Leto - Año V.
No. 230
"EL SEMANARIO ESLOVENO"
Cena 10 cent.
Uredništvo in upravništvo
Calle AÑASCO 2322 — U. T. 59 - 3667
Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18.
Buenos Aires, H- novembra 1933
Naročnina za pol leta S arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— I.ist izhaja ob sobotah štirikrat mesečno
o
S -3
M
„. o
M fco 8 <
FRANQUEO PAGADO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 1551
Naša Pot
Pot, za katero se je odločil Slovenski Tednik, po nalogu Prosvetne organizacije, je Naporna in težka, čez pot leži in mu pokladajo vedno no-*ih, vidnih in nevidnih ovir, da se včasih zdijo ne prehod-Ijive. Pogum, samozavest, ter Pojmovanje organizatorične-ga smisla, pa je danes med Primorskimi izseljenci v tujini že tako silno, da je treba z njim računati. Redki, zelo redki so, ki sedajo na li-toanice, ter verujejo lepim Mamljivim besedam raznih Sava j alce v. To lahko sklepajo s tega, da so se vsi poizkusi, še tako spretno pripravljeni, prej ali slej izjalovili.
Koliko društev smo že imeli, ker pa so bila brez temelja in cilja, so vse kot kafra izginile.
Imeli smo tudi že več časnikarskih poskusov, ki so se tudi vsi izjalovili. Kvečjemu so "goreči rodoljubi" shranili par naročnin, katere so jim poslali naivni naročniki.
Predkratkim smo pokopali "Slovenski oddelek" v Jugoslaviji. Gotovo se je kak naročnik ubrisal za naročnino. To seveda nas zanima v toliko v kolikor je za nas pouč-Ijivo, da ne bo zopet kdo nasedel pa kje drugje. Saj je Že prišlo v navado.
Komaj se spodrsne enemu, 3e že skuša pobrati drugi. Udarijo pač na tisto struno, katero vejo, da je pri nas v8eh najobčutljivejša. In zabile se z opevanjem mile domovine, da človeku postn kar sladko pri srcu... Kot, da ne vedeli, da se "domovina-" pri njih tako lepo stlači v žep.
Ste čitali v zadnjem Tedniku odlomek "Sto miljonov ktttetov". Prečitaj še enkrat, ^avno tako bi hoteli delati ^kaj z nami, seveda v manjšin obsegu, ker nas je manj. ^apak smo jih takoj obsodi H na neuspeh, kar pomeni ^ le nismo tako nazaj za lu-fto> kot bi si kdo mislil.
Tedniku je določena pot, 0<iločno braniti stališče slovanskega izseljenca v tujini.
ki je najmanj 99% dela ' sko.
Pomen besede proletarec ali delavec, mnogi zelo različno pojmujejo. Navedemo samo par primerov iz našega življenja: Klerikalci, Sokoli itd. niso delavci. Kak namišljen komunist bo trdil, da je samo on stoodstotni delavec. Tako naziranje je strankarsko, katero je treba polagoma uničiti in stremeti za tem, da smo kolikor mogoče edini v borbi proti skupnemu sovražniku, ki je glavni in edini, brezvestni kapital in njegovo tiransko vladanje. Vsi, ki se duševno ali telesno trudijo za vsakdanji kruh, so delavci, škoda, da se tega v pravem pomenu besede, prvi kot drugi, ne zavedajo. Za to tudi vsi skupaj trpimo.
Nekateri kar ne morejo razumeti, da se da živeti tudi brez strankarskega sovraštva. Zato se nam lahko tisti, ki nas izkoriščajo, smejejo.
Ogromna večina našega izšel jeništva odobrava stremljenje Frosvetne organizacije, ter podpira z vsemi močmi, nje glasilo, Slovenski tednik.
Že večkrat se je sprožila misel, da bi se vsa društva v Argentini združila za skupno delovanje. Misel sama na sebi ni slaba in je tudi izvedljiva, če bi se vresnici delalo na to.
Načeloma, Prosvetna organizacija ni proti temu in tudi ne more biti. Že pravila sama pravijo, da ima vstop v društvo vsak Slovenec ali Slovenka, brez ozira katero je njegovo politično ali versko naziranje. Pač pa je društvo, brez da bi to še posebej predvidevala pravila, odločno protifašistično, ker tega pač ni treba posebej razlagati in vé vsak prav dobro,, da so fašisti plačanci kapitalizma in to vedoma. Žrtve bodo otroci, katere fašizem vzgaja. In take, ali podobne žrtve, smo več ali manj, mi danes.
V boljše razumevanje in pojasnilo vsem, se nam je zdelo potrebno nekoliko v potezi obrazložiti naše stališče.
VSA POTA VOOIJO
Čudno se svet vrti. Tista boljševišlca Rusija, ki so jo s kapitalističnim oljem mazi-Ijeni diplomati skozi dolga leta preklinjali na dno pekla, tista boljševiška Rusija,
V MOSKVO
proces proti angleškim inženirjem pozabljen, da je izpr-tje ruskih produktov pozabljeno — vse je odpuščeno in pozabljeno, samo če bi Moskva milostno naklonila an-
ročila. Francija seveda tudi ne spi. Ne le, da je sklenila
ki je "nacionalizirala ženske,; gleškim fabrikantom kaka na-uničila moralo in razbila družinsko življenje" — tista boljševiška Rusija, ki se bo zdaj j pakt s sovjeti, temveč tudi pa zdaj razsula, je danes j svojim prijateljem v Mali en-predmet ostre konkurence j tenti je naročila, da naj so med kapitalističnimi interesi i pobotajo z boljševiki, kar se celega sveta. Ko je sovjetski zunanji komisar Litvinov na londonski konferenci povedal, da je Rusija pripravljena na-
ročiti v inozemstvu za milijarde raznih izdelkov in blaga, aleo se ji preskrbi povolj-
Te dni je sporočila ruska vlada japonski, da najmanjši upad na rusko ozemlje, naj pride po kopnem ali po zraku, bo pomenil konec potrpi en ja.
Iz Tokia poročajo, da so Rusi enostavno pobili 200 mandžurcev, ki jih je ruska obmejna straža zalotila onstran reke Amur, na ruskem ozemlju.
JUGOSLAVIJA Ivot poročajo, bo letos žetev v Jugoslaviji obilna, kljub temu, da je v Sloveniji
je seveda takoj zgodilo. Tudi
v Wasliingtonu so videli luč
, , . , v ,, , . . i mnogo škode napravila novo na vzhodu ter dali Maskvi 41 °	1	'
milijone dolarjev kredita za
nakup ameriškega bombaža, med tem pa se vsak čas pričakuje, da bo Rooseveltova ad-
ne kreditne pogoje, je sve- j ministracija uradno priznala tovna kapitalistična gospoda J sovjetski režim, kar Angle-
kar sline požirala. Žalostno, ampak' resnično — Rusija je danes edina dežela pod soln-cem, ki dela, gradi in napreduje, edina, kjer se kapitalistom še obeta kak business, tedaj treba biti prijazen s temi boljševiki!
Sovjetska Rusija ima danes svoje biše sovražnike tam,
žem in Francozom seveda niti najmanj ne ugaja.
Vse kaže, da se med kapitalisti sveta vname prava sveta vojna za ruski trg. Nekoč so vodila vsa pota sveta v Rim. Potem je prišel na vrsto London. Nemški Viljem je hotel, da bi Berlin postal sve-
tovna Meka, pa se ni zgodi-kjer jih sama hofce, kajti | lo po njegovi želji, in v po-pred dobrim odjemalcem je ^ vojni dobi je New York dobil treba imeti rešpekt. Angleški, to čast. Svet pa se danes hi-toriji hitijo zagotavljati Mo-' tro vrti, in zdaj vodijo vsa slcva, da je veleizdajniški pota sveta v — Moskvo.
OKNO V
ZAHRBTNO SO UMORILI AFGANISTANSKEGA KRALJA
Kot poročajo iz Ivabula, je tamkaj umrl nasilne smrti afganistanski kralj Mahau-mund Nadir Khan.
Kot je znano, je kralj pred leli posetil vsa glavna evropska središča in je hotel, ko se
SVET
nega kralja sin, Mohamed Zahir, ki mu je sedaj 17 let.
Baje je morilec neki dijak, ki je organiziral že več umorov na višje glave.
RUSIJA IN JAPONSKA
Med Japonsko in Rusijo je položaj silno napet. Vse kaže, da bodo kmalu začele govoriti strojnice in topovi. Ja-je vrnil, tudi v svoji deželi \ ponski imperjalizem se samo-upeljati evropski sistem. Te- ¡ zavestno šopiri na tuji račun, mu pa so se odločno uprli kar se liusji ne zdi prav nič domačini, kar je bilo baje potrebno tega trpeti, vzrok, da so ga spravili s te-j Na podlagi ruske zunanje ga sveta.	j politike računamo, da se je
Če bi imele z evropskim Rusija vsestransko zavarova-sistemom priti tudi evropske la, za morebitni obračun s ja-
razmere v deželo, je popolnoma prav, da so to preprečili. Manj škode je smrt enega kralja, kot pa počasno umiranje milijonov ljudi. Kot se danes dogaja v Evropi.
