ISSN 0350-5561
za k«i»*c t«d«a
Danes deliw Jasno, julri oUsčno, deževno in niadneje.
Veleniska komunala pridobila tri ISO standarde
Pikino praznovanje se pričenja
10
Srce za
vél*	•
zivlienie
18
t v
srce
51 let
Številka 38
četrtek, 23. septembre 2004
300 SIT

MESTNA OBČINA VELENJE
Otvoritev krožišča na Kidričevi cesti v Velenju
Mestna občina Velenje obvešča občane, da bo v torek, 28. septembra 2004, ob 13. uri v sodelovanju z Ministrstvom za promet — Direkcija Republike Slovenije za ceste predala namenu laožno križišče Da Kidričevi cesti. Ob slavnostni priložnosti bosta spregovorila direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste Vili Žavrlan in župan Mestne občine Velenje Srečko Meh.
Osrednja proslava je biia na sam praznični dan, 20. septembra na Titovem tr-gu, P/v/č letos je župan Srečko Meh sprejel prvošolčkef ki jih je v velenjskih osnovnih šolah 307 (na sliki). Med veije prireditve sodi še ponedeljkova oivo' rite v varstveno delovnega centra Ježek ^ v torek pa bodo predati namenu novo krožišce pri nekdanjem kinu.
PRIZMA

■J/VJZ/i'/rii
nm

m
im-Jr
PfltDmVNlhVO VEUNJI ' Sttrř trg 3320 Vslenje, tal.: 13/197 SI 86
Truplo V
kraški
fami
Mornove
zijalke
Deset let zapora za grozlfív umor
Síran L9
Prostovoljci
MUena Krstfč - Planine
^ZLSD Prihodnost za vse!
stranka za prihodnost	*
f^^* obkrožimo
Do lega torka sem inlthi, da pnivna država še najbolj deluje na "kapiji'^ podjetja. Delavec sime sraiif, varnostnik ^a dnbi^ naslednji dan gu čakii knjiga. Adijo. /daj tega ne mislim več. MoJo teorijo je nekdo rnz\'eljavii Deluje, deluje, je rekel Za en Snrttj'. l^i cekm tovornjaku pa odpove, /.a cel tovornjak ne more^ dobili knjige, N/lt pod razno. Pa razumi, če moreš? Ta torek .sli.šim, da v množici nadonalnilt pwgranwv. ki jilt je vlada sprejela v preteklih letih, država vse M j račnna na pro.'i-íovoijce. Ti naj In skrbeli za starejše, fyomagali naj bi dvigrjvati kakovost v l)ohu.šnicah, delali v humanitar-niJi organizacijah ... Gasijo pa že prostovoljno Ta pravi gasilci. Marsikje bi si s prostovoljci tudi še želeli pomagati, a ker status zakonsko (.^e) ni tirejen, si ne morejo. Ne vem. zakaj sem takoj pomislila na bogate gr>-spe iz kakšne stare kapnalLMne dežele, kisi krajšajo čas s prostovoljnim delom. Siga tudi lahko, st mislim, če imajo vsegu dosfi, če se jim ni treba pehali za zaslužkom, da ho kaj za r lonec, za pohžnii'e in kredite. Tudi pri nas kak delavec kdaj pomisli, da je pro.stovo-Ijec. Ko dobi plačo. AH pa, ko je ne dobi F.n torek sem v enem od osrednjih slovenskih dnevnikov prebi-wla i)odatke, ki so jih dali pf)slanci o tem. kuj so kupili, zgni-dili, prihranili... Vča.su, ko delajo v državnem zbonu Od li-stegu torka sem začela nanje gledati drugače. Zasmilili .so se mL Ne vsi. Večina pa, /.ivijo skupaj s taščami vpartnerjei'ih slano\'anjih ali hišah, vozijo .se z avtomobili starejših letnikov ... Vikend? Dajte no miri Ce pa ze imajo kuj, so si UsStvarili, preden so prišli ť Ljubljano.
Cisti prosiowljc 't, torej, in si mi.*ilim:ja, če zase ni.%o znali i>o-skrheti, kako hodo pa zame??	■
9770350556014
O
lokalne novice
Svetovni dan turizma
Vťlťnje - Ob 27. sepiembru, svetovnem dnevu lurizma, se bo v vseslovenski prajeki. ki ga pripravlja Slovenska turistična organizacija, vključila ludi Mestna občina Vejcnje, STO je namreč pozvala vse lurlsiično informaeijske centre, da v soboto, 25- septembra, organizirajt> brezplačne c"^ledc slovcaskih mest.
Tako ho velenjski 'i1C v sodelovanju z Muzejem Velenje v soboto ob II. uri organiziral brezplačen voden ogled po Velenju. Zbirno mesio bo pred TlC-em Velenje pri Rdeči dvorani, nato pa bo turlsiični vodnik obiskovalce odpeljal na Velenjski grad na ogled muzejskih zbirk, kasneje pa si bodo ogledali še druge mestne zanimivosti. V soboto si bo na TIC-u Velenje mogoče Tudi brezplačno izposodili koles<i.
Sicer pa bo Turistično informacijski center Velenje za dijake I. letnikov smeri luristični lehnik na Šolskem centru Velenje ob svetovnem dnevu turi/ma pripravil tudi predavanja, na katerih bodo predstavili delo turističnega informatorja in lu-rl^iičnega vodiča.
NLB na (Celjskem sejmu
Celje - Na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju seje letos predstavljala tudi NLB Podružnica Savinjsko-Saleška, ki ima sedei?. v Velenju, pokriva pa celotno celjsko obmo^e. Mag. Lidija Dovi>ak, direktorica te baňkej je namreč prepričana, da jih z vstopom v Evropsko unijo čaka Še mnogo izzivov in priložnosti. Na sejmu so predstavili tako ponudbo za občane kol podjelja. Zanje so med drugim pripravili strokovno predavanje o možnostih črpanja nepovratnih sredstev iz skladov Evropske unije, o možnostih kreditiranja, predstavili pa so §e druge obbančne storitve, med drugim življenjska zavarovanja. Za obiskovalce so poleg tega vsak dan pripravljali nagradne igre. celovito pa so predstavljali Moba NLB, Klik NLB in Proklik. Obiskov<tici so se lahko ob tej priložnosti nanje priključili brez provizije.
V času sejma so odprli v Žalcu svojo povsem prenovljeno posliivalnico, pospešeno pa obnavljajo tudi osrednjo, na Rudarski cesti v Velenju.
mz
Nova cesta na meji Velenja in Vlislinje
Završe - Že večkrat sta mejni občini - MO Velenje in ol>čina Mislinja - dokazali, da skrbita za dobre medso.sedske odnose in ljudi, ki živijo na mejnih območjih. Že v preieldosti so se tako skupaj lotevali novih pridobitev, kot je tudi v petek odprta nova cesta Megalec-SenČne Završe, Cesia je dolga 2577 metrov, kar ni malo. Vrednost invest ičije je bila kar slabih 28 milijonov STL Pokrili sta jo obe občini, v.saka pol. Krajani so jimazagotcjvo hvaležni, saj bo pot domovin v dolino za njih sedaj mnogo prijaznejSa. Sploh v zimskih mesecih.
■ bš
Slovo v polnem sijaju
Mo/lrje - Konec minulega ledna so v Mozirskem gaju pripravili še zadnjo leta^njo prireditev. Gre za drugo razstavo buč, ki so jo po laaski pvA in zelo odmevni, razumljivo na pobudo vrtnarja Jožeia Skornška, lett>s ponovili, gotovo pa bo paslala stalnica za zveste obiskovalce. Do 3. oktobra je na ogled preko 1.^0 različnih vrst lega sadeža v raznolikih domiselnih poslaviivah na dobrih sedmih hektarjih površin parka ob Savinji, ( e k temu dodamo še milijone cvetov ostalega cvetja in Čudovite jesenske barve, v katere se gaj že odeva, potem je jesenski sprehod prava zamisel in pravo doživetje.
»
Zlata« Anton Strožič in Marjan Dobrove
Skmiostna ob pi <i7niku obano Nći/arjc - Najvišji priznanji Anionu Slix)žicui in Marjanu Doln ím u - Goslja ministrica za pravosodje /dcnka Corar- Številne pridol)ilve in dolHXKlošle pri(io[)itvo
Minulo soboto je ol'ičina Nazarje slavila sv(ij vsakoletni praznik, ki so ga v Nazarjah pred le-li namenili pomembnim dogodkom na področju osnovnega šolstva. Višek večdnevnih prireditev je bila svečana seja ol^inske-ga sveia v petek zvečer v dvorani nazarskega kullurnega doma, za katero so pripravili bogat kulturni spored v vrhunski i/vedbi učencev tamkajšnje glasbene šole.
Župan Občine Nazarje Ivan Pur-nat je v slavuostitem nagovoru orisal zajetne uspehe v minulih ictih, prav tako v obdobju med obema praznikoma, hkrati pa napovedal nove dosežke «i katere porok je gotovo lesno sodelovanje medvscmiv celotni občini. Gostja večera je bila ministrica za pravosodje Zdenka Cerar, ki sic je ob prazničnih čcsiii kah spomnila svojega bivanja v dohni, ko je kot mladinka v sosednji gozdni
,Šoli kalila svoje znanje in spre-UK^sti za kasnejšo vrhuasko te-lovadko. Priliko je izkoristila tudi za slikovit prikaz stanja vslo-venskem pravosodju, na katerega sicer leli toliko očitkov. Ž-upan Ivan Pumat ji je v spomin na njen obisk izročil lepo darilo, ki pa je bilo namenjeno tudi njenemu rojstnemu dnevu» ki gaje slavila prav ta dan, prijetno druženje s klepetom pa so nadaljevali vsosednjcm gradu Vrbovec. Na seji so seveda pcnielili tudi le-
tošnja občinska priznanja. Najvišjega, zlatega grba občine Nazarje, sta bila tokrat več kot zasluženo deležna Anton StrožiČ z višinske kmetije na Čreli in Marjan Dobrove iz Nazarij, grb so občine Nazarje je župan podelil Krajevnemu odboru Rdečega križa iz Šmartnega ob Dreti in Romanu Krajnerju iz Nazarij, priznanja župana c^bčine Nazarje pa so prejeli otroška dramska skupina iz Rovla pod Menino, pevska skupina Završka dekleta s řrete, Miran Levar iz Potoka, Marjan Slrgar iz Koka-rij, Vladka Planov^ek iz Nazarij in Košarkarski klub Nazarje.
mjp
m


Darilo Zdenki Cerar za spomin na obisk in
za rojstni dan
Oostje in nagrajenci med svečano sejo
Nastaja pravi zdravstveni center
Nazarje - V petek so se nove pridobitve vcsehli zdravstveni delavci v Nazaijah, z njimi pa ludi številni občani Zgornje Savinjske in ZadreČke doline. Dejsivo namreč je, da bo poslej javna zdravstvena služba za obe dolini samo še v nazarskem zdravstvenem domu, saj so povsod drugod že zasebne ambulante. Poleg tega so v Nazarjah ludi vse specialistične ambulante 7. laboratorijem in fizioterapijo, lorej v tej zdravstveni postaji nastaja pravi zdravstveni cenier. Še zlasti zalo, ker imajo na javnem zdravstvenem zavodu nove načrte. Najprej bodo nadaljevali obnovo in pi^so-dobitev že dokaj starega poslopja, načrtujejo pa ludi izgradnjo prizidka, v katerem bi dobila prostore reševalna služba z garažami za svoje avto-
mobile ter prostori za urgentno ambulanto. Njihova in občinska želja je ludi, da bi v načrtovani p<xslovno-sianwanj-ski zgradbi v središču Nazarij uredili tudi lekarno, kar bi bilo seveda edino smiselno. V petek so odprli prenovljeni spodnji del nazarskega zdravstvenega doma, kar ni edina letošnja pridobitev. Za naložbo v dom so namenili okrog 30 milijonov lasinih sredstev, z njo so dve od treh splošnih ambu-lanl preselih v pritličje, obenem so našli prostore za večjo in sodobno opremljeno urgentno ambulanto, zaradi vsega tega pa so v celoti preuredili vhodni del, kar je posel>ej pomembno za normalen dostop vseh bolnikov do ambulant. Zdravstveni delavci so tako pomembno in plemenito oboga-
tili pridobitve ob letošnjem prazniku občine Nazarje in se veselili s številnimi občani, gosli in vodstvom nazarske
tibčine, prav v lesni navezi z njo pa želijo in hočejo uresničiti še ostale načrte.
Mjp
Prenovljen spodnji in vhodni del nazarsfœga doma bo bistve» no olajšat delo zdravstvenemu osebju, novost pa je seveda posebej dobrodošla za bolnike iz vseh Šestih občin.
Partnerstvo za delo z mladimi
Sla[)a tíí^ljiíia l)rc/poselíiili mlajših od 20 lot - [Icmkc pilotskoga projekta so bo dalo uiei iti šeln čez řas
Milena Hrstič > Pianinc
Velenje. 16. seplemhra - 30 odstotkov brezposelnih, prijavljenih na uradih za delo na Območni službi Zavcida republike Skwenije za zapť>slovanje \^lenje je slarih do 26 let, pri čemer jih je na Koroškem 24 odstotkov, v Šaleški in Savinjski dolini 36 ^id-stolkov,v upravni enoti Velenje pa kar 39 odstotkov. Prav zalo je zavod s partnerstvom z mladinskim ccntrom začel v Ve-
lenju. V načrtu pa imajo podobno sodelovanje in iskanje učinkov še z drugimi mladinskimi centri na območju. PiJoLski projekt, ki ga i/vaja Mladi as ki center Velenje, pn:dstavlja način dela, ki je mladim blizu. S sprc^ enim pogovorom ob druženju mladinski delavec odpira teme, ki mJade pripravljajo na čas odločitev o poklicu in 2ap<jslilvi, ali kolje dejal direktor centra, Aleš Ojsteršek. gre za izpovedovanje v prijazni .sobi, kjer mladi
uslužbenca sprejemajo kot prijatelja Ob tem imajo na voljo vse potrebne informacijo in del orodij, ki jim omogočajo, da siosuo-kovni. Cia^za info U^ko, ki sojo postavQi tudi v poslovne prostore mladinskega centra. Daje ta info točka dobro obiskana, pa potrjujejo podatki, ki so jih predstavili na zavodu. Lani av^sla je info \oćkOy postavljeno v prcKio-rih zavoda, obiskalo 46 ljudi, letos avgusta jih je bilo skupaj v obeh že 146.
Direktor Območne službe Velenje, Srdiin Ar/enšek. pa je nanizal Šc nekaj drugih podatkov o gibanju brezpaselnosli. 'Ik se je avgusia, v primerjavi z decembrom, znižalii zaH,4txistoike. Ko nec avgusta je bilo na uradih za delo prijavljenili 6.7()0 brezposelnih, decembra 7.320. In ker je beseda tokrat tekla predvsem o mla-dih,ki so stari do 26 let, je navedel tudi najpogostejše poklice brezposelnih. Na V. stopnji - takih je med brezpt«elnimi mladimi največ- iz-slopajo gimnazijski maturanti ter ekonomski, strojni, zdravstveni in poslovni tehniki, na IV. stopnji pa prodajalci, frizerji in avtomehaniki. ■
^	l^asopisna zato^niSta t RTV
dnf2ba> Vetenie ízleja ob cetrlMIi. C^na pcsamezm^a (Tvodâ \è 20D SIT. messâna naroínins 1.200 Siï. trlras^cna naiocnina 3.450 SU, poletna naročnina 6.6S0 SÍT. istna naročnina 12 600 SIT.
