35/1 995, št. 4