Na prestol bo sledil uinorje-
ponskim imperjalizmom. Pogodbe z evropskimi državami in pogajanje z Združenimi državami.
denj, na Hrvatskem pa toča.
Sicer ima vsa stvar politično ozadje Anglije, proti ruskemu uplivu, ki se tudi v tej deželi jači.
REVOLUCIJA NA KUBI SE NADALJUJE
Razne kapitalistične koncesije se borijo za korito na Kubi. Pozorišče dobiva za današnjo civilizacijo, naravnost škandalozno lice. Ne smemo pa pozabiti, da so v tem mc-težu tudi resnični idealisti, ki se vresnici borijo za dobrobit svoje domovine. Posebno dijaki in delavci se odlikujejo, ki tudi najbolje poznajo razmere.
Vsredo in čertek je bilo 70 mrtvih, med katerimi je tudi mlad dijak Sergio Carbor ki je bil zelo populara fant. Ranjenih je bilo 130.
Revolucija se nadaljuje.
V BOLIVIJI IN PARAGVA JU VLADA VELIKO POMANKANJE
Kapitalistične intrige v Chacu so privedle bolivjansko in paragvajsko ljudstvo na rob propada. V obeh deželah vlada črna beda. Razumljivo. Sedaj je delo opravljeno in bodo sklenili mir.
Naučimo se spoznavati \ kakšne namene služi kapitalistom "Patria".
PRIPRAVITE SE VSI
za prireditev, ki se bo vršila dne 3 decembra v ulici Alsi-na 2832.
PRODA SE teren velik 200 i kvadratnih vara. Nahaja se v Za japonski imperjalizem j Belgranu na vogalu ulice. Na-postaja Mandžurija vsekakor, tančnejše informacije dobite trd oreh.	v našem uredništvu.
V naši zasebni kliniki so najmodemeje urejeni oddelki za operacije, za notranje, spolne, otroške bolezni, za žarke X, za ultravioletne žarke, diatermio, frenoterapio itd. itd. — Naduho in bolezni prebavil (želodčne in črevesne) zdravimo z novim aparatom, ki je iznajdba znamenitega profesorja dr.ja BESCHA. Ta aparat, edini v Buenos Aires, se jo v praksi izkazal kot najbolj še sredstvo za zdravljenje omenjenih bolezni.
ZASEBNA KLINIKA
Upravitelj: Dr. KOSTA VELJANOVIČ AYACUCHO 1584 — Telefon: 41 - 4985 — Buenos Aires
ARGENTINS KE VESTI
SPREMEMBE DENARNE POLITIKE
Za prihodnje dni se pričakujejo važni vladni odloki, v popolni spremebi državne denarne politike. Nova politika bo nekoliko liberalne jša v smislu denarnih odpošiljk, izmenjava bo pa še precej slič-na angleški denarni politiki in bo brezdvomno prinesla občuten padec argentinskega pesosa, vsaj trenutno.
TRGOVSKA POGODBA Z ITALIJO
Vnaslednjih dneh bo dan v javnost tekst trgovske pogodbe med Argentino in Italijo, nakar bo v prihodnjem zasedanju izročen parlamentu v odobritev.
TRGOVSKI ODNOŠAJI
MED ŠPANIJO IN AR- 1 GENTINO
Radi zadnjih sklepov, po katerih je denarna izmenjava med Španijo in Argentino, tako z ene kakor z druge strani, popolnoma prosta, se bodo trgovski odnošaji med obema državama zelo poglobili. V naslednjih dneh bo prišla v Buenos Aires posebna španska trgovska komisija.
MINISTER MORNARICE ODSTOPIL
V sredo je podal demisijo minister za mornarico, kontra-admiral Pedro S. Casal. Predsednik Justo je ostavko sprejel in začasno poveril vodstvo mornariškega ministrstva ministru vojne, generalu Manue-lu Radriguez. Kdo bo novi minister mornarice se še ne ve.
UPORABA ZASTAVE PRI SVEČANOSTIH
Po novi vladni odredbi je strogo omejena uporaba argentinske državne zastave pri svečanosti, ki jih pripravljajo pi-ivatniki in zasebne organizacije. — Ravnotako je pre-
povedano uporabljati v kakršnekoli s vrhe argentinski ščit.
NOVE PODZEMSKE ŽELEZNICE
Consejo Deliberante je na svoji zadnji seji odobril načrte gradnje štirih novih linij podzemske cestne železnice. Nove linije so: 1) Puente Avellaneda—Retiro; 2) Paseo Colón in Independencia do Rivadavia in Lacarra; 3) Retiro do postaje Buenos Aires v Barracas; 4) Parque Lezama do Puente Alsina.
ARGENTINSKI VLADI PONUJAJO POSOJILO
Skupina bankirjev, ki zastopajo različne velike trgovske družbe, predvsem francoske, je ponudila argentinski vladi posojilo 310 miljonov francoskih frankov, katef-a svota naj bi se uporabila za splačilo francoskih, belgijskih in švicarskih kapitalov,
I Kje lahko dobite SLOV. TEDNIK ¡
! v Slov. prosv. društvu Añasco 2322. ! v restavraeji "Osorio", na Paternalu.
! v restavraeji "Hiramar", na Paternalu. Í v kiosku na postaji, na Paternalu.
j v restavraciji Kurinčič, Trellcs 1167.	g
! v Retiru na večjih krajih, L. N. Alem. I v restavraciji "Pri veselem Štajercu", Avellaneda, [v trgovini Hlaanek..Bernardo de Irigoyen 675, Florida. I v S D D. Triglav, Gral. Mitre 556, Rosario.
| Slov. prosv. društvo III, Pasaje Humberto I.o 40, Córdoba, % ¡ Rivadavia 345,. Córdoba.

DRŽAVNI DOHODKI SE VEČAJO
V prvih desetih mesecih letošnjega leta so se povišali argentinski državni dohodki za čez 16 milijonov $ m/n. Skupno je prišlo v državno blagajno 226.448.216 $ m/n, napram 209.856.260 $, ki so prišli v istem razdobju v lanskem letu.
Možka diktatura in ženska "samovlada"
Prizor se vrši na pločniku ulice Warnes, med ulicama Osorio in Garmendia, neke nedelje zvečer.
mr-
Vračal sem se s Paternala, ko sem baš na vogalu ulice opazil par: on in ona. Rad j opazujem ljudi, zato sem pogledal na par, predvsem mi je vzbujalo pozornost čudno fantovo prestopavanje. Hitro sem mislil, da je pijan, kar na Paternalu nikakor ni redka prikazen, posebno ob ne-
ki so blokirani v Argentini, deljah. Vendar ni bilo tako.
Kje se lahko naročite na SLOVENSKI TEHNIK
j v vseh Slovenskih prosvetnih društvih.
1 v vseh Bankah, ki oglaujejo v SLOV. TEDNIKU.
j§ v restavraciji "Osorio", na Paternalu,
§f v restavraciji Kurinčič, Trelles 1167.
g v trgovini Hlasnek, Bernardo de Irigoyen 675, Florida.
Illllllllllllllll
Bil sem samo korak za njima ko sem vjel tale pogovor. Ni lepo da človek prisluškuje, sicer pa je osebna tajnost zajamčena.
On: Čemu si naročena na "Slovenski Tednik".
Ona: Ker mi ugaja.
On: Zakaj pa ne na "Jugoslavijo", ki je dvakrat večja in boljša.
Ona: Zame je Tednik boljši. Tudi strani, ki niso pisane v slovenščini ne razumem.
On: Ooo.
Ona: O, ali ne o, ampak je tako.
On: Kako pa, da ne prideš več v naše društvo.
Ona: Ker ste sami stari.
On: (Jezno) Potemtakem bi bilo dobro, da bi se pustila...
Ona: Tega eno leto že.
On, ki ni pričakoval, da mu konča ona stavek na tak način, je zmanjšal ton za celo noto.
POTNIŠKI ODDELEK:
Prodajamo potne liste za vse dele sveta.
POŠTNI ODDELEK:
Položnice — Razpošiljanje sma itd. za potnike.
Kreditna pi-
TRGOVSKI ODDELEK:
Finance, Kontrola, Administracija industrije in posestnikov.
HRANILNICA:
Obresti 7 %, trimesečna naložba.
ODDELEK KOLONIZACIJE:
Kolonizacija. Prodaja. V najem polje. Posojilo na hiše. Naseljevanje.