Urednlâtvo: 6or& ZaKOšeK (direuor}. Starte Vovk (adgovoml urednik). MIlana Krs^č-Pbninc (pomočnica uradnika), Janez PlesnA. Tatjana Podgoršek. Soana Špegei (nownall), Mira ZakožeK (urednica radija). Jan(â Košuia-Spe^el (tehnična urednica). Tomaž GertaK (oblikovalec) Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Saào Konečník. Jura
BeňM (propa^dista).
Sedež uredništva In uprave: 3320 Velenje» Kidričeva 2a. p. p. 202, letefon (33) S9817 50. mio (03) d97 46 43.
TRR - Nova LB. Velenla: 02426-0020133854 EmaH: prass@nascas,sl
Oblrkovanje In grar. priprava: r^š čs d.0.0
Tisk: Tiskarna SET đ.0 KaUa(ta:S.4C0t2VDû0V
Nenaroíenlh toiograf)] in ntoplsov rw vračamo!
Po zaJtonu o DDV )e 'Naš Cas" uvráčert med proavode imomairmega
značaja za Kaiara sa piačuie davek po zniîani stopoil
23. septembra 2004 '^HlAS
Kako štejejo glasove in kateri kandidati bodo ixvoijeni?
Oe želi volivec vplivati na izid, mora izbrati stranko, ki jo bodo po vsej drža\1 volili najmanj štii'je odstotki giasujočili - Za kandidata je pomembno, da preliiti kandidate svoje stranke, ki nastopajo v isti volilni enoti
Milena Krstlč • Planine_
3. okicibra bodo v Sicwcniji par-lamcnlami: voliLvc. 'llsli, ki bodo na dan voliu-v odsolni, bodo lahko volili na predčasnem glasovanju, ki bo polekalo tri dni, od 2K do 30. septembra. Volivci, ki zaradi bolezni ne hodo mogli priti na volišča, imajo motnost, da do 30. septembra vložijo zahtevo /a glasovanje na domu. V volilne imenike državljanov Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v državi in tujini je vpisanih 1,634.266 volivcev.
i'i'ii^ m vstop najmanj 4 odslolki vseh glasov
Na glasovnicah bodo ob številkah narisani logotipi in imena strank oziroma list, ob vsaki stranki pa ime in priimek kandidata, ki jo zastopa v okraju. Mandate v državnem zboru bo na podlagi odstotka, ki ga bo dobila posamezna stranka ali lista, razdelila republiška volilna komisija. Mandate si hodo delile -Stranke in liste, ki jih bodo p()vsej državi volili najmanj štirje odstotki volivccv. Stranka ali lista, ki ho zbrala vsaj odstotek glasov, pa bo prihodnja štiri leta dobivala mesečne dotacije iz proračuna, da se bo lahko pripravljala na naslednje parlamentarne volitve.
/aplclcn narin delilvc man da lov
Strankam, ki jih bodo volili več kot štirje odstotki volivcev, bo
pripadlo število .sedežev, sorazmerno odstotku, ki ga hodo dosegle. Način preračunavanja in delitve mandatov pa je precej zapleten. Po volilnem sistemu je država razdeljena na osem volilnih enol, vsaka enota pa na enajst okrajev. Skupaj je v državi lorej okrajev. Na glasovnici so v vsakem i)kra-ju navedene iste politične stranke, a v vsakem okraju za stranko praviloma drug kandidat. Izjemoma lahko stranka istega kandidata ponudi v dveh okra-jih.
Koliko sedežev hodo strankam prinesli glasovi volivcev in k;v mu bodo pripadli, se izračuna na ravni enot in države. Stranka, ki jo bo v enoli, denimo celjski. volilo najmanj S,33 odstotka volivcev, bo pridobila en mandat. Ta bo pripadel tistemu kandidatu, ki je imei najvišji odstotek giasov med kandidati te stranke, ki so nastopili v različnih okrajih. Če jo je volilo 16,fifi odstotka volivcev, ji pripadata dva direktna mandata. Poenostavljeno povedano: Če je stranko Ma-ričke in Anice v peti volilni enoli volilo 9 odstotkov volivcev in je Maričkov 7. okraju volilo 17 odstotkov volivcev, Anico v 8. okraju pa 14ixlstodcov,vsedai-ge v volilnih okrajih iste volilne enote pa manj vc)livcev, bo izvoljena Marička. 'tb, da so v 7. volilnem okraju .loSku volivci namenili veliko več glasov kot so jih Marički. je vseeno, ker je Joško v drugi stranki. Poenostavljeno povedano: za
kandidata je zelo pomembno, da ga v okraju volile, da hi prehitel kandidate svoje stranke, ki nastopajo v drugih okrajih in mu lahko izmaknejo poslanski sedež.
Vrstni i'C(l na glasovnicah v Savinjski in Šaleški dolini
Volilne komisije volilnih enot .so 16. septembra izžrebale vrstni red strank in list na gla.sovni-eah v posamezni volilni enoli. Olijavljamo vrstni red strank in list s kandidati, ki nastopajo v 6., 7. in 8. volilnem okraju 5. volilne enote.
Ob strankah in listah navajamo kandidate, najprej za 6., potem za 7. in zalem za 8. okraj: JUNIJSKA LISTA: Alenka Re-panšek. Daija Boben Dardutz-ky, Tadej K()rošec; SEG - STRANKA EKOLOŠKIH (;iBANJ SLOVENI-JE; Zvonko .Telen, Kata Tala-jié, Franci Stropnik; GLAS ŽENSK SLOVENIJE -GŽS, ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP, ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE-ZNS, NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - NDS: Frančišek Lešnik, Viljem .lelen, Ana Marija Centrih;
SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE: Jurij Kolene, Robert Bah, Sebastjan Boljte; ZA PODJETNO SLOVENIJO: Viljem Marovt. Viljem Grud-nik, Viljem (juidnik SLOVEN IJA JE NAŠA - SJ N:
Podpora Kavtičniku in Kopušarju
LDS nastopa na letošnjih volitvah s sloganom Skupaj spreminjamo Slovenijo. S predvolilnim avtobusom so se s predsednikom stranke in sedanjim premierom mag. Antonom Ropom ter ministri iz vrst LDS v podporo tukajšnjima kandidatoma
Kofetarco na Cankarjevi ulici. Aiuon Rop je poudaril, da želijo spreminjali Slovenijo v pozitivni smeri tudi naprej. To p(>-meni, da želijo še hitrejši gospodarski razvoj, šc večjo uveljavitev Slovenije na mednarodnih Irgih. Po drugi strani pa
mer Argentina. Ne želimo kopirali Argentine, niti po davkih Slovaške, ampak želimo bili podobni Finski, Danski, Belgiji, torej najbolj naprednim v Evropi,« je med drugim dejal in dodal, da ima Velenje dobre možniisli za razvoj, saj je po-
Milan Kopušar, Anton Rop, Jožef Kavtičnli<.
za poslanca Jožetu Kavtičniku (kandidira v sedmi) in Milanu Kopušarju (v osmi volilni enoti) ustavili tudi v Velenju in Šoštanju.
V Velenju so se ustavili pred
želijo gradili socialno občutljivo Slovenijo po zgledu Skandinavskih držav. »V tem se LDS razlikuje od konzervativnih desnih strank, ki predlaga.jo nižjo javno porabo, kot jo ima na pri-
memben gospodarski center, z nedavnim podpisom dolgoročne pogodbe na področju energetike pa je ja.sno začrtana pot tudi na lem podničju.
Rado Repenšek, Roland» Ka-ligaro, Rolando Kaligaro; NAPREJ SLOVENIJA-NPS: Renata Mlaker, Martin Retko, Vemes Mujkič; LDS LIBERALNA DEMO-KRACIJA SLOVENIJE: Rajko Pintar, -ložeť Kavtičnik, Milan Kopušar;
ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLOVENIJO - ZDRUŽENI: Bojan Kogoj, Danilo Peunik, Danilo Peunik; DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV - DESUS: Peter Marjan Habjan, Erika Veršec, Vincenc (Vinko) Gobec;
NSI - NOVA SLOVENIJA -KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA: Gregor Verbuč, Andrej Kuzman. Drago Koren; ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV: Bošljan Rakun, Bojan Konlič, Anton Brodnik;
SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA: .Jakob Prescčnik, Ilemian Arlič, Ivan Rakun; DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE: Miroslav King. Jernej Nežmah, .lernej Nežmah:
ZELENI SLOVENIJE: Urška Drugovič, Saša Lovrec, Saša Lovrcc;
SLOVENSKA DEMOKRATSKA S mANKA SDS: Bogomir Zamernik, Franc Sever, Vojko
Krneža;
AS-AKTIVNA SLOVENIJA: Marko Krajner, Tomislav Matic, Marko Druškovič; SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS: Damijan Cehner, Mihael Letonje, Mi-
hael Letonje;
STRANKA SLOVENSKEGA NARODA-SSN: Ivan Verzlo-lak, Borut Koran, Borat Korun.
DeSUS
HABJAN PETER
IZKUŠNJE
MODROST
KANDIDAT ZA DRŽAVNI ZBOR v 6. VOLILNEM OKRAJU • ZGORNJE SAVINJSKA DOUNA
Kot poslanec v Državnem zboru si bom prizadeval predvsem za varno, socialno in pravno urejeno državo. Država bo morala zagotavljati hitrejši enakomeren regionalni razvoj, dostopruj zdravstveno varstvo, enake možnosti šolanja, več delovnih mest in stanovanj za mlade.
Kot upokojenec želim z vsem svojim znanjem in sposobnostjo zagovarjati ustavne in druge pravice upokojencev in invalidov, vendar ne na škodo drugih državljanov Slovenije. Prizadeval si bom ohranjati njihove že pridobljene pravice ter za dosledno usklajet/anje pokojnin in regresa z delavskimi plačami
Kot poslanec iz Zgornje Savinjske doline pa si bom prizadeval tudi za hitrejši in učinkovitejši razvoj Zgornje Savinjske doline ter za izboljšanje življenjskih pogojev njenih prebivalcev.
VOLITE ŠTEVILKO 10

VOLITVE 2004
SDS z avtobusom med volilce
A\l()l)U8 s killulidali /a clr/avrio poslanec v slranki SDS jo iia Tilov 1rs pilpcljal v (\>ti1ok popoldne - SIukJ popcstroii z ^lastKMihni nastopi
Bojana Spegel
Vdťi\je-Vreme organi/aîorjcni shoda pred lednom dni ni bilo najbolj naklonjeno, kar sejo vcr-jvino poznalo ludi na udeležbi voiilccv in volilk. SDS si je shod v Velenju zamislila kot kuliur-ncvpnliiično prirediiev. Za nabavno kulturni del programa so poskrbeli Trio Vikend, Ve>;eli kmeCki i/ Vinske Gur« in ženska pcA'ska skupina Fortuna. Vse pesmi so bile slovenske, v časupredwlilvamipaje.SDS izdala ludi zgoščenko-obiskovalci so jo lahko zadeli na kolesu srecc, ki so ga lahko vrteli ludi
na Titovem irgu - na njej pa so posnetki himn Sltwenije, Evrope, stranke SDS in njihovega podmladka. Da imajo radi slo-veasko}xsem, pa so dokazali ludi kandidati za poslanccvdr^av-nem zboru - v Velenju so se Fruncu Severju, ki kandidira v Velenju z okolico, in Vojku Kr-ne?.u. ki kandidira 8. volilnem okraju (Šoštanj in okolica) pridružili kc sedanji poslanec v di^avncm zboru Franc Sušnik, siccr župan Občine Vransko, LjuI)oŽnklar, župan OWine Polzela in kandidat za pc^slaiica tudi za volilce v Vinski Gori, Mir-
ko Zaniernik iz Zgornje Savinjske doline, prav tako sedanji po slanee v DZ RS, in neodvisni kandidat na listi SDS iz KoroSke Miro Petek, Vsi so sc na kratko predstavili tudi zbranim na trgu. Po uradnem delu sht)da smo sc najprej pt^govarjali s IŤancem Siřverjem. Zanimalo nas je, kakj>na je pot, ki jo SDS ssloga-nom »Slovenija na novi poti« obljublja svojim volilcem. »Stranka SDS ima Širok program, zato ga je ljudem ležko na kratko predstaviti. Rad bi izpkxstavil del pro-gram^ ki bi ga vsi državljani začutili hitro po uresničitvi. To je veêja plačilna disciplina v dr^avL Plačilna nedisciplina je namroč velika. Podjetniki vedo» daje treba obveznosti državi plačati na rok, sicer sledijo vistikc zamudne obresti, kdiij bo pa podjetniku za že opravljeno delo plačal naročnik, pa države nič ne zanima. Veliko podjetij gre v stečaj, niko-
li nične plačajo. Poleg legři bi vsi le^ kompenzirali, plačava-li v miUerialu in aslugah. /^i-1o je na icm področju treba
miredili red.
Pogoj za razvoj prav vseh dejavnosti pa je tudi razvita in-fra-siruktura. Tu naj izpostavim 7a Šaleško dolino najpomembnejši - cestno in železniško povezavo proti Koroi^kt. Če sc ccste proti dolini ne bodo hitro izboljšale, se bojim, da bo počasi začelo dolino za-pa^Mii tudi podjetje Cîorenje, kar bi bil velik minus, saj nadomestnih delíTvnili mesl nimamo. Vsekakor je ireba naredili ludi voč za razvoj malega g<'>spodar-stva,« nam je povedal Sever. Vojko Krnei^a je v stranki SDS že nekajletni član. Ker je od rojstva Šo.^tanjčan, ima seveda pred (vmi svoje mesiti in okolico. Zanimalo nas je, kaj je listo, za kar bi sc najbolj zavzemal. Čc bo iz-
V Veienju se ]e preàstavlto šest SDS-ovih kandidatov za po-
spance v državnem zboru.
voljen v drŽíivni zbi:r: "Sem pc^d-jetnik, zalo se bom z-avyemal za to, da bomo lažje odpirali nova delovna mesta, da plače ne bodo lako močno obremenjene z dajatvami, za večjo finančno disciplino in čim hitrejšo iz.gradnjo komunalne infrastrukture. Slednja je tudi pogoj /a razvoj in hitrejše odpiranje novih podjetij. Prihodnost Slovencev v Evropi
je zagotovo privezana z malimi, družinskimi pi">djetji. Cc bom iz-vtiljen, pa bom zagotovo več med ljudmi, (vlenim, da stik z volilci mora t>siali, S4ij so težave, ki so aktualei letos, lahko drugo leto Že pretekk)sl. Sam bi pogosteje prisluhnil ljudem in njiliovim težavam, ki bi jih ludi p^iska^ predstaviti v Ljubljani.«
SSN s Komnom in Verzolakom
Slranki siovensk<^fia naroda jo, kol že inio povo, veliko do Slovencev In slovenstva - Na aprilskem kongresu se je stranki pridi u/ilo Gil)anje 23. de(XMnber
Miiena KrstiČ • Ptaninc
Vder^jť, Î5».septeml>ni-Stranka
Sloveaskega naroda (SSN), je na kongresu apri la, ko se je združila z Gibanjem 23. dccember, odkrila, da se bo ssvojimi kandidati udeležila lako volitcvvevrop-ski kot slovenski parlament. In obeh u.smeriievse drži. Za volitve v evropski parlament so brez težav zbrali zahtevanih l.lKIO podpisov, da so sploh lahko kandidirali: za volitve v slovenski parlament pa s še večjo lahkoto po 50 v vsaki volilni enoti. Z doseženim na evropskih volitvah, zbrali so fl,? odstotka glasov, so bili zadovoljni. na parlamentarnih volitvah pa pričakujejo .šc boljši izid. S skupaj šestdesetimi kandidati se bodo za vsiop v slovenski parlament potegovali v vseh volilnih enotah, v 5. volilni enoti, s sedežx:m v Celju, z devetimi. Kandidata stranke v 6., 7. in 8. volilnem okraju, ki zajema območje Zgornje Savinjske in Šaleške doline, sla Ivan Verzo-lak(6. okraj) in IJorut Korun (X in 8. okraj). Oba sta na nwinar-ski konferenci prejšnji teden
predstavila program stranke, obenem pa predstavila ludi kandidata stranke, tVuncď B«gH. ki se bo na lokalnih voliu^ všo^la-nju, kjer bodo potekale nadomestne vcîliivc, potegíwal za mesto v občinskem svetu. Programu dajejo v stranki, ki jo opredeljujejo kot stranko vseh domoljubnih Slovencev in drugih drž*wljanov Slovenije, ki so sprejeli našo državo zasvojo do-mcfvino, p<ï>ebno težo. l'udi v Ev-
zavračajo načrte, da bi dele Slovenije s sosednjimi deželami združili v evro regje, s rem pa jo razbili. »Stranka slovenskega na-ri'idaje proti nenehnemu večanju s<KÍalnih razlik- Prepričani smo tudi, da bi ljudska volja morala dobili pravo veljavo. Zavzcma-moseza nepiwredno uveljavljanje ljudske volje z referendumi, pri čemer bi laka odločitev morala imeti vrednost zakona,« je na ntwinarski konferenci podč-
Svoje pogfede in program stranke so predstavili: Franc Beg, Borut Korun
in tvan Verzolak,
ropski uniji želijo Slovenijo (poudarjajo) ohritniii sloveasko in v slíwenski lasti. Dr^Jiva najzaiov gospodarstvu olirani svoje lastninske delc?e In naj ga ne razprodaja. Nasprotujejo prodaji slovenske zemlje tujcem in vračanju fevdalne lastnine in odi(5Čno
Ivan Verzolak; »Hrvati kar naprej silijo k nam, naša oblast pa je preveč mlačna in jim kar naprej popušča.« Borut Korun: »Želimo priti v parlament, tako kol ž.elijo vsi, ki kandidirajo. Bom pa realen: uspeh bi bil, če bi za našo stvar uspeli navdušhi odstotek volivcev. Stanka nima denarja za veliko in obsežno volilne kampanjo. Brez te pa so možncwti za uspeh omejene. Za kampanjo bomo porabili le kakšnih 200 tisoč tolarjev.«
řVanc Bťg; »Ljudje me poznajo koi borca za človekove pravice in kol tak ostro nasprotujem lemu, kar se dogaja vza-dnjih letih. Za delo za določen Čas gre. To možnost v nekaterih pixJjetjíh s pridom izkoriŠčajo.Tudt po šestkrat jimpo-dalj.šujejo pogodbe- Kak(^ naj potem mlade družine najamejo kredit, da rešijo stanovanjske vprašanje?
rial predsednik stranke IJorui Kanin, (»lavni del programa je namenjen Slovencem. »Treba je zaustavili izumiranje slovenskega naroda in omogočiti, da Slovenija poslane domovina tudi vsem listim Slovencem, ki so mo-rali kol begunci v tujino, in vsem lislim, ki so proti svoji volji ostali v-sosednjih državah.« Odločen pogled pa imajo na slovensko vojsko. »Njena naloga naj Uî braniti Slovenijo, ne pa, da pod vodstvom drugih velikih sil sodeluje pri okupaciji drugih držav.« S programom se dotakne perečega odnosa s sosednjo Mr-vaško. »Zahtevamo, da se slo-venska diplomacija v odnosih s Hrvaško vede državotvorno. Zavzemamo se za mednarodno arbitražo, ki naj določi mejo s I Irva^ko.«
Prihodnost za vse!
S tem volilnim sloganom se v mnogih okoljih Mestne občine Velenje predstavlja Dojan Kontič, ki že tretjič kandidira za poslanca ZLSD v Državnem zboru. Prisega namreč na ne-posredenstikzobčani. Zadnjo soboto je po.stavil stojnico z volilnim materialom na Cankarjevi ulici v sredii^^u Velenja in pritegnil veliko pozornosti. Tudi najmlajših, ki jim je delil balončke, žogico in jabolka, seveda opremljene z logotipi stranke. Tudi v prihodnjih dneh ga bodo Velenjčani srečevali, danes pred pošlo Jutri na Gorici, v soboto spel na Cankarjevi.
23. septembra 2004 "^HlAS
35.000 razlogov za praznovanie
M (^81 na obilna Vivien je praznu jo - 45 Icl izfiî adnjc s()(l()l)ncga VckMija - V ziianicnjii mnogih prkiohilov in naniovanili obnov
Mira Zakošek Stane Vovk
V pi^iasliicv 2( ). septembra, praznika mcsinc občine Velenje» se vrslijo in se ^ bodo Slcvilnc prireditve, osrednja pa je bila na iiam praznični dhnvsrediSču mc-.sla. Začela se je s slavnostno sejo svet« Mcsine ohcinc Velenje. ^.upan Srťcku Meh je nanizal uspehe, ki jih ni malo, poudaril pa, daje ircba v času, ko prai^nu-jemo 45-Ielno obdt^bje otvoritve mestnega središč«, marsikaj posodobili in obnovili, 'lega se §e kako zavedajo. Ravnovteiidncli začenjajo obnovi*) kulturnega domu, ki bo trajala dve lelL Lani so zaključili obnovo Rdeče dvorane: obnavljajo vse «>lc, vrtec, div move KS, gasilske domove in druge objekte v lasti občine, zavodov in KS: zaključujejo obnovo spomenika Onemele puSke, oki>lieo Delavskega kluba, ljudske univerze, občinske uprave in irga; obnavljajo pkfščad Edvarda Kardelja: pričenjajo dela Iliroma ptîsodobitve zimskega bazena . f>27, septembra bomo odprli Varstven o-de lov ni ecnier Je:^ek- Î Ivala vsem, ki so pomagali pri dobrodelnih aktivnostih. Ta, v naAem okolju w kako potrebna ustanova, bo sodobno opremljena in prepričan sem, dii je velikih ttstiii, ki so pridi>bitve /elo veseli. Pri izgradnji VDÍ"-ja je ministrstvo za delo prispevalo največji delei^. Si>razmerne deleže pa sla prispevali tudi občini
larka na objnočnem <xÍboru RK insczxipi&ala humanasti inskrbi za ljudi, Sveiniidso oh koneu iz sredstev, namenjenih za občinsko praznovanje, namenili enkratno pomoč 250 dru/'inam, ki so odvisne cd pomoči Rdečega kri:^a.
Slovesnost se je nadaljevala na Titcwem trgu, kjer je ?upan naj-[jrej sprejel letiï^nje prvoí^')lčke. Ae dopoldne pa je bila na Cankarjevi uliei razstava del otn'ik i/ velenjskih vrlccv in i>snovnih Sol na lemo Moje meslo praznuje. Slavnostni govornik je bil župan Srečko Meh. ki je med drugim dejal: »Kadar izobesimo dt^av-ne ali občiaskc zastave -simbt> (e svoje drŽave ali lokalne skupnosti—»takrat praznujemo: vpr-vi vrsti It), da obstajamo kot skupnost, državna ali lokalna: praznujemo pomembne dogodke in rezultate lastnega dela. lakraije prav, da se ljudje zberemo. Morda je premalo le zavesti, zalo jo moramo vzgajali. Da ne razumemo svoje ali oi^je skupnost i kot nekaj samoumevnega in formalnega, Lir se nas ne tiče, lem-večji znamo vsaj kdaj pa kdaj simbolično in dtwiojansiveno reči hvala.
liidiv mcslni občini Velenje imamo	razlogov za praznovanje -in vsak dan kaki»nega več ... Letos priiznujemo 45. obletnico izgradnje središča na.^ga me-.sia In s tem oblikiwanja temeljev občine, mesia, njunega gospodarstva. kulture, šporUi. zabave,
t't
■y.,''
Letošnji nagrajenci skupaj z županom (od ieve): Jože Povše Engefbert, Anton Skok Darinka Herman, župan Srečko Meii, Oto
Gradišnik, dr. Franc Žerdin, Alojz Fidej in direktor bolnišnice Topoišica Janez Poles
Prireditev je pritegnila veliko obiskovalcev
Šmartno ob Paki in SoStanj. To,	infrastrukture. Praznu-
da smo sredstva prispevali tudi iz proračuna M() Velenje, vam, spa<lovane svetnice in svetniki, najbrž ni treba posebej razlagali. V niwozgrajenem VD( -ju bo ludi sedež skupnega zavoda, ki bo združeval VD(-je sptxJnjesa-vinjskih in zgornjesavinjskih občin 1er občin Šaleške doline. Odprli bomo scxlobno krožišče pri Rudarskem domu in cesto sktrzi Sončni park. Tudi to sta zelo obsežna projekta, ki ju nadgrajujemo s posodo-biivijo Kidričeve ceste - s kolesarskimi stezami in pešpouni; izgrajenih je ludi 99 novih parkirišč,« je fcpoudiiril Meh in nanizal Se mnoge druge pridobitve, med drugim McdpodjetiiiŠki iz-obražcvalnlc center, novo Knjižnico...
Letošnje priznanje župana je prejela Darink;« Herman, ki je bila od leta 1980zapaslenakoisekrc-
jemo tudi 50. obletnico izgradnje prve velenjske tisnwne Sole in s tem temeljev izobraževanja.« Dodal je, da so želeli z lela^jo proslavo poudarili leta, ki »o od-ločilno vplivala na današnjo podobo občine In postavila temelje Si'idobnega Velenja, temelje meslne občine. Velenje vleče mnogo koren.in to prav iz obdobja fiO. lel. 1 hkratni graditelji Velenja so bili pogumni in gospodarni. Brez prave politike in žcleznevolje ljudi takrat zagolo vo ne bi î^Io in nastalo, kar je -st^dobno mCsSto, ki mu šc dandanes, ob vse drugačnih možnaslih in drugili gospodarskili dimenzijah» priznavamo čudežni nastanek In razvoj. Nanizal je mnoge uspehe In se zazrl v prihodnost, v razvojna razmišljanja, kijih ho ta'ba doreči.
( eslilal je dobhnikom leUï>njih priznanj in nagworil tudi zbrane občane: »2U, september ni le
praznik občine na papirju, ampak praznik vseh nas - občank in občanw. Praznujmo vsi, ki se zavedamo, da skupaj usivarjamo zgodovino in skupaj nadaljujemo izgradnjo našega Velenja. Dragi Velenjčani in Velenjčan-ke, želim vam praznično razpoloženje in prijeten večeri« Kulturni program so pripravili meAani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje z dirigentko Danico Pirečnik, sopra-ni&lkii Cîordiina Illeb, Rudarski oktet. Pihalni orkester Premogovnika Velenje z dirigentom mag. Matjažem Cmeršičem, Plesna Sola Dcvžej» učenci OŠ Miha Pinlarja Toleda, Zmago Stih, Plesni leaier Velenje. Boš-(jan Oder, scenarij je napisal Ivo Stropnik, režirala pa je Ajda Valcl.
PlilkHe IVlrslne obrine Vťlťiijo s« projcli:
Aloj/. ndej - večji del svojega dosedanjega življenjaje posvelll plesu. V sezoni 1979/8f) je dosegel naslov viccprvaku Jugoslavije v latinskoa-meriàkih plesih, nato pa je bil Se pel let finalist državnega plesnega prveasiva J ugoslavi-jc. Vsezoni l99.V94je v Velenju ustanovil plesno šolo Step, v kateri je začel poučevali sedem iidraslih plesnih parov, ki jih je navdu-ŠU za ples. V teh lelih je Slevilo ixlraslilî plesnih parov nenehno naraščalo. Z njimi je raslo tudi število različnih nivojev plesnih tečajev. Svoje plesno znanje je prenesel na mnoge, med dru^m vsako leto pripravi na maturani-skl ples preko 5ÍX) parov. .Anton Sk(^k - v Univerzo za III. življenjsko obdobje Velenje se vključuje /c od vsega začetka, že lel. S svojo strokovnostjo In organizacijskimi sposobno.simi ter vedro naravo privablja v ta krožek Številne člane, ki na lastno željo obiskujejo strokovne tečaje in večkrat letno razstavljajo po vsej Sloveniji S svojo mladostno zagnanostjo, z občutljivostjo in velikimi sp(\sobnoslmi moliviranja in vcxíenja otrok za likovno izjažiinje je že po nekaj letih dosegel, da so bila likovna dela učencev nagrajena na različnih r;izsiavah doma In v lujini. VodiSlevilne strokovne delavnico, pripravlja predavanja za likovne pedagoge, pripnwlja srednješolce za sprejem na Likovno akademijo.
Olo (»nidl^nik • pobudnik in
ustanovni član ter vodja Rudarskega okteta, ki letos priiznuje 25- letnico obstoja, je svetal zgled vsem mladim pevcem in ljubiteljem lovRine kulture. Rudarski oktet se je na pobudo Ota (îra-di.^nika in u.siant)vnih članov pr-
ja razvt)ja in investicijskih dejav-nasti vse do novembra 1988, ko je bil imemwim za tehničnega di-rekiorja RLV Leta PŽ9()je postal vodja Ceniralne rudarske reševalne službe rudnikov Slovenije in Ilrvaške.prl čemer je so-
eentru kot učitelj pritktičnega piv ukavkovinjuskistrokL Meg svojega dela in poslanstva pri iz(^b-raževanju mladih se je vključil v delo S/DL in sindiki^ta. Več let je bil aktiven pa'dsednik míiške-ga in ženskega košarkarskega
Vič zbral lU. scpieinbra 1979. V tem času je v oktetu prepevalo ali ^ prepeva 31 pevcev, zasedbe past> ixl začetki do danes vodili trije zborovodje. Število nastopov in konceriov, opravljenih v tem času, se nezadržno bliža .številki HH)(), saj .se je oktel do danes predstavil že več kol 9(î0-krai, v najbolj dejavni sezoni pa več kol 50-krat.
dekwal ali vodil številne reševalne akcije. Aprila 1989 je bil na FNT - oddelek za monianisliko. imcnovîm za diveniaza predmete iz tehničnega rudarstva. Maja 1992 jc poslal direktor Rudnika ligniia Velenje in jc to delo opravljal do leta 2(102. Nadgrajeval je začele usmeritve in do-sežke ter s tem pomembno zii-znamoval ne le rîizvoj Premog<w-nika Velenje, ampak tudi r<izvoj
Ze dopoidne so najmiajši ustvarjati na temo Moje mesto
praznuje
slovenskega gospodarstva, razvoj lokalnih skupncsli in družbe. Njegovo delo je odlikovala \web-na vjx^iosi v delovanje podjcija, za napredek in razvoj, posluh za zaposlene, za delavce. Vedno sije prizadeval poiskali, motivirali in spodbujati S(5delavce, mlade kadre. Premogovnik Velenje se je z njegovim uspeSnim vodenjem izognil težavam tranzicijc. .loŽ.ef R>v5e - l£n;iell)ert - v Velenje seje priselil leia 1961 in se zaposlil na Rudarskem Šolskem
(prhe I\i(^iii(miih1iu' Velenje so prejeli:
l)iK'. (Ir hrane Žcrdin • skoraj vse .svoje življenje posvetil j^remo-govniku in rudarjem. Ac leta 1965 se je vpisal na Rudarsko lehniško .Šolo v Velenju in se .še kol študent leta 1975 zaposlil v Rudniku lignita Velenje. Devet let kasneje je navelcnjskcm rudniku prevzel vtxlenje Studijske^ oddelka. Od koncalcta 1986 je opravljal naloge glavne^ inženir-
Gostje med posiušanjem himne
društva. Hkrati seje takoj ob prihodu pridružil udarniški izgradnji Velenja tudi v vlogi orgaiiiza-torjazlx)gatimt izkušnjami,pridobljenimi na mladinskih delovnih akcijah. Za svoje delo je bil večkral nagrajen. V zadnjem desetletju je uspešno vodil Me-doWinsko združenje borcev in udeležencev NOB ter si prizadeval za tesnejše sodelovanje med združenjem, ki ga je vodil, Za'c-zo slovenskih častnikov. Zvezo veteranov vtijne za Slovenijo in združenjem SEVLR. Bolnišnka Topt^Uica -junija 1919 so v Bolnišnici v 'lopoLšici, ki je bila prvi sanatorij za zdravljenje tuberkuloze v takratni Kriiljevi-ni SHS, sprejeli nn zdravljenje prvo bolnico iz okolice Šoštanja. Ptxloba biïlniânice se je sb>zi Ic-Ia spreminjala, prav iako tudi njena vsebina. V obdobju 11. svetovne vojne je nudilazavelje in po-skrhelaza zdravljenje ranjenccv. Novejša zgod<wina bolnišnice se je pričela pisati z letom 1976, ko .seje združila/Zdrav.stvenim domom Velenje.