SLOVENSKI ODDELEK
BAN€€ «SJlfUHPADAfH 1911 ■
COMERCIAL, del PILATA
Av. de MAYO 652 t. 3S -1333 BI KWS AIRES
Uradne ure vsak dan od 8. do 18; ob sobotah od 8. do 11.
On : Čemu take reči! Poglej, jaz že od začetka se žrtvujem za naše Soltolsko druš-' tvo. Dam, kar le morem. Žrtvujem vse ure katere imam proste, brez da bi kedaj zahteval fieka od tega. In ka ji' mam jaz od vsega tega! I» vendar delujem.
Ona: Čemu pa deluješ?! Ali nimate programa ali kakega cilja!
On: Hm! Program, cilj. • • Naše društvo pa je le pravo. Nasprotno, pri Prosveti in Tedniku so sami falotje.
Ona: Če bi vedela, da govoriš iz razsodnosti, potem bi hotela govoriti s teboj. Ker pa vem, da ste sami zagrizen-ci, najbolje, da molčim.
On: Ooo...
Preložila sta se na drugi vogal, ter se zopet vstavila-Jaz pa bi zelo rad slišal konec tega zanimivega pogovora, sem jima sledil, ter se postavil tako, da sem bil s hrbtom proti njima. Pogovor je bil zelo srdit in morda sta dve srci viseli na zelo tanki nitki, se nista brigala zame. Začela sta zopet s pogovorom.
On: Ampak, nemoreš trditi, da Tednik odgovarja razmeram in potrebam naše kolonije.
Ona: Ne trdim tega, pa«
pa
lahko rečem, da ima najboljšo voljo da izpopolni vpraša nje. Pusti samo za pet nii»ut tvoj fanatizem in sodi. Prl" šel boš do zaključka, da vfcaka številka izpopolnjuje-
In. ..
On: Kakšna nesramnost
oštrigeta! Eno leto te že «J bilo v društvo in bi lahko napravila, da bi tudi danes »e prišla.
Ona: Nihče mi ni branil
vstopa in danes sem šla samo pogledat.
On: Pa bi ne prišla.
Ona: Upam, da ne bom več.
On: Ooo...
Medtem se je približal tramvaj št. 88 in sta vstopila.
V edinem vrtu v B. A., kjer dobri policaj iz vogala ulice Floride pusti spati nas brez strehe, sem premišljeval celo noč o malem prizoru, ki pa je bil zame dovolj značilnega pomena. Saj je [tako nazorno kazal kam vodi človeka slepa strast in fanatizem. On je govoril razkačeno, nepremišljeno tjaven-dan, brez smisla in zavesti le z nekim prepričanjem, da to je pravo, ki mu ga je ucepil kdovekdo, če bi ga pa kdo vprašal čemu, ne bi vedel zakaj. Življenje s takimi ljudmi je neznosno.
Nasprotno, ona je govorila s prepričanjem in s tako mirnostjo na njegova pusta vprašanja, da sem se kar čudil. Nikdar bi si ne mislil, da se vdobijo med nami taka dekleta, ki skušajo po svojih močeh pomagati tistemu delu, ki se jim iz prepričanja zdi najboljše.
Zares, trda je borba na viseh straneh, zato pa tern-večja bo zmaga, ki jo laliko pričakujemo, če bomo delali skupno in z vstrajnostjo.
O ENOTNOSTI
Tovariš urednik!
Dovoli mi košček prostora, da iz tega mesta izrečem par besed, ki me že dolgo časa težijo na srcu. Namreč nič bi mene težilo, ko bi to kar mislim zadevalo se samo moje osebe, ker pa vidim, da je to zadeva vsega slovenskega delovnega ljudstva v Argentini, katerega večji del je napram temu popolnoma brezbrižen. To je kar me boli.
Nekako iz ozadja opazujem vse dogodke "Slovenske Kolonije" v Argentini, natančneje pa sledim našemu življenju v Buenos Airesu, kjer imamo par društev in celo par časopisov v našem ,je-aiku, ki pa talco društva kot časopisi zastopajo vsak svojo tendenco, kar je po mojem mnenju samo ovira za združitev vsega slovenskega izse-ljeništva živečega v Argentini v en sam protifašistovski tabor.
Res je, da je naša kolonija vsak 99% odstotno delavska vsled česar si ne moreni tolmačiti — in to posebno se-
Nehote se mi je dalo primerjati fanta s tramvajem. Oba tečeta le na zunanji, ne lasten pogon. Drugače bi se ne ganila...
Milan ¡Šucov
Medicinal News
Največja klinika v BuenosAiresu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov.
12 oddelkov
Oddelek za venerične bolezni in sifils. Plačevanje na obroke $ 10 na mesec.
Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik speejalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseli vrst; maternica, jajčnik, čiščenje itd. izpuseeji, lišej, itd.
Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd.
Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako.
Električni oddelek. Prozorna luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd.
Oddelek specialistov za otroke.
Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave.
Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih eenah.
Oddelek za zobe. Izdiranje brez bolečin. Cene nizke. No ve zobe.
Ako se Vi čutite bolan, pa dobite ubog ali bogat,
obiščite našo hišo. Natančni pregled od zdravnike
specialista računamo $ 5.— Pregled od več zdravnikov ako imate več bolezni $ 10. Brezplačen pregled za venerične bolezni
Vgodno plačevanje
Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. — Govorimo Slovensko.
28 S UI P A G H A 28
daj v času ko se širi kuga fašizma — kako je mogoče, da obstoja med Slovenci v Buenos Airesu nekakih pet različnih tendenc, ako morem to tako imenovati.
Videl sem dobro uspelo skupno prireditev "Prosvete" in "Ljudskega Odra" v prid političnih žrtev, čital sem v "Delavskem Glasu" že več člankov in pozivov za združitev vsega slovenskega delavstva v eno samo enoto, slišal sem celo, da so se sestali že tudi delegati dveh močnejših skupin "Prosvete" in "Ljudskega Odra". Pred časom se je med delavstvom že na splošno govorilo o nekakšni združitvi potep pa — molk.
Tudi v "Slovenskem tedniku" sem čital svoječasno par člankov, katerih vsebina po mojem mnenju — nikakor ni nasprotovala enotnosti, delavstva. Vsled tega tu nastane vprašanje čemu se še nismo združili, in kdo je ovira, da ni še prišlo do tega? Dabi pa to ne ostala mrtva točka za vedno, kot ostanejo vse, ki pridejo na zeleno mizo v (Ginebri) Ženevi, predlagam sledeče:
1.	Da bi društva "Prosve-ta" in "Ljudski Oder" imenovala vsaka svojo komijsi-jo sestavljeno iz 3 oseb, ki naj bi se sestali in dislcutirali o potrebi in načinu družitve.
2.	Da bi se v obeh časopisih "Slov. tedniku" in "Delav. glasu" redno poročalo o poteku delovanja komisij.
3.	Da bi se me domenjenima časopisima pričelo iskreno polemiziranje o združitvi.
4.	Da se javno razkrinka vsacega, ki iz golega egoizma jStavi zapreke, združitvi na pot.
Upajoč, da moja želja, ki je ob enem gotovo tudi želja vsega zavednega delavstva, ne bo stala glas upijočega v puščavi, ampak, da bo našla tovarišev sposobnejših od mene, ki jo bodo z besedo in dejanji podprli.
Ker hočem biti v tem oziru nepristranski in ne želim ne zmagovalcev in ne premagancev ampak iskrenih tovarišev, sem sklenil, da pošljem ta članek s prošnjo za objavo "Slov. tedniku" in "Delavski glasil".
J. B.
(Op. uredništva) Gleij u-vodni članek.
VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ
v potrebi bo le
HRANILNA KNJIŽICA
SLOVENSKE« * ODDELKA
! Banco Holandés
t
*
Bmé. MITRE 234	BUENOS AIRES
Podružnica: CORRIENTES 1900
in ©©Bit© ©BBESTOVANJE
Ne vlagajte prej Vaših prihrankov, dokler se niste z nami posvetovali o posebnih ugodnostih.
Ko kupujete PREVOZNE KARTE (šifkarte) zahte-p
vajte naše cene, ki nimajo konkurence.
Uradujemo vsak delavnik od 81/2 pa do 7 ure zvečer.
Oh sobotah do 12y2.