Poleg zdravljenja in rehabilitacije se bolnišnica zadnja leta vse bolj uveljavlja tudi na preventivnem področju. SSievilnimi članki, kontaklnitni oddajami, predavanji In delavnicami njihovi strokovnjaki odstirajo poti, kako ohraniti in krepiti zdravje, Odlikuje jili ne le stroka, ampak ludi odnosi, saj znajo prisluhniti in poslušati, da se pacienti počutijo dobro, da Cotlijo, daso vsi z njimi - sestra, zdravnik, llziolera-pcvt, laborant pa ludi tehnično (xsebje, ki skrbi, da življenje v bol-nišnici teče brez zapletov.
UTRIP
OD «€D€ DO TORKA - ÇVI€T Iti DOMOMIMA
m

Srťcta, 15. septembra
Nekdanji zuminji minislcr Dimi-Irij Rupel jc predstavil svojo novo knjigo o "spopadanju s prodni odemo politiko". Knjiga z na-slovckm Prevzem zgodbe o uspehu jc izšla v zbirki Premiki pri založbi Mladin.ska knjiga, obsega pa 76S strani. Spremno l>esedo je napisal Borui Irekman. V delu sc avtor ukvarja z obdobjem zadnjih Ireh let. vendar po njegovih besedah ne gre za kroniko, ampak za pripoved ozirc^ma dokumentacijo dogajanj. Knjiga gotovo namenoma prihaja prav v predvolilnem Času. Sicer pa pred\'olilne igrice presegajo eelo razumevanje poslancev podobnih usmeritev. Skupina poslancev SLS je zahtevala nujno sejo o Piranskem zalivu in odbor za zunanjo poliliko jc razpravljal o mejnih \pra,iinjih s I Ir-vasko. toda do sklepanja ni pri5lo, saj so celo opozicijski poslanci zapustili sejo in pustili SLS na cedilu.
(letrick. I(>. septembra
Zunanji minister Ivo Vajgl je v Četrtkovem predvolilnem soočenju na POP TV med drugim piiudariL da meje na morju s HrvaŠko nikoli ni bilo in da je tudi ne bo. dokler se drtavi o njej ne bosta sporazumeli. Do takrat pa Ima Slovenija suverenost nad celotnim Piranskim zalivom. "Jaz mislim, da imamo bre/. slehernega dvoma suverenosl nad celo-inim Piranskim zalivom in to bo ohranila tudi po zaključku pogajanj o meji,"jc dejal minister Vajgl. Odmevi na Hrvaškem so bili burni, izjavo pa so sprejeli predvsem kot slovensko predvolilno propagando-Če varćujete v Nacionalni varčevaJni shemi, potem ste verjetno opazili, da jc Stanovanjski sklad Rii objavil razpis za prodajo novozgrajenih stanovanj. Kupci lahkiî izbirajo med 822 stanovanji v Ljubljani in 30 stanovanji v Izoli. Rok za prijavo je od 1. oktobra do vključno 2. novembra. vsi prijavljeni pa bt>do o rezultatih obveščeni najkasneje do [{). decembra. Medlem kojc pri
nas premalo stanem vanj. pa se rc-cimo v Berlinu otepajo z vi.ški. Pri nas zaenkral Še ni videti podobnih Icžav.
V Rusiji se po zadnjem terori-sličnem napadu Čečenov politične razmere precej zaostrujejo. Ruski predsednik Vladimir Putin je zavrnil vsako možnost pogovorov z vodjo Čečenskih upornikov, šc več. hoče bolj ccn-tralizirati odločanje in okrepiti svojo funkcijo.
IVtrk. 17. septembra
Upokojenci gotovo niso zadovoljni, pokojnine namreč ostajajo nespremenjene. Tako je sklenil upravni odbor /avodaza pokojninsko in invalidsko zavarovanje SUwenije, ker so povprečne bruto plače v obdobju od januarja do julija 2()()4 zrasle le za 2,8 odstotka v primerjavi s povprečno plačo, izplačano v obdobju od januarja Ú0 decembra lani. Pokojnine so se v tem obdobju povišale za 3,6 odstotka. Pokojnine se sepiemt^ra uskladijo le, če je nastala pozitivna razlika med stopnjo rasti povprečnih mesečnih plač in pokojnin. Povprečna starostna pokojnina je 117.793 neto ali 72.3 odstotka povprečne neto plače. Vodja čečenskih upornikov Samil Basajev je na neki spletni strani prevzel odgovornost za krvavo dramo v srednji šoli v severnoo-sctijskcm mestu Bcslan. Drama s talci se je tragično končala in jc zahtevala življenja 339 ljudi, od tega l.^fi otrok. Najbolj iskani moški v Rusiji je v izjavi dejal, da so tako napad na kúo kot napad na dve potniški letali izvedli pripadniki skupine Riyadus-Salikhin, Id jim sam poveljuje.
Sobota. 18. septembra
Novi ameriški veleposlanik v Sloveniji. Thomas Boiling Robertson, jc že svečano prisegel v Stale Departmentu in bo Johnnyja Younga zamenjal sredi tega tedna- Naš novi vclcposlanikv ZDA Samuel Žbogar pa jc v Bell hi-5i že predal akreditive ameriškemu predsedniku Georgeu Bus-hu. Sicer pa so sobote po svetu
namenjene predvsem zabavi. Začel se je največji svetovni festival piva Oktoberfest, ki naj bi tudi IctosvMunchen privabil več milijonov ljubiteljev piva 2 vsega sveta, seveda ne bo manjkalo tudi Slovencev.
Radio Celje pa jc prcxslavil 5(1 let delovanja. Nastal je. ko je bilo na Ostrožném pri Celju veliko ljudsko zborovanje Štajerska v borbi.
jNlectelja. Í9sepiembra
čeprav naši delodajalci pogosto kritizirajo številne bolniške, pa je podobno ali še huje ludi drugje. Finci, Nizozemci in Nemci so po poročanju EU obscrverja med starimi članicami EU-ja najpogosteje na bolniškem dopustu. Kar 24 odstotkov Fincev si vzame letno vsaj en dan bolniškega dopusta, sledijo jim Niz.ozenici z dobrimi 20 odstotki in Nemci z 18,3 odstotka-
To pravico sicernajredkeje izkoriščajo Grki s šestimi odstotki. Raziskava je Šc pokazala, da se prebivalci južnih članic CU-ja redkeje odločajo za bolniški dopust kot prebivalci severnih Članic EU-ja
Nedeljske lokalne volitve v Srbiji in parlamentarne v Vojvodini so po lanskih skupščinskih v republiki in letošnjih predsedniških volitvah znova potrdile, da sta Demokratska stranka (DSj srbskega predsednika Borisa Tadića in Srbska radikalna stranka (SRS). ki jo trenutno vodi Ibmi.s-lav Nikolić. najpomembnejša politična dejavnika v Srbiji. Demo-kralsk/i stranka Srbije (DSS) .srbskega premiera Vojislava Koštunice sije tudi nekoliko opomogla po porazu na predsedniških volitvah, precej pa sta nazadovali drugi dve članici vladajoče koalicije, G17 plus podpredsednika srbske vlade Miroljuba Labusa in SPO zunanjega ministra SČG Vuka DraŠkovica.
Ponedeljek. 20 seplembra
Zgornji dom ruskega parlamenta je na izrednem zasedanju za zaprtimi vrati razpravljal o var-
nosti v Rusiji pť> krvavi tragediji v Beslanu. Sprejel je tudi predlog novega pro t iteror is ličnega zakona .la med drugim določa, da se poleg teroristov twlreje kaznuje ljudi, ki sodelujejo z njimi injih finančno podpirajo. Ameriški predsednik George Bush pa je Libiji, potem ko se je ta odpovedala orožju za množično uničevanje, odpravil trgiwinski embargo-Po nekaj dneh zatišja je bilo v Piranskem zalivu znova napeto-Šdrjc slovenski ribiški čolni iz Pi^ rana in Izole so ribarili na oh« močju nadzora slovenske policije, medtem sta do njih priplula dva hivaška patruljna čolna, nato pa jc na območje připlul Še -slovenski policijski čoln. Strankarski veljaki so .seveda spet zagnali vik in krik. le kakšne uporabne rešitve nihče ne ponuja. Na drugih morjih in obalah pa se srečujejo s povsem drugačnimi težavami.V poplavah in zemeljskih plazovih, ki jih je sprožila tropska nevihta Jeanne, je na Ilaitiju umrlo več kol 550 ljudi, mnoge pa še pogrešajo. Pred icm jc Jeanne divjala v Dominikanski republiki, kjer je uničila več sto hiš, umrlo jc enajst ljudi, v Portoriku pa sta bili dve smrtni žrtvi. Sedaj Jeanne potuje proti Bahamom» vendar me-torologi menijo, da se bo vihar preusmeril in ne bo več nevaren-Vreme po svetu je vse bolj neprijazno in neobvladljivo.
l\>rek, 21. septembra
Evropska unija je sporočila, da Turčija ne b<^ začela pristopnih pogajanj, če ne bo spremenila kazenskega zakonika. Najbolj je sporen predlog kazenskega pK-gona zaprešuštnike-Naši tatovi postajajo vse bolj podjetni. Ljubljanski policisti so obravnavali krajo kar osmih avtomobilov. Pel še neregistriranih vozil - dve mazdi, megana, punta in opel a.strost^ tatovi ukradli kar iz neke trgovine z avtomobili na območju Šiške.
žabjo
perspektiva
Pravi jezik pravo mesto najde
časi se spreminjajo: včasih smo komu, ki git nisnto prav razumeli, rekli, i^e govori kkajsko. Kf> je Zofija Kitkovič, direktorica Esocedia, pred dnevi res govori fu kitajsko, so ji udelcženci veseh ifrikimavu/i. Se-veda Kukovičeva rji ginvrihi pri nas, ampak v Sanghajii, kjer se je v imenu dndhe in okoljskego grozda udeležita mednarodnega fon ima o gradnji mesl in o okoljiu udeležbo na tem fon t mu v lej dmžl^i nadaljujejo prizade\'anja, da hi.'^•oje znanje unox-čili ludinaprosinintm ki-uijskem irgu. '/.a lakprodia-ptt sejevrtdno potn idili. Vredno se je naučiii ludi njihovega jezika.
Jn ko so ertigox'orili o direktorici Fsviecha, so dnigi o vodstvu Gorenja. Slišali smo ugilianja o tem, kdo naj hi i' upravi zasedel mesto, ki ga je izpraznil Andrej Bizjak. Eni sW namreč vedeli povedati, naj hi na to mesto prišel liozidarSpan iz I hpo Alpe-Adria liank.A seje kmalu izkazalo, da gre za prazna u^banja, saj Zii uiko zapolniiev niso vedeli nič niti sam "prizadeli" niii vrini Gorenju Seve^h so ntdi taki. ki menijo, da je to dober znak, da bo do Česa lakega res prišlo. Je pa seveda res, da je v poslovnem svetu vendarle malo manj ugibanj kol pa liiiki. lit nekateri zdaj na veliko preštevajo in iigptavljajo možnosii, da pridejo vparlameru. NaŠa deSalica menda še ob nobenih dosedanjih VO' litvah ni bila Uiko "pmrneina" kiH pred letošnjimi volitvami. Aviohtisi vozijo sem in tja, sem in tja vozijo dmga vozila, na sporedu so srečanja in predsStavftve. In v predvolilne namene poshišajo nekaier/ izrabit/ Še vse dnigc najrazličnejše priivdiive, ki "padejo" v ta čas. R&! pa je tudi, da ze dolgo ni bilo toliko različnih posx'eio\', Id zgledajo ^re^no", pa .se velikokrat izkaže, da so k past za navadne ljudi, fíi ludi toliko rtizlk'nih ofx'oritev ne, kijih opravljajo pogosto politiki, ki s tistimi zadevami ali kniji nimajo ravno veliko skupnega. A kaj hočemo, tak je čas in takšno je (predvolilno) življenje. Vsohoto se je politihïv kar trio Slovemkih Konjicah, kjer so se sicer zbrali slovenski kraji, ki .so doslej Že tekmova-
li v mednart/dnem tekmovanju v urejenosti krajev Entente Florale. Předšla vni ko m mest in krajev so organizatorji pripravili tudi priložnostna darila, in če bi seje udeležili tudi pred.stavniki mesta, kije d\'a dni kas' neje slavilo 4- letnico, hi lahko nuzdnivili .Še s kozarcem vina veČ.
Sicer pa mnogi predstavniki ljudstva in tisti, ki hi to Šele nidi postali, obljubljajo, da ho, ko bodo oni prišli na oblast {ali če bodo na ol^lasti astali), .Še veliko bolje, kol je zdaj in re\ščine, če je že res pri nifs, ho mimj Sex'eda pa je res, da trali pri nas revščino na posameznih delih drztn'e Ijiulje merijo 2 različnimi vatli. Eno je .statistika, drugo je, kaj pomeni beseda revščina v JJid)ljani, kaj kje na Kozjanskem ali v Prekmurju, Eni pravijo, du celo Čakalne dobe v Mnišnicah v mzličnih krajih Čuti' jo dnigače. Nekateri ^Xitrpežljivo in v usodo vdani čakajo, kdaj l)odo pač prišli na vrsto, drugi so nestrpni, če ne pridejo na vrsto takoj.
Ob vseh zapletih, ki smo jim priča, n/ij hi se razj)letla vsaj ena zgodba. VHim.^kih Toplicah naj hi bilo konecitgonije s tamkajšnjim ylra-viliščem. To naj ne hi bila predvolilnal 1'lada je za najboljšega ponudnika znova izbrala Medicinsko rehabilitacijski centcr, ki sta ga ustanovila ljubljanski Barsos in a-eŠki Vnior. Kot ponudnik se je tokrat sicer pojavila še ''neka" dnižba Cilian iz Celja, za katero pa le redko kdo ve. kdo ruij hi .stal za njo. Tokrat naj hi bila stvar menda resnično resna. In s podpisom pogpdbe naj bi postala Še resnejša. Skmtka, nač/ii o oživil-vi lega zdravilišča, kije bilo nekoč znano pri nas in na tujem, mij bi jxi-stali sf\'arni. In Slovenija naj bi tako v kratkem res dobila še eno urejeno zdravilišče^ ki ho k nam pri\'ahilo .seveč tujcex', kot jih Se dosedanja zdravili.^ča. In že ta jih veliko.
Res pa je seveda, da z vse večjo urejeno.stjo postajajo na.Ša zdroK ili.šča manj dostopna za "navadne" Sloi eru e. Razlcorak med cenami in glo-hifto njihovih žeiwv je vse večjih
m k
»Darwin nima
prav«
Ana HIddnik
Epske razsežnosti Pr<uisuwih del so iaspirirale Monthy Py-tona, da je pripravil tekmovanje, na katerem morajo tekmovalci v manj kot petnajstih sekundah obnoviti sedem Pro-ustovih knjig. Rezultati tekmovanja so bili kaj klavrni. Je pa Proust kljub epskim razsežnostim svojih del, v katerih je na primer povedal, kako možak nc more zaspati, da se premetava in ima halucinacije, porabil 17 sirani, vseeno vestno in z vso natančnostjo prebiral časopise. Vsako notico pascbej. Dva, trije stavki, a za veliko literaturo dovolj. Katero klasiko bi lahko minizirali v časopisno osmrtnico: v Rusiji sc je mlada mamica zaradi družinskih problemov vrgla pod vlak?
Nekoč sem v zaprašenih čas<ipLsih iz prve vojne i/brskala žalostno vesi, da je v Miscolcu padel J.V. iz Št- llja pri Velenju. Takšnole prelisiovanje zna biti dokaj zamudno in človeku padejo na misel razno razne povezave. Na primer, kako sta sc v Miscolcu srečala š-alcški J-V. in češki dobri prijatelj ivejk 1er jo skupaj masirala proti Karpatom. Tedaj so tu soldati umirali za vero, dom in ccsarstvo- Kol okus po magda-lenieah se tok zavesti ustavi pri stari ljudski pesmi v Ježkovi predelavi, katere začetni verzi .sc glasijo: »t^/^'r^ra/; Knqíatov se okrog ognja zhirn trideset .soldatow Eden pa umira.«
Misli današnje kolumne nadaljujejo vcr7!Í žalo.stnega klovna mojega otroštva-
v mojem svetfi vse lepo narolje. / in ker nawlye je, zato je pravt, zapoje Fran Milčinski - Ježek pred refrenom ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, Danvin nima prav. ČejcJcŽck s svojim anti-daivinizmom mislil na razredno neenakopravnost in socialno nepravičnost, kjer človek ni eden, temveč čhveka sta dvu: kjCTseeden rudi za moč in oblast,/ dnigi pa za trjAje-nje, kilyožjaje mast. Ob koncu songa pa se sprašuje, kdaj bo imel ta Darwin prav?
Vprašanje je verjetno mišljeno Čislo retorično, a v Srbiji so se pred dobrim tednom vseeno odločili, da mu odgovorijo. Srbska vlada je podprla Šolsko ministrico in skoraj bi sc zgodilo, da iz učnega načrta za osmi razred izločijo Darwinovo evolucijsko teorijo, saj naj bi bila znanstvena dognanja o izvoru in razvoju človeka »polna lukenj«. Protagonisti srbskega odgovora Darwina izločajo zaradi favoriziranja biblijske različice nasianka človeka, ki jo v Srbiji podpira vedno vplivnejša srlwka cerkev.
Evolucijska teorija prikazuje, kako se je človek v dveh milijonih let razvil iz primatov. Govori o tem, da preživijo in se ohranijo samo liste vrste in samo tiste njihove lastnasti. ki so najbolje prilagojene vsakokratnemu okolju. 1.^0 Icl jc minilo, odkar jc Danvin razvil .svojo teorijo. Med tem sojo izkoristili za opravičevanje nacistične in fašistične ideologije, ČcŠ da sc tudi v družbenih ^opadih »močni« uveljavijo, »manj sposobni« pa sc morajo podredili. V poldrugem stoletju se je Momo sapiensu uspelo razviti v človeka totalne vc^jnc- Prva svetovna vojna doseže poprej neznane razsežnosti. Prine.se grozo tehnizirane uničevalne strategije z bilkami, v katerih pade na deset t is oče vojakov, z uporabo novega orožja, kot so tanki, letala in kemični bojni strupi. Druga vojna se konča z eksplozijo atomske vojne in 55 milijonov mrtvih (v 7U mcsccihî).
Nekoč, ko so v Mariboru na silvestrovo v akciji solidarnosti otroci skupaj z odraslimi prižgali svečke na oknih, da bi vse lelo živeli v luči medsebojnega prijateljstva in ljubezni, je nastala še ena Ježkova pesem: ^Ljudje, prižgirtto luči Iz okna vsake hiše / naj ćez dežele in meje srebrno seme seje ! in zlo iz src nam brišc.«:
Pred dnevi so po mobilclih zopet krožili pozivi, naj zvečer prižgemo svečke. Ibkrat v spomin na otroke, žrtve pokola v Beslanu.
Človek je Še vedno zver s človeškim obrazom. Prižiganje svečk na oknih se zdi premalo- Pojav terorizma vključuje potrebo po premisleku o strategijah za uresničevanje človekovih pravic v globalni dobi. Globalna nepravičnost pa je eden od ključnih mobilizacijskih dejavnikov pri pojavu terorizma.	■
23. septembra 2004 "^HlAS
Vsepovsod vrvež napredka
V sol)ol<) piaznik obfliio Moziiic - Slevilnc prkiolHtvc in mzn()lik<^ pi iríxlilvo po \soi ol)čiiii - V s()l)olo sla\ii()stna sej<i obrinskoga svota - Listino rastnega ol)rana Ik) pïvjel Jože Skomšck
Naccloi.nem podroCju mozir-skc občine jc v ich dneh zelo živahno, hkrati tudi slavnasino. Raznolik splet prireditev so zaceli 7.C minuio soboto, sklenili pu ga bodo prihodnji čclr-ick. Pravnik je seveda pravšnja priložnost /a pregled in oceno opravljenega, še bolj dobrodoSel je veder pogled naprej. »Občinski praznik jc gotovo prava prilož-nosl za otvorilev različnih pridobiicvinza oceno uspešnosti v obdobju med obema praznikoma. Pa vendarle moram najprej omenili, da smo v času med lanskim praznikom in nwim lelom z velikimi napori in dobrim sodelovanjem vseh vpletenih uspešno spravili pod streho sprejemanje občinskega proračuna in s lem smotrno razdelili okrog milijarder tolarjev, To omenjam zaradi trdnega prepričanja, da je pravočasno sprejet proračun osnova uspešnega delovanja i?upana, občinskega svela in občinske uprave,« jc najprej povedal mozirski i^upan Ivan Suha ver Ani k.
v zimskih meseeih so se ve-.selili nekaterih naložb, ki so bila plod dela in naporov v pre-
teklem letu. iako stí na Rečici ob Savinji že februarja sklenili lemeljiio obnovo poslopja nekdanje osnovne Sole, kar je za
Ivan
Po podatkih The Wall Street Journal Europe' seje posebni vzdjemnl sKIad igfTttrr že osemkrat uvrstil na prvo mesto med primerljivimi investicijskimi skladi v svetu glede oa ustvarjen letni donos.
* kipp«r, Thyfîmi^tft Cp.
Suhoveršnik: »Smo uspešni in bomo še
bo/J.«
kraj izjemna pridobitev. Stavbi v samem središču kraja so dali namembnosl in vsebino, saj so prostore v njej našli krajevna skupnost in krajevni urad, turistično dru.^tvo in oddelek knjL^jiice, prav tako tretji oddelek lamkajšnjega vrlca, pa§e ni konec njene namembnosti. Malo daljša zima jc nekoliko zavlekla urejanje pešpoti med Mozirjem in Nazarjami. ki jc več koî koristna in dobrodošla skupna naložba sosednjih občin.
Ivan Suhoveržniki »Posebej som vesel dase/.kov pri oskrbi z zdravo pilno vodo, ki je življenjskega poniena za sleherno
gospodinjstvo in celotno občino. ManjSih ah večjih novosti smo lako deležni v Mozirju oh Mozirnici in na Prešernovi cesti, na (JneČu v navezi s sosednjo smarsko občino, v Ljubiji in vLe-pi Njivi, za vse pa smo namenili kar lep kupček denarja. Vsaj lako pomembne za krajane so urejene cesle, pa če gre 5e za lako kratek odsek. Takose hodov leh dneh posodobljenih odsekov veselili krajani v Šentjanžu, Nizki, na Rene-ku, Gneču.v Lepi Njivi in Preseki. Seveda na področju komunalne nadgradnje nadaljujemo tudi širitev kanalizacijskega omrežja na Rečici ob Savinji in v Mozirj u, pravi pridobitvi pa sta ludi mrliška vežica v Smihelu in sodobno parkirišče pred Mozir-skim gajem.« Ob vseh dosežkih razumljivo ne moremo mimo krajevnega referenduma, na katerem so se krajani izrekli proti samoprispevku za nujno dograditev osnovne šole. izgradnjo večnamenske dvorane ob njej in ureditev mozirskega trškega jedra. »Po junijskem referendumu pogo.sto slišim očitke, da so Mozirj ani proti razvoju. Ob tem moram posebej jasno povedali, da krajani niso za to, da bi le načrte denarno podprli. Sam nekako tak.^0 odločitev razumem. Tu so vsevede six'ialne stiske, moramo pa pogledali ludi v preteklost, ko je bilo veliko obljub in bolj malo storjenega, ludi v povezavi s taksnimi ali dru-
gačnimi referendumi. Zalo sem osebno trdno prepričan, da krajani so za razvoj, so za dograditev osnovne Šole in Športno dvorano, prav tako za ureditev Irskega jedra. Zame lorej njihova junijska odločilcv ni preveliko razočaranje, saj se zavedam dejanskega stanja. Skratka, vse lo pomeni, da se mora-movsi skupaj Se veliko bolj potrudili in pridobiti čim več sredstev iz različnih virov, da le načne v največji možni meri uresničimo. Podlaga za lo bo tudi razvojni program, ki smo ga sprejeli prav pred nedavnim,« je odločen župan Ivan Suhovcr.snik.
Je pa po drugi strani upravičeno zadovoljen z naložbenim in razvojnimvrveJ^cmvtem Času, ki precej sjíreminja podobo celolnega Mozirja. Ivan Su-
Jo/c SKurnsck - častni iHnan
SlavntKtna seja občinskega sveta bo na praznični dan, v soboto, 25. septembra, s pričetkom ob 14.30 v dvorani mozirskega kulturnega doma. Naziv častnega občana bodo letos podelili Jožetu Ski»rn.^ku iz Mozirja, nagrado Občine Mozirje bo prejelo DruSivo upokojencev Mozirje, dobitniki zlate plakete s priznanjem pa so Cliz^ibeta Verl>iič i/ Šmi-hcla, Alojz Zavuli»všek iz Mozirja in Ferdinand Lukner z Rečice ob Savinji.
hovcršnik: »Samo poglejte proti Brdcam in novemu stanovanjskemu bloku. Od blizu in daleč se vidi, kako dotiro se vklaplja v okolje, /.elo se veselim z vsemi, ki bodo v leh dneh prejeh ključe enajstih nepridobitnih stanovanj, ob tem pa imamo zelo velike možnosti, da jih zagotovimo Se enajst in s tem v veliki meri omilimo stanewanjsko slisk(\ Pc^dobo Mozirjajc spremenil tudi TUS, prav v njegovi sose.^Čini pa bo letm in prihodnjo leto zrasla še upravna stavba. N(W »dodatek« k novi podobi Mozirjajc tudi prenovljena pošta, pred katero urejamo
manjši irg. Na njem se bomo z doprsnim kipom vsaj malo oddolžili pesniku Anionu Af>ker-cu, ki je pred 110 leti kot kaplan v Mozirju pomembno vplival na dogajanje v takratnem trgu.«
?,upana Občine Mozirje Ivana Suhoveršnika veseli tudi delovni utrip pred začetkom zimske sezone na Golleh, kjer se obeta nekaj pomembnih niwosti, lorej z velikim pričakovanjem zre v obdobje do nwega pra7-nika.
■ iP
Savinjski gdj
na
IS
Najdonosnejši slovenski posebni vzajemni sklad v zadnjih treh letih-Rastko'
138,23% donosnost (3. 9. 2001 • 3. 9. 2004).
[<D
In fondpolica
Varčevanje v posebnih vzajemnih skladih Galileo, Rastko In KD Bond lahko dopolnite z življenjskim zavarovanjem,
kar vam omogoča Fondpolica. Informacije na www.slovenlca.sl all 060 30 30.
KD
gorenje
moj. tvoi. dom.
Izjemno ugodna
jesenska ponudba
ceramičnih ploščic
Količina ploščic v akciji je omejena do razprodaje zalog!
Proihjalna kemmiCnih ploščic (v to\,{rpi («orunje Keramik:)) Ciorcnic tb 3.^27 Šniarmo oh Paki Tel.; 03 896 61 >7
N.Si
Nova Siovenija
KHion9k9 l/cRtelro gtronka
zaupanje ima ime - vzajemni skladi KD
www.KO-group.si
MD ip'^rstrnmlv ««o. CflevtMCfitiifl&lOOO Lf^Ujs^ UtaWja cntv^ »t^mr* thM« CdílWutnnnIrjvní. ^đ^Ki^oin «X* ^VK peHy>h	tkiioov » uprriilmiu KD íitv««tcnnHi9 >M0	iM^m	MVO^ m	vflrin'f* r«Ut1t in »«i VM**	porti^trirti
ki	iu<slcffi« VpliM	|^D9MMnl DiHmrrii »» Mfftv^tii a« u^lrtJn )lr«riH «J'ant^Ji. m v t^aftueiriki abH^i SMtnmi tudi sdAHk« »
Wdw M(B£>1c î*t prMSMl»	uMOr HO. v:«o«{a>» ir.« poif? (Uai£«ht« ptmím n^iJI os bfVToUitKl o^oO» («r ob^Mn»«* («rot^d.	»«nihci
9fir«> mu	u tfv^otr * 9(il*ođr>ei^t Cfeceir vrtdoMii IMt* peunwřrrwi uMi r* «s-Hb^ »rMvt^n M lUrM i*« lrqu«t«4n9iirrh mb rjcv vrtdtios^ >Miie
lîinio	Mdii TM» M t.;«! pfitiodr^l dMiati lah«« vlljl ■!! iot « {H«l»k«UL	w Ownè	v CMiikiH Owe, OfwvnJk. f řtw» i Vttn^
provi7i(* 2rsia ti 9at«Cin»	hUM Sol' fo tn RmIio 3 ^ u pomIa «tijcrtn »kisa <0 tirt 012 H rít9sr	MAMnwt m	m*ftlđ u «^loftw
(vovdjo.