Dostavljanje denarja Vašim v domovino hitro in točno
TUPI NAJHUJŠA JETIKA OZDRAVLJIVA
Čudoviti uspehi po najnovejših izsledkih dr. Gersona
(Nadaljevanje)
Seveda je treba pri tem ¡jemati v obzir občutljivost glede bolnikovega črevesja, izločevanja sladkorja itd. in je treba temu primerno preurediti dieto. Tako sem prišel na nič manj kakor 12 različič temeljne diete. Tako vidite, da bolnik kar ne more enostavno reči, da lioče Gersonovo dieto in tudi kuharica ne more take narediti. Glavni temelj diete: prepoved soli, nikotina, konzerv mOčna omejitev uživanja sladkorja ter moč-
VSEM KI VPRAŠUJETE
če lahko vas prisilijo za plačati list katerega niste naročili in ga vam kljub temu pošiljajo, sporočamo, da tega ne morejo zahtevati. Pač pa je pravilno, da list vrnete, če ga ne mislite naročiti, ali pa pišete, da ga vam ni treba pošiljati. Kot nam je znano, so to mnogi storili, pa jim list kljub temu pošiljajo, je to njih stvar, naročnine pa ne morejo zahtevati. Toliko v pojasnilo.
nih jedi ostanejo vedno enaki. Kakšna pa naj bo v posameznem primeru dieta, pa ne more odločiti kuharica, temveč samo zdravnik. Bolniki so namreč po svoji kon-stituciji tako različni, da je za vsakega potrebna drugačna hrana. Celo pri pljučni jetiki potrebujejo nekateri bolniki shujšanja, dočim morajo drugi odebeleti."
Tukaj je omenil novinar, da so te temeljne poteze v celoti vendar znane in je rabil besede: surova hrana, vegetarijanstvo.
Dr. Gerson ga je sunkovito prekinil: "Oprostite ven
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENE3 DE EILIK, diplomirana mi univerzi v Pragi in v zdravniških vodah v Bs. Airesu. Zdravi vse ionske bolezni. Sprejema tudi nosečo v popolno oskrbo na doni.
Ordinira od 9. uro zjutraj, do 20. ure zvečer.
LIMA 1217, I. nadstr,
U. T. 23 Bueu Orden 33á<( Buenos Aires
dar, surova hrana je za pljučno jetiko naravnost škodljiva in doseže največkrat baš nasprotno kar smo želeli. Moja dieta, ni vegetarijanska, vendar pa moji bolniki dobijo meso šele, ko so dejansko ozdravili. Toda pod mesom ne razumem jaz tega, kar navadno razumejo vegetarijanci. Mnogo primerov sem videl, ko je meso od mišic, kokoši in rib povzročilo pri jetiki naravnost grozne posledice, pri tem pa so se obnesla slezena, jetra in pri-željc, ki so v nekih primerih naravnost potrebni za zdravljenje. Povprečno dobijo moji bolniki od petega tedna naprej 300 do 600 gramov jeter na teden, pravo meso pa šel o po preteku pol ali celo enega leta."
Ko ga je vprašal novinar, če je zadovoljen z uspehi, mu je pokazal dr. Gerson predgovor svoje knjige, kjer trdi, da so nepobiino dunajski in berlinski specialisti in roent-genologi dognali 25 primerov prav hude, naravnost brezupne pljučne jetike, ki so ozdravili, odnosno se zelo zbolj-šali, da predstavljajo ti ozdravi jenci naravnost "čudeže". Pri tem pa je treba na-glasiti, da ni bil nobeden teh bolnikov operiran na pljučih, niti ni nobeden dobil kakih soli, ribjega olja in izjemno hormonov, niti niso imeli ti bolniki prostora za ležanje na prostem zraku. "Kakor se čuje predrzno, vendar sem prepričan", je nadaljeval zdravnik, "da ozdravljenje jetike ni noben problem več. Seveda bo moj način še v kakšnem primeru odpovedal.
V «lar dobifé
na vsakih 6 slik, ki ata,-nejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275, DOCK SUD
Brez moči sem na primer pred takšnimi bolniki, ki so melanholični, ki hočejo umreti. Tudi sem brez moči, če gnojenje poškoduje kakšno važno žilo in prične čir krvaveti v njo. Toda v takih primerih je tudi vsak drugi zdravnik brez moči. Edina težava obstoji za mene pred vsem v tem, da z besedo in s peresom razširim med zdravniki svoj način zdravljenja tako, da ga bodo brez težave mogli uporabljati. Moje zdravljenje z dieto nam je dalo zdravilo, ki skoraj povsem odpravlja pljučne operacije, začenši od pnevmotraksa pa tja do amputacij pljučnih delov. Zdravniki morajo postati spet optimisti in se naučiti vere v zlečljivost tudi najhujših primerov jetike s konservativnim zdravljenjem. Tukaj pa sera naletel na mnoge, ki dvojujejo. Huda jetika velja namreč še danes kot bolezen, na katero se ne da vplivati, ker je pač konstitucionalna.
ali kakor se navadno reče, prirojena."
Nadalje je dr. Gerson povedal, da ne zdravi le jetič-nikov, temveč da znašajo ti komaj eno četrtino njegovih bolnikov. Velika množina pa pripada k boleznim ožilja, ledvic in tako zvanih napad-nih bolezni: naduhe, angine pectoris, migrene, ishiasa in kakor se že vse imenujejo. Ostanek tvorijo motne notranje sekrecije: Bazedove in sladkorne bolezni.
Toda danes smem trditi, da zdravniki ne dvomijo več, da morem po svojem načinu ozdraviti te bolezni. Velika znanstvena bitka se bije le še za pljučno jetiko in se bo prav v tem izvojevala tudi odločilna bitka. Nad 300 ozdravljenih primerov govori zame zgovorno na rentgenskih ploščah. Sodim, da je bitka že dobljena", je dr. Gerson končal zanimivi razgovor.
Kč.
"Če stojita modrijan in bedak na ulici in se pogovarjata, kateri izmed obeh se bo prvi poslovil ter Šel svojo
pot?"
Modrijan, seveda!" "Imaš prav — na svidenje S"
KROJAČNICA V0LPIM
PRVOVRSTNO DELO PO NIZKI CENAH
2233 - Donato Alvares - 2233 g¡ 1!. T. 59 Paternal 8 «««
Tri kvadre od postaje La Paternal in eno kvadro od Avenide San Martin

PRIHRANITE SI DENAR, KUPITE VAŠE JE3TVI-NE V NAŠI FIAMBRERIJI
"1LA GEMSANA ARGENTINA»
Založba jestvin vedno frišna in najboljše vrste DEFENSA 861	U. T. 33 Avenida 5636
Pokličite nas po telefonu	Raznašanje na dom
Klavnica — Preka je vainica — Tovarna klobas — Zaloga masti
TICHY TOSE
Tovarna : Tellier 2251—53. U. T. 68 Mataderos 429. Prodajalna: Calle 25 de Mayo 758. U. T. 31 Retiro 4823
Podružnice: Avenida Leandro N. Alem 822.
Cabildo 1386 (Belgrano) TEJ. T. 73 Pampa 3570.
Bodega de Vinos Banfíeld
35 podružnic v mestu in provinci Buenos Aires STALNA PRODAJA NA POSTAJAH CATALINAS Y RETIRO FCP
Garantirano pristna bela in črna namizna vina San Juan. Najfinejša vina v steklenicah, v zabojih po dvanajst steklenic. Zaprisežen dobavitelj masnih vin.
Vsied velikega obrata in brezhibne organizacijo naša vina ne poznajo konkurence. Namizna vina v sodih ali pletenicah Vam nudimo liter po netto 28 centavov
dostavljeno na dom.
Vzorci so na razpolago v naši glavni pisarni:
IIIV ADA VIA 3842 - U. T. 62 Mitre 4284
ali pa: VINO BANFIELD, AVALOS 248, U. T. 59 La Paternal 3304
F®iv<[§rmfijM "LA
je znižala cene za slovenske kolonije. Pri nas izdelujemo slike po evropskom sistemu, prvovrstne in poceni.
Slike poročencev z drugovi in družicami samo $ 1B ducat. Poštne oá $ 3 naprej. Za osebne izkaznice, potne liste 6 za ? 1.
Ob sobotah odprto ves dan. Ob nedeljah zaprto.
Av. SAN MARTIN 1679
Telefon: 59
BUENOS AIRES
mu.
Veliki zavod 'RAIMOS MEJI A'
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno ravljonje.
SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi
krvne analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravio-letni žarki.
ZLATO ŽT.LO: zdravimo broz operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regonaracija po prof. Cicarellijn. ŽIVČNE BOLEZNI: Nov rasten ja, izguba spomina in šibkost. BEVMATIZEM: kila, naduta, gota. Šibkost srca zdravimo
po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raSirjoni, kisline, težka prebava, bruhanje, rano.
ČKEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. G'XILO, NOS, USEŠA: vnetje, polipi: brez operacije in bo lečin.
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri
Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO
m @nce B&ivadavia 8&70
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12
Bivši zdravnik v bolnišnici Salavory, V. Sarsfield in v bolnišnici Alvear. Vodi osebno zdravniški zavod CALLAO. Vsi klijenti ae zdravijo od zdravnikov specialistov.