Vabimo vas_
• na predstavitev kandidatov Andreja Kuzmana In Draga Korena. kilK) v četrtek, 23.9. ob 19.00 v Kulturnem domu v Veienlu. Gost večera bo poslanec Janez Drobnlč.
•nasfel^an|evtorek28.9.ot)19.30vgostiščuLipavŠaleku.Ob prisotnosti kandidatov bo Jernej Pavlin Iz Kopra, unlv. dipl. politolog in predsednik Mlade Slovenije, spregovoril o problemih mladih.
Drage volivke, sp0Si0¥dni volivci!_
Dovolite ml, da vas nagovorim kot kandidat Nove Slovenije na volitvah v državn! zbor. Že vei^ kot trideset let je Velenje moje mesto. Ponosen sem nanj In na vse lepo v njem. Šaleško dolino imam rad. Vendarmenim.da-tako kot vsa Stovenija - tudi mi potrebujemo uravnotežen politični prostor v katerem na| dobi vidno mesto tudi beseda Nove Slovenije. Želim soustvarjati materialno, kuitumo In duhovno bogato Slovenijo, si prizadevati za st^nost In humane medsebojne odnose v urejenemokolju, za kvalitetno pridobivanje znanja, za zdravo rast mladih družin. Vse to je politika in preveč |e pomembna, da bi jo v cetoti prepustili zgotj enim. Zaupajte mi inobkrožftešt.11
Andrej Kuzman
GOSPODARSTVO
Sposobno podjetje, prijazno uporabnikom in okolju
V(rI(Miiskn kínmiiuilíi pr va v državi, ki \o likriili pridobilo U i ISO slandanic - Višja ravi^ii kakovosli m vseli ravneh
Tatjana Podgoršek
Velenje, 16. septembra - Komunalno ptuljctjc Vclunjii jc prvo v Mavl ki jv» hkrati pridobilo iri ccr-tifikalnc lislinc. Prejeli so jih na svcCanosli v orgelski dvc»rani vc-lcnj<ske glasbene Soie, pi^dclili pa stijih državni«krciarna minisir-iivu /a okc^ljc, proslor in energiji^ Mnrkn Siok^ir l^or Likiir. clirck-lor slovenskega inStiiuta /-a kakovost. lervcknjski p<^d^pan Bnjaii KontiČ. Med družni so sc sIvwcî»-nosii udeležili 5e ^pani oWin Velenje. SoStanj in Šmartno ob Paki. predstavniki večjih pojjeiij lu-kiijinjega okolja icr nekaicrih drugih komunaJnili pt^djelij. Akiivnosii za pridobitev wniílka-
Iřw fo ziiCeli oklobra lani. julija le-pa so presojo u.spešnii presiaii. Ki.>l je ob lej priložrcwii nagiasil velenjski župan Srečk« Meh, ni nikoli te'^^v. kadar na skup^^ini podjetja govorijo o vlaganjih v kakovostma in zanesljivo (ftkit^o 3Mjni:^ih cenah. '\b podjeije zagoiavja, kar upixahniki siorilcv znajo cenili. Po mnenju Marka Sk>karja je velenjsko kt^munalntî pt^djeljc s pri-dobilvjjo Certifikatov dokazalo, da je sposobno sledili visokim standardom za zagotavljanje kake^vcst-nth storitev pri Izvajanju obvcznili javnih lokalnih služb varstva okolja v skladu z vsemi predpisi Evropske unije. '>Seveda ni povsod tako, V Sloveniji je kar 62 izvajal-
5 podelitve: direktor Marijan Jedovnicki s certifikatom in
Marko Slokar
a-v javnih sluřb varstva okolja. Preveliko število slednjih tlri^hi kapitalsko moi in znanje, kar lahko vpliva na manj kakovostno oskrbo upi»rabnik(w s piino vt>do. toplo-
lo, na ravnanje z iKlpadki in Ci^-enje odpadnih voda. Potrebne bo-iii> kapitalske piwezave,veCja povezanost ?jianja na tem pt^droCju. sicer ne bo mogoCc zdržati luje
konkurence. Upamo, da ho .slovensko /nanje, kapital in taksna ptuljeija. kol je KiTiunalno pt^d-jetje Velenje, zdr/ali na skupnem t?vnY*^kom I i^i v zadovoljiveuipfv rabnikovsioriievin varovanja oktv Ija.« je podčrtal MaTk<^ Skikar. Igor LikarjepíwedaL da scî pri njih prvii certltlelraii tri sisieme vtxJe-nja hkrati za eno pc»iljelje. / njinîi sov velenjskem podjetju postavili temelje za izvajanje sistema vtxJe-nja. ki ga biidc^ sedaj morali pi'Jtr-diti še vprakii, kar pa glede na zastavljene cilje ne bo vprašljivo. S tak*Snim sistemom vodenja, v katerem «»prepleteni kar trije eerli-fikali, se ponaia le ilobrih 10 od-stotkcïv podjetij na svetu.
Podjetju jc Čestital /la pridobitev treli ceri ifikatov tudi Bt)jan Kt»ntic. Izrazil je zadovoljstvo, ker prizadevanja poslancevv državnem zbt^-ru na nekaterih podrt">čjih dajejo želene rezultate.
»/.a Komunalno podjetje Velenje
je pridobitev treh certifikatov velik praznik. Pol do njih je bila kratka. pi^prave nanje pa dolge in zahtevne. V podjetju smo jih uspešno izpeljali, ker im^mci strokf^vnjako. Zaposleni so nas največji kapital. Prepričani smo, da smospiKobnt> podjetje, prijazno do up'rabnik<w in okolja,« je med drugim naglasil direktor velenjske komunale Marijan Jedovnicki. Po njegovih besedah Kxk> pridi obijene listine vplivale na delovanje in poslovanje podjetja, predvsem pa pomenijo vi^jo kiikovtisl pri storitvah, p<«lo-vanju.v medsebojnih odnosih,v odnosu do zdravja. varnt>sli/ijpo-slenili in okolja, /ahvalil se je sodelavxem in zunanjim svei<ivai-
ccm, ki so jim pt^magali pri urc.s-nićitvi zahtevnega projekta. SveCanosi so pi>pesirlli pevci mešanega pevskega ziîora Šolskega centra Velenje pod V(îdstvom zlxmMxIkinje Dnniie Pircènik in orglavka Mnnikfl Roser. ■
Izzivi ne calcajo pred zaprtimi vrati »Veseli smo, da so izbrali nas!«
Na Koniiinalncni podjeljii Velenje so v prvih lelošiijih šeslih rii(^s(*(1ii poslovali |)o/Jliviio - Tudi lelo 2004 naložbeno bo^^alo lelo -Podjetje pridobilo kar Iri ISO slandarde
Tatjana Podgoršek
Komuiialno podjetje Velenje je v leioinjih prvih Šestih mesecih u«Jtvarilo dobri 2 milijardi tolarjev prihodkovalizaslabih 121 milijonov SFP več kol v enakem lanskem obdobju. IjO milijonov tolarjev, kolikorzna^ razlika medprilunl-ki in odhodki, bodo namenili za nadaljnjih obnovo in posc^dobiiev komunalne infrastrukture v občinah Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Paki. Cikde na zastavljeni plan so v obravnavanem obdobju pn^-dali za dva Oii;totka manj dobrin na podroćjii vod(x«»krbe. odvajanja in ři^íJetija odplak 1er odlaganja txlp;tdkciv (izpad beležijo predvsem pri indastrijski porabi), vec pa so zaradi daljše zime prodali lo-pbtne ener^je. Kot je na novinarski konferenci minuli torek p<idC-rtal direkte>r podjetja Marijan Jc-dovnicki, s poslovanjem zadi"»-
voljni zaradi di'«ej^cnih rezultatov, vlaganj v obnovo in posodobitev infrastrukture in lega. ker .su upi>-
rabnikom zagotavljali nemoteno 1er zanesljivo oskrbo s komunalnimi dobrinami.
PozagtMtiviliit Jedtwnickegabo tudi leto 2t«)4 naložbeno bi>gato lelo. V tem trenutku so k zailjuk^ili nekaj veCjih obmw In posoiîobilev vodtivodnega. daljinskega sistema ter kana lizacijskilu>m režij. Za /daj niso «.oddali Ic približnem 5 odstotki w predvidenih pt">godbenih del. ker jih nî^^^ajo prej askladiti .s pri-liodki. »Komunalno podjetje Velenje ima strogih Gnaníno disciplino. Plačujemo do ure natanênc, Cesar pa ne moremo plaCati. tudi naročimo ne.« Pi^leg zc zače:ih naložb naj bi do kon^a leta doktíníali izgradnjo kanaliziicije in vodtwív da Velonje-Obirc. Paka, dela v LajSah, prav tako pa naj bi v tem Ca.su sklenili priprave na z^Cetek izgradnje druge faze ecntralne čistilne naprave Saieáka doliia. Rv leg tega pripravljajo 5e nekaj drugih prt^jcktov, priblii^no 41) na po-drtxju daljinskega i^grevanja in plinovoda. najmanj toliko na po-
dročju vodo<'»skrbe. tnlvajanja in čiSCenja oilplak 1er tidUiganja odpadkov. rezultati, vlaganji in naložbami, predvsem pa nemoteni) in kakiW<x>tno oskrbt) dokazujemo. da izlivi pri nas ne Cakajci pred zaprtimi vrati, ampak se v največji možni meri
odzivamo nanje glede na zmožne v sti " V podjetju so oktobra lani pristopili k pritk>bivanju ireh cerlifi-kalov in julija letns presi'yozapri-dt>bilev ISO standardov za sistema vodenje kakovosti (ISO mi/2i)00} in ravnanja z okoljem (ISO 141101 ) ter za varnost in zdravje pri delu (OKSAS 1X001).
Vizija pre sjekla Mujd» Juram je na novinarski konferenc i povedala, da so pristopili k pridobivanju omenjenih standards predvsem zaradi želje po preglednem, sled-Ijivem in kaktM\slnem posliwanju. Hkrati so zaceli pripravljali tudi ptKkwnik za pridobitev standarda 17025. za akreditiranje laboratorijev. »ISO je iz^^v ki je pred vse 7.ap(>slcne v p(»djetju prinesel ih-datne zjshlcve. Ki^munalno podjetje pa seje z njimi vključilo v evropsko pcislovanje. Pričakujemo, da bomi'' tako Še izboljiiail kakovost naših sloritev in du bomo
na^im up<irabnikom nudili kako-vixslnií in varno oskTbo.«
S|)oinludi 2(H)5 /xieeli, koiUT iHa 20U(i končali
Kctnec leti\5njc^ aprila je bil v Uratinem listu RsS objavljen mecinarcidni razpis za najugtxlnejîlega izvajalca del za i/gradnjo dn.ige faze ccntralne ćisiilne naprave l^aleAka di^lina. Ptrnudbe je píwebna komisiia odprla v ponedeljek in v n»ku 15 do 20 dni naj bi izbrala najugodnejšega ponudnika. Do konca leia naj bi pripravili vso potrebni) izvedbeno ckiKoimcniacijo. Gradnji» naj bi ZiiOelispi^mladi priluxJnje leto, konec kMa2f*Vipa naj bi naprava žc ohraicala Predra^iiv ska vrednost projekta je 2.2 milijarde tolarjev.denar zanjo pa bodo zagouwili iz sklada Evropske unije (yiX)milijiwvSrr).4íX)mílijonw 1x1 namenila dr^va iz proračuiia,4i)0 milijonov bodo zbrali s taksam), za 250miiijomTvSn"pćt bo komunalno podjetje prido-bili^ posojil izekoloSkega sklada.
Stc\< i m loplolo mikosi
Kc")munalno podjetje Velenje c^skrbuje s lopk>tno energijo?-^ lisočuporabnikovvobCinah Velenje in Št^tanj. Naloga podjetja jc pripeljati loplotnoencr-gijo do praga \\\s. ni pa v njihovi pristojnosti na-meiCanje-števcev ali delilniki*vposianc>ivaniih. Upi^-rabniki morajo to uredili sami ali skoipaj zupravni-ki stavb, /.a lakišno obliko merjenja porabe st^ se doslej odločili le v veCstanovanj.ski hisi v Saleku. «>Ne naspn^tujetno temu, vendar b(xlo občani dosegli veCje prihranke. Ce hoào poskrbeli za bt^ljšo
izolacijo oken. vrat in samega objekta. Prihliiyio 5í)(X> Si r na leto slane samo odčitavanje Števca, k temu je Ireba prišteti Se strofke vzdrževanja in nakupa števca. Nametanje slednjih pa tudi ne more bili odk^itev posameznika, razen v individualnih hišah. 01)čani v blokih morajo o tem soglašati in vsi podpisati pogodbo.« pravi Marijan Jedovnicki.
V(Hl<i\(Hl Vinska (lOra
izgradnja vodovodii v Vinski Gori Še vedm^ buri du-Ixwc med nekaterimi tamkajšnjimi krajani. Na vprašanje, kako daleč so aktivmwti. je Marija Jedi w nic ki odgovoril: «Del vodovodnega omrežja txl križiíča pri Zajcu do križišča pri Ob Ircu gradimo in tu bodo uporabniki kmalu rešili tei^avc pri<*>krbispilntivo-ik\ Praviako je v zaključni fazi priprava dokumentacije za drugo fazo .íaa^k^wega sela. kjer so težave s.služnoMnimi pogtulbami. Za pridobitev gradl>c-nega dovoljenja nam nekaj teh še manjka. Kak<')r hit ni lx>mo zbrali vso potrebno dokumentacijo, bomo objavili razpis za najugcidnej-Šega izvajalca del Za prvo fazo. ki smo jo gradili, pa je Upravna entv ta ?!alec izdala gradlvno dovoljenje, saj je c^^bčina izdalaslLŽncvitnep(^">dbezace.sie kot javno di'>l>ri\ Up^-irabnega dwoijenja pa ziiradi nerešenega lastništva gjede cest kljub temu nismo pridobili. Upra-vnacnotâ \tlenjc je namreč zahtevala služnostne pogodile od dejanskih lastnikov zcmlji.šč. ceste pa niso cximerjene in odpisane. Ib sedaj uivjamo. smo preccj diileč. vendar vse ni v na<i mi>Či.«	■
Podjetje MIX iz l)obr(^polja na (joreniskem ob oUoritvi sodobru^s^^ li^j>ovskeí^a eenlia z gi'adbenini in inšlalaeijskini rnaierialoni na Sein l)ri VekMijn dnižini Cvikl - Roí>ina iz Pi elskc^ podarilo l)on v \ r(Hlnosli milijon tolarjev - ?»l^ona ne l)o ležko porabiU!<j
Tatjana Podgoršek
Zasebno podjetje MIX iz Dobre-poljana Gi^ivnjskem je na Selu pri Velenju minuli petek odprlostxlo-ben irgcivski center z gradbenim in instalacijskim materialom. S ponudbo na 4^)00 kv'adratnih metrih ti^ïvskih in skladiščnih ptwiáin bo-po prepričanju diiekiorja podjetja Ibmažií Prbaja - zadovt>ljili še tako zahtevne kupce. Otvoritveno slovesn;>st popestrili Gt^d-ba Dobrepolje, oir<'tŠka folkk»ma skupina Ponikve, jazz skupina Jaz-zina in ansambel Maii Parii^ani. Podjetje, ki posluje od leta 1990 dalje in v katerem je zaposlenih 27 delavcev, je nastalo iz obrtne delavnice. K razvitju in širjenju de-javncftti so jih prisilile razmere. V Velenju so našli tržno priloJjiost in jo seveda izkoristili. Poslovni enoti ima pc^djetje še v Ljubljani in na R">nikvi, dejavnost pa Širijo tudi na trg sosednje Hrvaške, Nen>čije,llaiije i]i Francije. Trg<w-ski centcr z gradbenim in inštalacijskim materialom v Velenju (na-b?ba je veljala več kol .'íSO milijonov lolarjev) so svojemu namenu pc^leg lomaza Prhaja predali še .soustanovitelj podjetja MIX .lanez i>kulj 1er minř>lcr za promel in zveze Marko Pavliha. 'la se je v nagovoru med drugim N^^ra-Šal. zakaj se je kot prometni minister ude-Icibl svečanosti ob odprtju centra. '»RazJi'jgi $0 trije: korenine imam na Štajerskem, sem dolgoletni član velenjskega potapljaškega kluba, treijirazlogpaje "preverjanjemo-bilm'sti". kajti palmet je veliko gibalo vsake družbe.« Kot je šcpt^-vcdal. so po zaslugi pc^slancev iz Sale.<ke di^line uspeli marca letos uvrstiti v program ureditev avto-«strega txlseka Arja vas-Drawv grad V naslednjih dveh. treh tednih bc»do vloi^ili na ministrstv<i za okolje, prostor in energijo pobudo za uvrstitevte trase v prosion>ke akte.
im>in Knntićvelťnjski pnd7up;ín je menil, da je vsaka pridi'ibitciv za vse občane in občanke, làksen objekt in ponudbo, kot jo ima trgovski center z gradbenim in iaštala-eijskim materialom na Selu, to okolje potrebuje. »Ko smo se v
občini pL>gwarjali, ali namenimo trgovski dejavnt^sli Ji'>dalcn pr<"w-tor. smo se cnlločili. da tosiorimo. Veseli bi bili. če bise velenjski tr-gt^vski gigiinl Era txlločil in zgradil iak.<en sodol>en nakupwaini center. kol ga je na 1 IrvaŠkem. tudi v Velenju.«
Janko CikI in Kscrija Rouina i/. Prelskc: »Pomoč zrt |)rvo silo!« Otvoritve cenlra v Velenju sc ne bodo sp<>minjali sočno zapcjsleni ptxljetja MIX. ampak tudi družina (viki- Rogina iz Pre.skc v K.S Mn-ska Gora. \i>dstvo MIX-a se je namreč skupaj s poslovnimi partnerji podjetja odločilo, da bo ob tej pribžnosti izročilo omenjeni six'i-alnoogR'JŽeni družin čekvvredno Sli milijon tobrjev za nakup materiala. ki ga družina potrebuje pri obnovi sv(îjega doma. Pri izbiri družine sta s<.Hfcl<?tvnla Center za
wx'ialnc^ ikílo Velenje in Obmi>čno ztiružcnjc RR Velenje, »fcka ne bo težko porabiti,« sla nam povedala .lanko in Ksenija. Obnove hiše, ki sta jo lela 1963 zgradila .lankova starfei. sta jie lot i-la lani. Kljub pri/i* deva njem. di bi bilo bivanje v njej prijetno ludi yjí prvošolcu Mitja in triletnega /.iga. ne zmorela tega bremena. Janko je zaposlen pri zasebniku Avtovlc-ka SeŠelj, Ksenija pa je invalidsko upi>kojena ^t>podinja. »Osebnidv hodki so skromni in zadc^'ajo maj za |xikrilje pciložnic. Ksenija ima tudi precejšnje zdravstvene te^.ave. Zalo smo veseli, da se odk'ićiliza lak(^geslo.pred\^m pa. ^la s(") izbrali nas. Za sii*> bo. Potrebovali l>omo namreč Še vsaj enkrat toliko, da bo našd(">mekše vetinoskromen.aza nasj^ravi raj.« je še dejal .lanko.	■
Bon v vrednosti miíijon tolarjev je soustaryovitelj podjetja MIX Janez Škufj izro6H predsedniku Območnega združenja RH Velenje Jožetu Medvedu, ta pa družini Cvikf - Rogina.
Otvoritev centra je pritegnit a veiiko ljudi.
23. septembra 2004 "^HlAS
Prevent v Podgori?
Kaíiinoloíiia v Podgori (jra(Jis îic nanizava proiiati - Zahlovo lokalne skupnosti lokore uskiaiujojo in jih i/polnjujcio
Tatjana Podgoršek
V obiint Šmarino ob Pakl se jc pred díibrlm Iciom wcWko govorilo oprodaji kamnoloma v Ptidgtv ri. Po informacijah nckalerili naj l>i ija (irydis prodal podjetju Andreje iz Šoiitanja, po najnovcj.^lh
jc v naSi lasti in o njegovi prodaji sploli ne razmíssljamo. Pri izpolnjevanju našega poslanstva ima jiamrei pomembno vlogo, saj je zaradi bogatih zalog Izjemno kakovostnega Hgregaia - peska apnenčastega Izvora - pomembna konkurenčna prednost."

Pri predvideni izgradnji avtoceste iz KoroŠi<e v osrednjo S/o-venijo in odsekov slovenskega avtocestnega omrežja naj bi imei kamnolom pomembno vlogo.
inlormacijali pa naj bi ga kupil sk^ venjegraj>ki Prevent. »Ni res,« je zatrdila direktorica Gradisa Celje Lidija Ziigar in nadaljevala: "Ki^mnolom v Podgori
Poleg stanovanjskih blokov so med referenčnimi objekti podjel-jaštevllne ccsie. Gleilc na pretivi-Ueno grad njo iivtoce,ste i?. Kt>r<>5ke v osrednjo Slovenijo in odsekov slovenskega avtocestnega omrci^a
pričakujejo, da UhIo pri dobili posel tudi na lem p^xiroOju In pri lem bo izkorii^anjc rudnega bogastva kamnoloma zelo pomembno. »V Oradisu smo odkleni, da bomo jzp(^inili i^ričakíWanja svojib investitorjev in kupcev. Kratko sptv ročilo pc>djeija Vt>bjemu prt>stcv ra pomeni, da imamo pri na.^m delu vedno pred t^mi tistega, ki bo uporabljal na^ zgi adbe, ce.ste in druge objekte. Nespametnem in neposlovno bi bilo torej načrtovali prodajo kamnoloma v Podgori.« V kammUomuje zaposlenih sedem dolavcev, Krajani v bližnji In ludl nekoliko (»ddaljeni okolici kamnoloma v Pi>dgf.îri so doslej že večkrat izrazili negodovanje zaradi iirupa In praliu. Na skupnem sestanku s predstavniki podjetja in Občine Smart noob Paki pred več kol letom dnis<3 pripombe strni II v nekaj zahtev. So jih pri (rradisu že uresničili? »Na5 dolgoročni interes je, da kamnok'>m In njegove resurse upravljamo tudi v prihodnje. Pri tem sodelujemo z lokai-nohkupntsitjo, katere zahteve realno beležimo ter jih v najvočji možni meri tekoče usklajujemo in i;7)olnjujemo.«jeSe z^agotovila direktorica celjskega Gradisa Lidija Žagar.
Ponudbo bodo še obogatili
Velenjsko rri/ei\sko podjetje Fii^aro /e ;)() lel skrbi za uicjcMie i^ijlave« [)r(^bivakx5v V(1eiija m Šoštanja - Tvdo ck^lo zaposlenih in vlařjania v posodobitev lokalov se ol)i'esliii<»j()
Tatjana Podgoršek
Velenjska dru?:ba Figaro deluje Že 50 letin po nekaterih podatkih sodi med največja frizerska pod-jeija v celjski regiji, I, marca letos je podjetje, ki je v HOO-txislol-ni lasti zaptvsle nI h, prevzel B<ig-dan Dolcnc in med prvimi ukrepi "pometeU po osrednjem lokalu pt^Ujeija v središču mesta Velenje. »Od treh lokalov, ki jih ima podjetje v Velenju, je bil prav ta na Cankarjevi» ki je nekak.íno í»gledalo podjetja, potreben temeljile obnove. Tovrstna vlaganja In trud zaposlenih, ki z mar-IjMm delom 1er kakovostnimi SKv riivami v leh zato branžo nciigi^wl-nih časih privabljajo stranke, po-.skuSamo pc»lovati na želeni ravni.«
V	podjetju je zaposlenih 33 delavcev In po zagotovilih Dolenca se Irudljo, da hI pri Icm islevilu ostali oziroma Še koga zaposlili.
V	bližnji okolici Velenja nameravajo urediti Ko en salon. Trgu se nameravajo v prihodnje prilagajati z nadaljnjo posodobitvijo lokalov (enega Imajo tudi v Šoštanju), predvsem pa bogatejšo po-nudb(\ tako. pravi Dolcnc. ki bo »braki« želje strank in jih sproti izpolnjevala- Pred nedavnim .so prisluhnili cbiočeni skupini strank (poslovnim ženskam), ki nimajo časa čakati vvreti na pričesko. »Te lahkiJ sedaj pokličejo in bodo ob želeni uri prišle takoj na vrsto,« Same stranke pa so jih nagovorile še za gostinsko ponudbti. Za začetek nameravajo urediti manj.^l lokal pri oziroma v salonu na Cankarjeva ulici v Velenju.
Urejen iokal na Cankarjevi ulici v Velenju
Odprta vrata in duša uspehov
Na/iirjť • Pixljetje BSIl llii^ni aparati IzNazarljpovseh kakiivoslnih kazalcih pcwk^vanja S(jdl v sam slovenski vrh, je med najboljšimi na svojem področju v Ewpi In najboljše v celotnem koncernu BSI1. Dosežki so izjemni, načrti vzbujajo zavist In spoštovanje domače In tuje poskwne javnosti, seveda (udi tekmeci. Ob .svoji uspešncfttl odprtih rok 7Z dobrodelno dejavnost. zlasti pri pomt>či otrokt)m. obolelim za rakom in krvnimi lx>-lezfiimi, krepko pa so vpeti tudi v domače ok<iIje, kjer pomagajc^ na različnih področjih. Uspešnost in vpelosl v dogajanja v okolju so bili rjzjog. da so se pred trenil leti^)dločili za dan odprt ihvrai.Z veseljem. za-di)V{'>ljstVi>m in ponost>m pi'>kažejo svoje proizv^^d-ne prt^store. za obiskovalce pripravijo pester razvedrilni spi^red. pa ludi blokce za okusen prigrizek radoiiamo delijo med vse obiskovalce. Tako je bilov minulih dveh letih. Še bolje letos. Pričaktwa-II t>krog tisoč obiskovalcev» pa se jih jc v njihovo zadovoljstvo od
v^idnjega dc^p*>ldneva dc^ poznega po|x^l dneva gotovo nabralo veliko več. Zaposlenih s svojimi družinami, od najmlajših dci starejših, nekdanji zap^^slen I, sosedi, zvedavi od blizu In daleč, ptislovni sodelavci, razumljivo ludl visoki gosli.
Med njimi je bil lokral zlasti do-brodcï5el nilnisierz^ giisptxlarsivo dr. Matej Lahovnik. V uradnem delu jedosediinji in načrtovani raz-voj podjetja najprej kriilkt) In predvsem jedrnato prcdsta^âl direktor Matjaž Lenassl, ki je imel i>b raz-
sežnostih vseh uspehov podjetja »lahko« nak>go. ob časovni stiski morda celo ležko, Pa To n I »presenetilo« ministra Mateja Lahovni-ka, ki paradne konje »svojega« spcidarstva očiino zcb d^ibro p<v zna. Lepe besede spodbude je namenil g^^stiteljem in jih vsem ostalim postavil na čelo listih, ki jim naj bt>do za zgled. Pixljetje BSH Ili-šni aparati, si to gotovx> zasluži, kol »šampion slos'cnskega gospodarstva»« kakor je dejal dr. Malej La hovnik.
Mjp
»Šampione slovenskega gospodarstva*^ je z veseljem pozdravi/ tudi
minister dr. Matej Lahovnik.
Skozi odprta vrata je vstopila prava množica, od starejših do najmiajših; za bodoči zgled paČ.
Nfova pošta predvsem za južni del Velenja
Tatjana Podgoršek
Pred dobrim letom je Sicfnn Zi-Uansek. direktor poslovne enote Pťáta C^elje, ptxî okrilje katere deluje tudi pošla v Velenju, napovedal, da bodoglevlc na njihíwc normative v mestu priložjitwli uredili ^eenopoSlo, In sicer vStarem Velenju. >*Aktivnosll sov pohiem le-
SAMO EN NAČIN JE» DA Si GA IZBIJETE IZ GLAVE.