SIFILIS. 606-914. — Moderno zdravljenje. BLENORAGIA — Moderno zdravljenje brez bolečin.
Prostatis, vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napske — hibe. ŽELODEC, ("reva — krislina — jetra.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO. NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje
(posebni oddelek). OTROŠKE BOLEZNI. Rr, ki tika — otrpelost. NERVOSA. Glavobol.
Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasser-
man — Tur — Izpuščaji — lisa j. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo
GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. da 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12. PREGLED $ 3 —
339 Callao 339
PRIMORSKE VESTI
Fašistični teror na Pivki
Aretacijam tí slovenskih mladeničev in mož iz Postojne, ki so jih nedavno odvedil v kopersko jetnišnico, so sledile še nove. Kakor se je naknadno izvedelo, je bil poleg urax*ja Hajka Tavčarja, njegovega brata stavca Karla, stavca Franca Likana, knjigoveza Lojzeta Cestnika, prevoznika Marijana Ribolja in Čevljarja Mirka Bizjaka, aretiran še pekovski pomočnik Karel Gorjančič. Vsi so baje osumljeni, da so delovali proti režimu.
V Postojni znova se je pojavil avtomobil tržaške, policije in se ustavil pred hišo, ki v njej stanujeta Pranči Cu-kova, nevesta aretiranega Gorjančiča in svakinja aretiranega Karla Tavčarja, ter njena mati. Policija je izvršila strogo hišno preiskavo j ter ju nazadnje aretirala in | odvedla v Trst.
Na postaji v Postojni je bil ] üato aretiran še železniški ključavničar Henrik Mekin-da, rodom iz Postojne, ki je pa jugoslovenski državljan in biva v Cerknici pri Rakeku. Ko je izstopil iz ljubljanskega vlaka in odšel na carinarnico k carinskemu pregledu, sta mii pred vrati dva policijska agenta napovedala üretacijo. Odgnala sta ga na obmejno kolodvorsko policijo, kjer je bil preiskan in zaslišan. Od tam so ga vklenjenega odvedli v Trst. Razen v Postojni so bili aretirani tudi Nekateri Slovenci iz bližnje 'n daljne postojnske okolice. Skupno je bilo aretiranih o-krog 30 oseb.
Nove konfinacije
Trst. — V Dolini so kon-'¡nirali nekega Sajna in nekega Sancina. Poslali so ju lekarn v severno Italijo. Ta konfinacija je v zvezi z neko ^šistovsko slavnostjo, ki se te pred kratkim odigrala v ^olini. Po slavnosti so odšli Udeleženci v razne gostilne in ile v buffet Dopolavora, ka-so želeli fašisti. Ra'di te-
ga je prišlo do spora med domačim fanti in fašisti. V tem sporu so celo karabinje-ri zagovarjali domačine. Radi tega je bila kazen razmeroma mila: dve konfinaciji...
Obsodbe radi predvojaških tečajev
Trst, oktobra. — Samo pri sodniji v Ilirski Bistrici je bilo 806 oseb kaznovanih z
i
večjo denarno globo radi j predvojaških tečajev. V neki j vasi so obsodili vse občane i na ukupno L 12.000, radi nepravilnega sekanja gozdov, j
Progon slovenske besede
Gorica, oktobra. — V Go-j rici je oblastvo zaplenilo povest Alojzija Remca "Andrej Košuta", katero je pravkar izdala založba "Sigma" v posebni knjižici.
Nezaposlenost v Trstu ¿
Trst, oktobra. — V Trstu se nezaposlenim, ki nimajjo kruha, da bi se nasitili, odpirajo vrata ječe. Ker ljudstvo deželi ne more niti ]irieV več zaslužiti in ker pritiska v raznih vaseh radi slabe letine glad, prihajajo ljudje v mesto, da si iščejo zaslužka. Ker pa je v Trstu samem najhujša beda in brezposelnost, je ves njih trud za: man. Fašisti in oblasti nočejo da bi se na zunaj opazili beda in lakota. Prefekt in kvestor se bojita tudi izgredov. Zato so priredili ponovno obsežne racije. V eni sami noči so aretirali 180 brezposelnih.
Aretacije inžinirjev
Trst, oktobra. — Po Trstu se govori, da so arretirali vse inženire pri tvrdki Ansaldo in da so morali demontirati vse topove na novih vojnih ladjah in jih nadomestiti z novimi. Tovarna Ansaldo je baje okupirana po vojašvtu.
Aretacije radi sabotaže
Trst, oktobra. — Okoli 15 sep. so aretirali veliko ljudji radi sabotaže na vojni ladji "Cadorna". Govori se o 400 osebah. Na ladji, ki se dogra-
Dr. J. H A H N
ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PE-RILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA.
Šucumeen 2729. esq. Pueyrredón
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. ^	NIZKECENE
juje, so baje pokvarili turbi- j ne, ki so silno občutljive. S kakšnim uspehom, ni nam znano.
Obsodbe radi tihotapstva
Gorica, oktobra. — Pred goriškim sodiščem so bili obsojeni radi tihotapljenja iz Jugoslavije Anton Čuk na eno leto in tri mesece ječe, j Ivana Merlak na 220 lir de- j narne kazni, oproščena pa sta bila Ludovik Vončina, star 14 let, in Ana Čuk, stara 14 let, zaradi mladoletnosti. Obtoženi so bili, da so iz Jugoslavije tihotapili v Italijo živila v Godovič. Na denarno kazen 450 lir je bil obsojen Rudolf Jaeger, star 53 let iz Maribora; obtožen je bil, da je vtihotapil 250 g saharina. Nadalje sta bila obsojena za-j radi tihotapljenja tobaka in saharina Vincenc Kolenc in Marta Mrak iz Jugoslavije na 2215.60 lir denarne kazni.
Še o Senožečah
Senožeče, okto'bra. — O Senožečah se je že precej poročalo. Zlasti o obupnem gospodarskem položaju, ki vlada tu. Težke posledice novega položaja se poznajo povsod. Zlasti se je radi tega izselilo mnogo mladeničev, ki so šli iskat kruha drugam. Marsikatero hišo, zlasti kmetije, so zapustili celo sinovi, ki bi i-meli prevzeti gospodarstvo in vodstvo v svoje roke. Večina kmetskih hiš in gospodarstev je ostala tako popolnoma brez mlajših moških moči. Ostale so doma skoro same ženske, kar pa ima in bo imelo lahko nedogledne posledice. V vasi je danes skoro osemdeset deklet! Od teh
pa se poroči le malokatera. i Dekleta gredo v mesto in tudi v tujino, zlasti privlačna je bila Aleksandrija, večina pa jih ostane doma. S tem v zvezi je marsikatera tragedija. Najtežje je to, da so otro-
ci, ki se rode, plod tujcev in da so vseh tragedij krivi vedno in vselej prišeljnici. Odkriva se nam s tem problem, preko katerega ne moremo iti.

►0<aES5>O-i3E!SK>-®£Ot>0«
CLINICA BENTAL BEL PLATA j
CARLOS PELLEGRINI 311 esq. SARMIENTO " Sprejema vsak delavnik od 9—11.30 in od 14—18
Delamo brez bolečin. Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— Zlate krone 22karatne jji 14.— Garantirano celotno zobovje. Brezplačna posvetovanja. Samo prvovrstno in garantirano delo. Naročniki SLOV. TEDNIKA dobe 10 o|o popusta, če se izkažejo pri ordinaciji z zadnjo številko našega lista.
m'insM
SUB
(Prov. Buenos Ares) calle Facundo Quiroga 1441
nasproti lcomisarije EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni.
Franjo Huspaur
Slamnike (ranchos) po $ 1.95, $ 2.95, $ 3.95 dobite v
Krojaéiiici in írgovlml
z manifakturnim blagom, ter sploh z vsemi potrebščinami, cene konkurenčne. Se priporoča
Sehastjan Mozetič
OSORIO 5052 — L A PATERNAL — Es. AIRES
r»o
\
!
Najboljše fotografije v Buenos Airesu ob navadnih cenah
©PTICA FOT© E. FESm®
LA VALLE 1242 — U. T. 35 - 5300
Vse fotografske potrebščine. -- Naročnikom SLO VENSKEGA TEDNIKA 20 % popusta na optiko

Ako hočete M ti zdravljeni od vestnemu in o«f-yovorneya zdravnika* zatecite se na
D
"¿Síi
SSffi" CANGALLO
DSA.GODEL
Ifc l".1.* 'i .fc
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GQDEL
Specijalisti «a sigurno ius hi i m zds-avllenj«* BLENOBAG1JE - KAPAVCA
AKUTNS, Kkiuvi BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE. ZDRAVLJE NJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE (606-914) Krvne in Kožne Bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni
ŽARKI X - DIATERMIA A - ANALIZE
Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. —
CALLE CANGALLO 1542
Vihar in neurje ob morju
Gerdvlje, oktobra. — Vihar, ki je prejšnji mesec di-vljal po Spodnjem Krasu, dvi gal strehe in jih odnašal daleč v stran ter podiral drevesa in trtne nasade, je povzročil ogromno škodo, ki jo šele zdaj docela občutimo. Ker se je obenem z divjim vetrom sipala nad našim krajem debela toča, je naš pridelek sko-ro povsem ugonobi jen, tako da so v naši vasi kmetje, lci od letine ne bodo živeli niti štirinajst dni. Nič bolje ni v okoliških vaseh, posebno tu ob morju, kjer so kmetje že tako ubožni in ki so se prejšnje čase preživljali z zaslužki v nabrežinskih karmnolo-mih in tržaških ladjedelnicah.
Tudi trem morajo pridigati
Štandrež pri Gorici, oktobra. — da se je po konkor-datu pri nas marsikaj spremenilo, je znano. Vendar, da bo tako, si nismo mogli predstavljati, vsaj ne z osirom na nekdanje razmere. Na miren-skem gradu so sedaj nastanjeni italijanski menihi, ki imaju stalno ob nedeljah italijansko pridigo. Zadnjič sta v cerkvi ki je znana tudi lcot romarska, sedela dva stara možakarja iz vasi, kot pač imajo navodo starejši ljudje, da radi ob praznikih posede malo dalj v cerkvi po zgodnji maši. Po glavni maši, z italijansko pridigo, je bila cerkev razen teh dveh prazna, Kmalu pa je prišel v cerkev nek starejši romar in se
vsedel. Takoj je stopil na prižnieo menih in pričel pridigati v laščini. Romar se je začel čuditi, kaj to pomeni pridigati v prazni cerkvi, kmalu ga je opozoril nek do mačin, da pridiga radi njega, ker so sedaj trije v cerkvi in
IZ JUGOSLAVIJI«]
Sredi oktobra so se vršile občinske volitve. Od 268 občin je 300 v narodnih rokah. Tako poroča "Domovina". Sicer je bilo to povsem lahko, ker se večina opozicije ali "punktašev", kot jih naziv-ljejo, volitev ni vdeležila. Četudi bi opozicija zmagala, bi ne dosegla ničesar, ker se je vlada odločila, da se jih v vsakem oziru zatre. Višje državno Sodišče je odločilo, da se voditelje "punktašev" še nadalje drži v izgnanstvu.
Minister dr. Kramer je podal novinarjem naslednjo izjavo:
"Medtem ko se je v savski in primorski banovini proti-vladavinska opozicija izkuša-la utrditi z vzdržnostjo glasovanja (poizkus je kakor znano na celi črti propadel), so v dravski banovini voditelji bivše SLS sklenili iti v borbo ter so v ta namen organizirali dobro premišljeno ofenzivo. Njih cilj je bil porušiti uspehe skupščinskih volitev 8. novembra 1931. Proti programu narodnega in državnega edinstva so nastopili oni kot predstavniki znanih Koroščevih punktacij, zaradi česar jim je dal narod novo ime : punktaši.
Naravno je, da se vsi narodni ljudje veselimo te o-gromnega uspeha. Smatramo ga za zgodovinski dogodek. V odkriti borbi je jugosloven-
trem se že lahko pridiga. Mož je razumel in vstal ter pustil meniha skoro samega v cerkvi. Kakor se morda zdi vest nemogoča, je resnična. Da tak način in postopanje cerkve, ni njej v korist in v ni-kaki zvezi s Kristusovimi nauki, je vsakemu jasno.
ska misel premagala vse verske in plemenske predsodke. Punktaška opozicija je bila vrgla med narod geslo plebiscita, pa je prav zaradi tega odločitev naroda tem pomembnejša. Mirne duše lahko rečemo, da so nedeljske volitve zapečatile usodo punktaške politike na tem tako občutljivem in prevažnem delu naše jugoslovenske celine.
Borba je bila ostra. Od nasprotnikov so bila uporabljena vsa stara strahovalna sredstva, zlasi zloraba vere in plemenskih občutljivosti in gospodarski pritisk. Državnim oblastvom se je komaj posrečilo, da zaščitijo svobodno opredeljevanje volilcev. Značilno je, da so na mnogih voliščih nastopili kot predstavniki punktaških list duhovniki. Na drugi strani pa je treba naglasiti tudi to, da je i lepo število duhovnikov bilo | to pot na strani narodne fronte.
Velika zasluga za uspeh pri občinskih volitvah gre narodnim poslancem, ki so od svoje izvolitve neumorno na poslu. Enake zasluge imajo naše vrle organizacije JNS, ki so v vsaki občini razvijale dobro premišljeno agitacijo. Naš nacionalni tisk se je ves izročil 1 službi velike misli in celo radio je s predavanpi o pomenu občinskih volitev in s svojo obveščevalno službo na dan volitev doprinesel svoj del.
Globoko sem prepričan, da nastopa zdaj v dravski banovini doba notranjega miru. Stara sovraštva so poravnana. Občine so v rokah novih, skrbno izbranih dobrih in poštenih gospodarjev, ki bodo posvetili vse svoje sile in spo-
sobnosti blaginji svojih občanov. Te občine pa bodo istočasno čvrst steber narodnega in državnega edinstva in s tem odločen činitelj našega notranjega zadoščenja. Državna politika pa bo storila vse, da z ravno jugosloven-
ELEKTROMEHANIONA DELAVNICA
KLARIČ & METLIKGWEC
Popravljanje in postavljanje električnih motorjev, dinamos, ventilaclorje in drugih strojev.
Izdelava solidna, vsega v stroko spadajočega dela. Se delajo modeli (matrices) — Varenje (Soldadura Autógena)
J. B. ALBERDI 232 — U. T. 60 Cab. 6604 — Bs. As.
sko smerjo opraviči ogromno glavnico zaupanja, ki je ponovno dobila 15. oktobra."
Bomo videli če bo res tako kot pravijo. Zelo, zelo dvomimo in najbrže opravičeno. Tisti, ki so zlezli na stolčke,
|
I K
O-W^O-OOtl^O-CK«» (>-«SB2S>0'
l a
Slovenska gostilna Trsi in Istra
Slovencem v Buenos Airesu, posebno onim, ki živijo blizu Parque Chacabuco, naznanjam, da sem ¿tvoril novo slovensko gostilno, kjer bom nudil svojim rojakom najboljšo postrežbo. Ob sobotah in nedeljah godba in ples. Cene zelo zmerne. Obiščite nas in prepričajte se!
PETER RASSANESE
BALBASTRO 1995 esq. PUMACAHUA
RESTAURANT "OSORIO
Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno za svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent.
Se priporoča lastnik
Emilio Živec
OSORIO 5085
Vse spolne bolezni zdravimo z
nao«Iern$ini aparati, lirez nadležnega pranja in Ibeleéin
Sprejmamo od 9—12 ure in od 14—21 ure
PATERNAL
SLOVENSKA RESTAVRACIJA j
PRI VESELEM ŠTAJERCU
Manuel Estevez 499	AVELLANEDA F.CS. J
Mrzla in topla jedila, kegljišče, balini, nedeljske zabave s plesom. Priporočam se vsem Slovencem
Štefan Celeč
Zveze iz pristanišča: tramvije Del Puerto in omnibusi SATIA. |
LA SIN RIVAL
Vse vrste mozaikov za hodnike, sobe in patije. Strokovnjaško in garantirano delo. Prodaja cementa Portland. Naročniki Slovenskega tednika 10% popusta na konkurenčne cene. Dostavljamo tudi v provinco. JUAN MEZZAMOGLIO Ayenida San Martin 1747 — U. T. 59 La Paternal 0515.
ipillin!llll!!llll!lllll!l!lllllll!lll|||||¡l!!IIM
KIUMAČMCA «G © K I C A" ¡
Vam nudi najboljšo postrežbo, po najnižjih cenah j V zalogi imano zsakovrstnega blaga na izbero, se proporočata cenj. rojakom
Maurié in Leban
Avda. DEL CAMPO 1080 U. T. 59 Paternal 3102 | SPREJAMA SE VSAKOVRSTNO DELO!	f
Restavrant Mnnich Azul
Prvovrstna restavracija. Vedno sveže pivo. Okusna in mnogovrstna hrana. Lepi prostori za družine. Izredna lepo kegljišče in balinišče. Cene zmerna, postrežba prijazna. Prepričajte se! OLLEROS 3766	U. T. 54 Darwin 1236
Dve kvadri od Subterránea Lacroze Est. Chacarita
55555555555555Y55555515555555555555555555555555555555555
000100535323484823000202020102020002020001010201000200010202010002020000010202010101000002020002000001000201480248
si bodo že znali poskrbeti in s tem bo "patrija" rešena. Kdor pa se drzne kaj reči proti njim je proti Jugoslaviji. Tako trdijo nekateri zaslep-Ijenei, ki se ne potrudijo poiskati resnice.
Domovino imamo vsi. Razlika je samo v tem, da je za hekatere pl-avi raj medtem ko je za druge in to ogromno večino, pravi pekel. Da bi se tega ne zavedali mamijo ljudi na vse načine. Kdo je ua vladi nas ne briga, samo, da bi se razmere v resnici ^boljšale. BREZPOSELNIM INTELEKTUALCEM Osrednja borza za inteligenčne poklice v Mariboru namerava izvesti zaposlenih in nezadostno plačanih duševnih delavcev v dravski banovini. Omenjena statistika je nujno potrebna za kakršnokoli uspešno akcijo za zaščito brezposelnih in za dosego zopetne zanesljive zaposlitve. Zato poziva borza dela .za inteligenčne poklice vse brezposelne intelektualce (tudi one, ki so se že kdaj ja-'vili) iz obeh mariborskih sre-2ov, da v lastno korist javijo pismeno naslednje podatke: 1) ime in priimek, 2) kraj in dan rojstva, 3) izobrazbo (šola, fakulteta), 4) kdaj je končal študije, 5) kje je bil doslej zaposlen, 6) od- [ kdaj je že brezposeln, 7) domače razmere (za mlajše:] kaj so starši, koliko ima še nepreskrbljenih bratov in sester; za starejše: ali so poročeni, imajo nepreskrbljene otroke itd.), 8) kam so pristojni, 9) ali so odslužili vojaški rok, 10) točen naslov. Borza dela jamči za strogo diskrecijo. Prosi pa vse, da v lastno korist navedejo samo resnična dejstva, ki jih naj H primernimi opombami po-'■rde s svojeročnimi podpisi. Takoj po izvedenem popisu v obeli mariborskih srezili pridejo na vrsto ostali srezi. Še- j 'e takrat, ko bo imela borza j dela sestavljeno točno statisti- j ko vseh brezposelnih, bo lah-; ko začela uspešno posredova- ¡ ti pri državnih, banovinskih I občinskih kakor tudi pri Osebnih napravah in pri delodajalcih. Zato prosimo vse,1 da opozorite tudi svoje ostale 5°trpine, ki bi morda tega po-ziva ne čitali, da se tudi oni Rjavijo.
**azširiatte SLOVENSKI
TEDNIK
ZANIMA VOSTI
OTROCI IN SPANJE
"Zgodaj spat" je za otroke važnejše nego "zgodaj vstati". Preden leže otrok v posteljo se ne sme duševno preveč truditi, n. pr. z mnogim čitanjem, izdelovanjem nalog itd.
** *
Starši, ki jemljejo zvečer otroke v zabavišča in nočne lokale, škodujejo njihovemu zdravju in ravnajo brezvestno.
* * *
Majhni otroci bi morali že ob 7. v postelj, šolski otroci ob 8.; 12—15 letni otroci bi morali spati vsaj ob 9.
Kakor odraslim tudi otrokom škoduje večerja nepo-
sredno, preden ležejo spat. Med večerjo in posteljo mora j
preteči vsaj ura časa.
*
Pri spanju naj jim glava ne bo previsoko ne prenizko. Poleti zadostuje lahka odeja, na vsak način pa jim ne sme biti hladno, ker potrebujejo toplote za svojo rast. * *
*
Nauči otroka, da se navadi ležati na strani (najbolje na desni), ne pa na hrbtu, kar pospešuje težke sanje, lioke naj rio ležijo pod glavo.
*
Dolgo govorjenje z otroki v postelji ni umes.no. KAKO SI OHRANIŠ VITKO
LINIJO Nič šampanjca in piva, malo mesa in mnogo gibanja
ftLOBUČARSKA BELAVNICA
Izdelujem klobuke po meri, čistim, popravljam barvam in likam. Cene Zmerne. Naročnikom Slovenskega Tednika 10 o|o popusta. Imam krojača kateri izdeluje, popravlja obleke v zadovoljstvo in po zmednih cenah.
Vsem ccnj. rojakom se priporoča
Eadvig Pipan
Calle SARGENTO PONCE 277 Isla Maciel — DOCK SUD
Eje se lahko oddahnete in noveselite
po dnevnem delu ali ob nedeljah?
V domači gostilni pri
FMANCE KURINČIČ in BRUG
v ulici TRELLES 1167 (Gaona 2400), Bs. Aires
Na raspolago lepa igrišča za kroglje in keglanje. — Trgovina jestvin z dobrim blagom in zmernimi cenami. — Razpošiljamo tudi na dom. Telefon: 59 Paternal 2382
Pred vsem ne smeš uživati masla, pravi biokemik prof. 1 Dodds z londonske univerze,
Buenosaireške in pariške univerze
Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledu-jemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila
ZDRAVIMO
SIFILIS. 606-014. BLENORAGIA. -
- Moderno zdravljenje.
Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis, vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice.
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol.
Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur —
Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12.
Pregled SAM® $ «L-
Ob nedeljah dopoldne sprejmamo brezplačno
1017 SEMIENTO 1017
od 10 do 12 in od 14 do 21 ure
kajti maslo spada med najbolj redilna živila in funt, masla ne vsebuje nič manj nego 3600 kalorij. Pri tem delajo večinoma še napako, da ga uživaju na suhorju namesto na kruhu, misleč, da je sulior manj redil en, kar pa ni res.
Tudi vrednost telovadbe precenjujejo. Telovadba krepi telo in ga dela prožnega, za "linijo" pa je skoraj brez pomena.
Kdor se hoče znebiti kalorij, ki jih je naprtil svojemu telesu s kozarcem šampanjca, bi moral po Doddsu igrati 10 minut tennis. V kozarcu piva pa je kalorij že za pol ure tenisa ali za 5 milj
munincu
Dra. Dora Samoilovié de Falicov in Feliks Falicov
Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2538
FRANC KLAJNŠEK
Zidarski majster
S FIRMO
Calle Marco Sastre 4351 esq. Sanabria, Villa Devoto,. Buenos Aires. U. T. 50-0277.
| Diplomirana baMca
ANA CHARPOVA
\ v Pragi in Buenos Airesu ;
H Ima dolgoletno prakso v' | porodnišnici v Pragi in v i | bolnici Rawson v Buenos I Airesu.
I Sprejemajo se penzijoni-1 I stke, posebno s kampa.
í calle COLOMBRES 178!
U. T. 62 Mitre 3755 I (1 kvadra od Rivadavia)
t E G A K O DE I, A
COLECTIVIDAD
YUGOESLAVA EN
LA A m. BEL SU»
SLOVENSKI TEDNI
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322
Año V Kúm. 23oj BUENOS AIRES
P K O P I ETAB10S
LAS SOCIEDADES
CULTURALES
ESLOVENAS
Sede: Añasco 2322 Es. Aires.y Colonia 104, Bs. Aires. Humberto I' 40, Cordoba. Balcarce 381, Rosario. Malaqueña FCGA.
¿tok)-s3b»o«b»o-«b«»o umm	XVI. poglavje.	j več mi je tega življenja!"
Navzlic viharju, ki je raz-1 Pa ni ga gnalo ne na desno,
I Pierre L'Ermite:
saj al v Pentaponovi glavi, jej ne na levo, ampak naravnost.
.OBK><»M>.<(iSíf3»0<3^
(23)	| Izvrstno spričevalo pred od
"Vse v redu?" vpraša Fi-lomelo, ki ji predaje uzdo.
"Da, gospodična."
"Ali sedite udobno?"
"Da..." odgovarjajo pot: ni ki.
"Niste preveč na tesno?"
"Ne."
"Torej, naprej 1"
Naprej, je rekla teta1 Cecilija. A preden je utegnil Pentapon povleči, da bi si ne zaslužil kazni, ga je pretresel tak mojstrski pok biča, da bi bil mrtveca k življenju o-budil . .. Groza!
ličnimi gosti.... izvrstno, na račun ubogega osliča, ki nima nobenega Društva narodov, ki bi ga ščitilo...
Tako je zdrvel Pentapon, ves razžaljen in razkačen radi tega predpotopnega ravnanja pod cvetočim vhodnim obokom; iskre so se kresale izpo dnjegovih kopit in zavil je v ozko ulico s tako naglico, kakor da hoče raztreščiti trgovino nasproti, voz, potnike in samega sebe na drobce... Poslednja iskra odpora... Ah te ženske! Ne
bil tisti dan pravi noirmotr tierski dan.
Solnce je sijalo povsod in od povsod, ne da bi žgalo.
Pentapon je vlekel v peklenskem diru svoj vožiček po široki noirmoutierski cesti, ki je bila ravna kakor palica.
Pentapon je ugibal, vedno urneje udarjajoč s kopiti po tleh:
"Kam me bo gnala ta naduta ženščina?
.. .Na desno, v gozd pri la Chaise?
... Na levo, proti Le'pine, la Gueriniéri, le Góa... La Fosse... ? Kaj meni mar! Razbil bo mojnico... ali pa se bom častno odrezal!. .. ali
Lepe maniré so vam to!... maram jih, ne!, ne!
"To pa ni napak..." je preudaril Pentapon in jeza ga je minevala. Naravnost, to se pravi, da bo izlet kar naj-perprostejši... bodisi v vas preprostejši... bodisi v vas pa skozi po trdni, prijetni cesti.
Pretila je sicer še nevarnost peščene poti; toda ta bi prišla v poštev le, če bi teta Cecilija vozila "zaljubljenca".
Pa Filiberta ni bilo zraven; torej nič zaljubljenosti!
In povrhu je sedel na vozu "gospod duhovnik", to se pravi, najkorenitejši in najuspešnejši tele zoper sentimentalno kugo.
Medtem je bil pustil Pentapon v diru za seboj pošto
pa jih pomečem vse v kako
solarnico!... Dovolj... pre- in Ker-Mimie, še eno nesre-w^wma*)<ia^o«3a>()-wiEt>i>9BS!>('>	■►0-«B^O'«B»0«»0-S«i®-0-«M»'0-«E®-0-«S>
sprehoda. Večina ljudi, ki pi- vega pisatelja" je doživelo
jejo pivo, bi se menda sploh ne mogli dovolj nagibati, da izpotijo kalorije, ki so se jih nabrali nevede s pijačo. Kozarec khislcyja ima v sebi re-dilnosti za tri jajca, 2-whisky s sodo bi zahteval v ime vitke linije pol ure tekanja. Nesrečniki, ki si požele vsak dan mesa, bi morali vsak dan igrati pet in pol ure tenis ali petkrat na, dan zlesti na 4406 pedi visok hrib. Udobnejšim ljudem dovoljuje Dodds nekaj čez 60 milj korakanja ali teka na 30 milj.
Bouillon ne kopiči telesne tolšče in "linija" ne trpi, če ga uživaš, prav tako ne, če ješ ostrige in jastoge. Vroče in tople kopeli ne pomagajo vitlcosti, prav tako ne masaža, ki dela vitkega samo — maserja. Mrzle kopeli pa so priporočljive. Kopel 16 stopinj uniči približno 70 kalorij. Torej: kdor je vsak dan meso, naj se koplje čim več v mrzli vodi.
TAKŠNI SO KRITIKI!
Maksim Gorki j enelcoč spisal domačo nalogo "Voda in njen pomen za človeka" za svojo nečakinjo, gojenko IV. gimn. razreda. Dekletce, ki je bilo ponosno na pomoč "pra-
hudo razočaranje. Profesor je smatral, da ima njen spis slabo obliko in bedasto vsebino. Slična zgodbica se je odigrala ta mesec v Parizu. Neki dnevnik je razpisal tekmo za "nepoznane pisatelje". Trije j a ko poznani francoski pisatelji so poslali svoje prispevke v ulogi začetnikov. Eden od njih je celo član francoske akademije. Razsodišče je od-
tarjem, v glavnem že končala svoje delo, in sicer z ugotovitvijo, da je ta načrt tehnično izvedljiv.
Tla Gibraltarske morske o-žine je preiskala z izzivanjem umetnih potresov z eksplozijami in je ugotovila, da so v vsakem oziru pirpravna za zgradbo predora, ki bi vezal evropsko in afriško celino.
čo: počitniško kolonijo njim je že roussičrški travnik, ogrnjen s topoli v daljavi; i" zdaj drevi na desno, proti la Blanche.
Možje in ženske, mornarji in prv^ kopalci, ki so videli oddaljajoči se voziček poskakovati v oblaku prahu, s(> menili:
"Kar tiče osla, naj bo, osel je!... Toda gospod duhovni zares ne izgleda, kakor da se počuti prav varno."
In v Pentaponovem srcu se je radost Spremenila v po- j nos, kakor se je pravkar spre menila jeza v radost.
Tako so dospeli kmalu do dveh kamenitih stebričev, ki stoje tam že stoletja in tolmačijo mimo idočim, da je prav tam vhod v opatijo... "Oslom je vstop zabranjen!" piše na veliki leseni tabli.
(Nadaljuje) J|
ne listke. Odpotovala je s pri-1 tinila se je na policijo in zdaj
jateljico v Varšavo in ker na Poljskem ne dobiš tako lahko potnega lista, se je obrnila na posredovalnico. Uslužbenec ji je dejal, da ji lahko preskrbi potna lista le za plačilo 300 dolarjev. Navzlic nizkemu tečaju dolarja je to še vedno Jepa vsota. Kmetica mu je dala denar in čez nekaj dni je prišlo obvestilo, da
Osnovati bi se pa morala družba z angleškim, francos- bo potna lista dobila. Odšla klonilo njihove prispevke, češ, j kim in španskim kapitalom, | je na določeni kraj, toda prida so "dolgočasni, nesamo- j ki bi zgradila še železniško 1 družilo se ji je enajst kmeč-stojni in medli". Rokopis go-1 -¿vezo skozi predor med obe- kih deklet in vse so bile "pod
spoda akademika se je celo [ ma celinama. Vloženi kapital
vrnil z rdečo pripombo "idiot"! na robu. Pisatelj ni zameril, ker je bil že prej prepričan, da ne bodo ločili sodniki začetnika od strokovnjaka. Zatrjuje samo, da se je zelo potrudil, da bi spisal
bi se sijajno obrestoval.
Na poti so samo politični pomisleki — kakor pri načrtu zgradbe podmorskega tunela v Rokavslcem prelivu. Tako se — Italija vznemirja, da bi Francija uporabila novi
ljubko črtico. "Če bi bila pod- j predor za prevažanje vojaš-pisana bi najbrž trdili isti j kih get v Afriko. Zdi se pa kritiki kakor vedno, da imam ' <ja bodo tudi te pomisleke pre-
jaz klasičen, res Voltaireov slog. A moj podpis je izostal in so me proglasili za idiota. Jaz se nisem začudil. Preveč poznam ljudi, da bi se čudil."
Predor pod Gibraltarjem
Pariški listi poročajo, da je komisija, ki bi morala preiskati tehnične pogoje za zgradbo predora pod Gibral-
magali.
TRGOVINA Z DEKLETI
CVETE
Te dni so oblastva odkrila organizacijo trgovcev z dekleti. Neki poljski kmet se je hotel s svojo ženo izseliti v Argentino. Prodal je svoje posestvo, žena je pa ta čas skrbela za potne liste in voz-
zaščito" uslužbenca dotične posredovalnice. Nastale so pa nove težkoče in uslužbenec je zahteval še 100 dolarjev. Ker mu jih kmetica ni hotela dati, je popustil in se zadovoljil s 50 dolarji. Pozneje je dííjal kmetici, da mora odpotovati na švedsko, kjer bo naposled dobila potna lista. Ko je ugovarjala, da ne more na Švedsko brez potnega lista, ji je odgovoril, da ga ne potrebuje, ker odpotuje z izseljensko skupino na skupen potni list. ¡Šele tedaj se je začelo kmetici posredovanje sumljivo in njen sum se je še povečal, ko je izvedela, da potujejo kmečka dekleta, ki je z njimi potovala, preko Hamburga v Argentino. Obr
sedi vsa posredovalna družba trgovcev z dekleti pod ključem. Lopovi niso pričakovali, da jih bo izdala kmetica.
KMALU BOMO POTOVALI
VARNO Z LETALI
Tiskovni urad praškega ve lesejma poroča o pomembnem češkoslovaškem izumu v le; talstvu. Poročilo pravi, da se je posrečil, notarju Ballu v Jerabini izum, ki lahko prinese popoln prevrat v letalstvu, če se bo v praksi ob nesel. Načelo izuma je, da le talo ne more pasti na tla, tudi če zaide v vihar, v redek zrak ali v zračni vrtinec, uiti če preneha motor delovati-Velilc pomen novega izuma j(' tudi v tem, da se lahko letalo dvigne ali pa spusti navpično, obenem pa lahko v zraku ostane in naposled s(> lahko dvigne, odkoder hoče, in spusti, kamor hoče. Pa tudi hitrost Se da poljubno urejevati. Če se bo izum obnesek bo varnost letanja stoodstot na. Posebno zanimivo je, da sestava novega letala ni mc bolj zamotana od sestave do sedanjih letal in da tudi n' treba, da bi bili motorji močnejši.
Izdajajo: Slovenska prosvetr SPD L
Za pisanje odgovarja: Odbona društva v Argentini.
Urejuje: Jan Kacin