vvww.p«ugeotii
OUSĆm NA&E POPBIA&ČEME PROQAJAtCE. ZmA wvn^nâ^erVmhcnirM In oWa, pvftcffcrt tif vttsto Mopnl* iJ^iiw M pcp"* '^vofs M ip^o^Bdni. ito nEVi^i^itB b nioj^ wif) tteineM Onucím mtM» vozfl 307 HAONET i odbfjia okninmi be«vi^ It offaMJi v Mrrl laroMil«, ^^^ UÉmftniiptacawi ar r>o»w gfrixaviiW aan»T< ř>CCT<PW H m »BwiHfi p—rt vnfl v fcnaW&lJWic d ?W ncOjSctt
AVTO rCOR é.0.0. - Ćmovft 33/a. 9320	- tel.: 03 69« 69 30
ku.« je zatrdil v ptjgiw^ru pred tednom dni. »(Jd občine smo že odkupili zemljišče, kije bilo nekoč a smo ga morali z denacionalizacijo vrniti. Gradnjo bi žc začeli, če bi prej naivli sprejemljive reSItvez^Kptïdom Kutk»vemikom glede uvoza. V končni tazJsmose sedaj z občino dogovorili, da ta (ostane lam, kjer je, čeprav ne bo vse normaiivih. Projektant Val-1er Emesi in podjetje Ceste mcïito-vi Celje sla že v nawzJ. V teh dneh naj bi bil Izdelan idejni pa"îjeki. kl je polrcben za pridobitev gradbenega dovc)Ijenja tako za porušenje slarega koi ludl za izgradnjo novega objekta.« Po 7idanšk(wih besedah nova stavba ne bo služila le potrebam p<iSte, s sttvritvami katere bodo poskušali zadovoljiti potrebe strank predvsem južjiega dela Velenja. Kavč, Pesja, ampak bodo v objektu tudi prt>slori, primerni za po.^ti sorodne dejavn<isl. Uslrezjio dokumentacijo in gradbeno dovoljenje naj bi pridobili d(> k«»nca prihodnjega meseca. Clradnjo naj bi takoj začeli, k<'»nčali pa predvidoma v Štirih, petih me.secih. SIcer pa /tdansW'k ocenjuje, da je bilo letošnjih devet niesecev uspešnih za celjsko poStno poslovno enoto, saj so povečali storitve za skoraj 21) odstotkov, kiu* je zavidanja vreden rezultiU ludl v pri-
merjavi z ostalimi ptwkwnimi entv tami Poste Skwenijc. Poleg tega je lelo 2(11)4 zelo bogato ludl glede naložb. Samo .septembra íxid"» cxl-prli pclol^jektcv, Insicerv Slovenskih Konjlcali, na Ponikvi. 28. septembra bodo predali svc>jemu namenu prenovljenopi^tov Mozirju, čaka pa jih dokončanje del ptîJinc encUe na otoku vCelju in v Podplatu. »V lem letu smo precej pi>slorili ludl glede dodatnih storitev. PtAvzujemose s postami Ev-Kipske sk'upnosu. tvorno sodelujemo z avstrijsko, nem.^ko, švkar-sko pošlo in se z njimi dogovarjamo 5e o dodatnih storitvah. Zavidljive rezultate beležimo na področju hitre pošle» ziasti paketnih storitev. S kakovastjii, hitn")stjo in zadovoljstvom naših uporabnikov smo precej pristrigli peruti na^l konkurenci na lem pc^dročju.« Olavni cilji v klu 21)05 (ostajajo ptv dobni letoSnjim: Število siorllev naj bi Še povečali, vneto posodabljali poétne cnole, prevetrili transportne in logistične sisteme, še bolj kol let<% pa s storitvami p^.tsegli na področje bančništva. Prav v leh dneh se PoSina banka priključuje Novi kreditni banki Maribor, kar bo omogočilo Širitev bančnih sto« rilev Še na nekatera druga področja. kol so krediti, Ziivarovanja in podobno.	■
KULTURA
15.PlKlNfe0t/Vd/
Velenje, 26. aeptembra - 2. oktobra 2004
PROGRAM PO DNEVIH
Četrtek, 23. septembra
19.30 - Mladinski center Velenje Odprtje razstave Ilustracij Peter Groznlk-P66: MOJ PISANI SVET {v sodelovanju z MC Velenje)
Petek, 24« septembre
17.00 > Velenjski grad Odprtje razstav ZAKAJ JE PIKA ŠU V ŠOLO 15 LET PIKINEGA FESTIVALA
(v sodelovanju z Muzejem Velenje)
IML-Salerija Velenje Odprtje razstave fotografij častne pokroviteljice 15. festivala BENKE PULKO (v sodelovanju z Muzejem Velenje- Galenjo)
SobotO/ 25* septembra
9 .00 - Zbor: pred vilo Bianco PIKIN PLANINSKI POHOO
Zaključek: med 11, in 12. uro na Velenjskem gradu (v sodelovanju s Pchodniškim krožkom Univerze za [II. Svijenjsko obdobje Velenje)
Nedeiio/ 26. septembra
l£JJC-TRC Jezero Velenje (ploščad pri restavraciji Jezero) SVEČANO ODPRTJE FESTIVAU IN KONCERT SKUPINE 8EP0P
Ponedeljek, 27* sept«
9 00-13 30 inlSOQ-taOQ BeJa dvorana in okolica PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE
9.30 in11.30- Dom kulture Velenje Moje gledališče Ljubljana LISIČKA ZVITOREPKA
9.30 in 11.30- Glasbena šola Frana Koruna Ko^eljskega Velenje Otroška gledališka skupina Gledališče pod kozolcem OŠ Bratov Leto-nja, Šmartno ob Pakl PRINCESKA KAMNITIH BiSED
9.30 in 11.30- Dvorana Mladinskega centra Velenje v Rdeči dvorani Lutkovno gledališče R'u-Fru fVlUCA COPATARICA
16.00 - Kino Velenje - Pikin kino GARFIELD, komedija
17 30- Kino Velenje - Pikin kfno BRATA, mladinski avanturistični film
t.g.OC - TRG Jezero - ploSčad pri restavraciji
PIKIN KONCERT: PETER JANUŠ
Torek, 28* septembra
9 00-13 30 in 15.00^13 00 Bela dvorana in okolica PIKINE USTVARJALNE DEUVNICE
g.OO - Dom kulture Velenje-mala dvorana
Lutkovno gledališče Velenje RAZBOJNIŠKI ŽIVŽAV
9.30 »nl^ 'SQ - Glasbena šola Frana Koruna Koželj^ega Velenje Gledališka skupina OŠ Blaža Koce-na, Ponikva ČAROVNIK IZ OZA
9.30 in 11.30 - Dvorana Mladinskega centra Velenje v Rdeči dvorani Lutkovno gledališče Balinkugla DOGODIVŠČINE INOlJANČKA VIKUA
1122-Dom kulture Velenje Slovensko ljudsko gledališče Celje flONJA, RAZBOJNIŠKA HČI
16.00 - Kino Velenje - Pikin kino GARFIELD, komedija
17.30 • Kino Velenje • Pikin kino BRATA, mladinski avanturistični film
18.00> TRC Jezero - ploSčad pri restavraciji
PIKIN KONCERT: VSI POJEMO Z ROMANO KRAJNČAN
Sreda, 29« septembra
9.00-13 30 in 15 00-18 00 Bela dvorana In okolica PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE
9.3Q in11.3Q- Dom kulture Velenje Šentjakobsko gledališče Ljubljana LEDENA GORA LULI
9.30 in 11.30 - Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Plesni forum Celje - Otroška plesna skupina Pika VIU ČIRA ČARA
9.3Q in 11.30 - Dvorana Mladinskega centra Velenje v Rdeči dvorani Lutkovno gledališče R'u-Ru MOJ DEŽNIK JE U^HKD BALON
10.30 - Dom kulture Velenje - mala dvorana
Lutkovno gledališče Velenje RAZBOJNIŠKI ZIVŽAV
16.00 - Kino Velenje - PIkIn kino GARFIELD, komedija
17.00'Cankarjeva ulica Mali leteči cirkus ULIČNO GLEDALIŠČE
17 30 - Kino Velenje - Pikin kino BRATA, mladini avanturistični film
18.00 - TRC Jezero - ploščad pri restavraciji
PIKIN KONCERT: IRENA VRČKOVNIK
19.30 - Atrij Velenjskega gradu SVEČANOST 0815-LETKICI PIKI-NEGA FESTIVALA
Četrtek, 30, septembra
9.00-13 30 in 15.00-18.00 Bela dvorana In okolica PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE
9.S0 in 11.30 - Dom kulture Velenje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica MEHURČKI
9.30 in 11.30. Glasbena šola Frana Koruna Kož^jskega Velenje Gledališka skupina Gledališki klub Ljudski vrl OŠ Lpdski vrL Ptuj ČOMBO, SONČNI KRALJ
9.30 in 11.30- Dvorana Mladinskega centra Velenje v Rdeči dvorani Lutkovna skupina Sirova luknjica KOKOŠKA PETUNUA
10.30 - Dom kulture Vrenje - mia dvorana
Lutkovno gledališče Velenje RAZBOJNIŠKI ŽIVŽAV
17.00- Cankarjeva ulica
Lutkovna skupina LIŠ
Ulično Gledališče: ČRVIVA ZGODBA
17.30- Kino Velenje - Plkln kino BRATA, mladinski avanturistični lllm
18 .00 - TRC Jezero - ploščad pri restavraciji
PLESNI KORAKI NA ODRU S PLESNIfVI STUDIEM N
Petek, I. oktobra
9.00-13.30 in15.QO-18.QO
Pikino praznovanje

Bela dvorana in okolica PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE
9.30 in 11.30 - Dom kulture Velenje Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana KEKEC
9.30 in 11.30. Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Vrenje Otroško plesno gledališče Mali har-iekin, Celje
ZVEZDICAZASPANKA (OBIŠČE ZEMLJO) - plesna dramatizacija besedila
9.30ln11.30 ' Dvorana Mladinske-ga centra Velenje v Rdeči dvorani Lutkovno gledališče Fru-fru JABOLKO
17.30 - Kino Velenje - Pikin l^no BRATA, mladinski avanturisti»)i lllm
18.00 - TRC Jezero - ploščad pri restavraciji
PIKIN ŽUR (6PACKĆUKUR, TR-KAJ, GOSTUJOČI DJ-jl)
19.30-Mladinski c^ter Velenje SARAJEVSKI VEČER
Sobota, 2* oktobra
10.00-17.00 - TRC Jezero Velenje, Bela dvorana In okolica PIKIN DAN
Pikfne ustvarjalne delavnice, zabavne igre. številni glasbeni In plesni gostje, ulično gledališče, Pikin sejem in številna presenečenja
IMl-Oom kulture Velenje PIKA MIGA
Državna revija otD^dh plesnih skupin (v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti In Območno izpostavo JSKD Velenje)
1£J21-Velenjsko jezero REGATA ZA ZUTO PIKO- razred Optimist (v sodelovanju s ljubom vodniti športov Velenje)
17.00- TRC Jezero Velenje SUVNOSTNIZAKUUČEK FESTI* VALA IN KONCERT SKUPINE B.B.T.
OrgomzirtArji («stivolo:
Knjižnica Velenje - enota Prfreditve, Medobčinska zveza prijateljev mladi* ne Velenje in Mestna občina Velenje
Costno pokrovitdj^o («stivda:
Benka Pulko
Tema festivala:
Pika praznuje Kraj do9ajonjo:
-	Osrednje prizorišče: TRC Jezero Velenje - Bela dvorana In okolica
-	Plkine predstave in Plkine razstave bodo v sreďšču mesta.
Telefonske številke: 03 898 25 72 - Knjižnica Velenje -Prireditve (Informacije in pnjave) 03 897 7540- fVlZPM Velenje (in-forrnaclje)
03 89ei864-M0VBlenje-TIC [odnosi z javnostmi)
E-posta:
andreja.zelenik® guest, arn es, s I mzp m. vel enje® vo lja.ne I barbara .pokomy @vel enje. si
Pikino spletno stron:
www.pikinfestival.org
Generalni $ponior:
• v
se pricenia
Piko l)()(l() obiskali ludi urenci polovice sloveiiskifi šol in [550 otrok s posehniiui polrcbaini - Sodelovanje z l^'.RO, d. d.. |K)slavlja Irdnojsc temelje najvíM^jega ol.rošk(^sa foslivala v državi
Vťlťrj.je - V p(>sl<wnih priwiorih velenjske trgovske družbe Era» d. d., je v ponedeljek opoldne polekala novinarska konferenca pred /ačeikc^m 15. Pikinega festivala, bbira prostora ni bila naključna, saj so po njej direktor URE Cividi> OmJadiČ, velenjski župan Srečko Meh in vodja lesiivala MaijažČemovSek pivi-plsali pismoo nameri» vkatcrem so se zavezali k dolgoročnemu sodelovanju. Era je namrcC letos postala generalni sponzor Pikinega festivala, kot solastnik 'I'RC Je7ero pa vidijo v lem sodelovanju tudi dolgoriKnc cilje. Sploh, ker se družba vse veC ukvarja tudi s pripravo prireditev-znano je, da soveêinski lastnik skopskega sejma. Piko in l'estival so pred dnevi predstavili ludivnovemna-kup(walncm centru v Samoboru» ker pasi Pika želi. da pcwlane te-siival poznan tudi po Ewopi, je minuli vikend kol predstavnica MO vcjeujc obiskala lurislični sejem v iialljanskem Vidmu ... Na letošnjem fesiivaiu, ki se priCne v nedeljo ob 16. uri 7 veliko olvorilvija in koncertom skupine Bepop, se bo Era mladim obiskovalcem že predstavila z novimi izdelki. Tako bodo lahko kupih Pikin ledeni iaj Ćira čara, Pikine roladice, krote in sendviče ...
I^rí|)rd\ílc drobi/!
Festival je lansko leio obiskalo okoli C>\) lisoč obiskovalcev,
organizatorji - Medobčinska zveza prijalcljev mladine Velenje in Knjižnica - prireditve, pa raCunajo, da bo ludi letos tako. Skoraj polovica slovenskih osnovnih Šol (natančneje 156) je že najavila s"voj prihod na festival, prošlih terminiwzaogled gledaliških predstav je lako že skoraj zmanjkalo. Zgtworen je ludi podatek, da bo na 15. Piki-nem ťeslivalu, katerega lema je
na njihovi sobotni prireditvi ob Velenj.çkem je/eru zbrali 213 tisoč tolarjev /a lo akcijo, "§pa-rovčki'' pa bodo posiavljeni tudi v vseh Erinih l>)agovnicah po državi. V Beli dvorani, osrednjem prizorišču Piki ni h delavnic, bo seveda pi>stavljen 'Veliki Šparovček**, v času festivala pa twdo zbirali ludi hranilnike, ki jih bodo izdelali oiríH:Í. Pobrskajte po Žepih in na festival
Erika in Pika sta postala velika prijateija. Ob njih so pogodbo o dolgoročnem sodelovanju podpisali tudi direktor Ere Gvido Omiadič, župan Srečko Meh in vodja festivala Matjaž černovéek.
praznovanje, nastopilo kar 1160 različnih izvajalcev. Dnevno se bo zvrstilo od šesi do devel gledaliških predstav» nu ogled bo 6 te ma I ski h razstav, olroci pa bodo lahko v TRC Jezero usrvarjali v več kol U)l) Pikinih delavnicah. Za obiskovalce ho dnevno skrbelo 200 i^iudentov in veliko dijakov Šolskega centra Velenje, skupaj vsaj 350. Pika bo ludi Icitw zbirala drobiž» tokrat za zdravnike z Rdečimi noski, ki obiskujejo male lv)lnike v slovenskih bolnišnicah in jim p(«kušajo na obraze pričarati nasmeh. Razveseljivo je, da so Erini delavci že
vsekakor prinesite kakšen kovanec!
Kol zanimivast šc lo - Pikin festival je največji otroški festival v državi, ki mlade seznanja ludi ssievilnimi kullurnimi vsebinami. Kljub temu doslej ni uspel dobili nili tolarja od drŽave za pomoč pri izvedbi prireditve. Tudi letos so bili organizatorji nara/pisih Ministrsivaza kullu-ro in Ministrstva za šolstvo zavrnjeni, Je pa z.ato PoSia Slovenije izdala dopisnico, na kateri je znak 15. Pikinega festivala in ilustracija Jelke Reichman. Ta bo naprodaj tudi po festivalu.
■ Bi
G^R^Nr
GARANT d.d. Polzela, industrijska prodajalna
Delovni 6a$ prodajalne: pon-pet od 8. • 16. ure, sob od 6. « 1 Z. ure
Informacije na telefon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37 131
E-mail: rnfo@garantsl, spletna stran: www.garantsi
Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške In pisalne mize.
Ugodno V SEPTEMBRU:
o Znižanje regalov iz program G-2000
Ugodna ponudba kuhinj PAMELA, spalnic KAJA in regalov za oprema dnevnih sob OLIKA z dostavo in montažo
B A
25 % popu*^ na generacijo kosovnega pohištva (pisalne [mize, računalniške mize, I omarice za čevlje, video loma>ieeBkluhskemize)j
23. septembra 2004 ""^CASÍ

Vaša in naša Tjaša Rehar
Glasbene novičke
Jc majhna, simpatična novinarka. Manjka ji samo Sc pika na i - diploma, njeno ime in priimek Tjaša Rchar pa sc že kar nekaj časa pojavlja v i>porinih prispevkih Radia Velenje icr na časopisnih slranch naiega lednika, Dcia, Večera» Ekipe» Dnevnika, STA-ja. Odbojka, koSarka, nogomet so področja, s katerih poroča oziroma seznanja širSo javnost o dogajanjih.
Vaša in naša tesnejša časopisna in radijska sodelavka je poslaJaprcd pribiii^no osmimi leti. »Glede na to, da sem študirala novinarstvo, so mc pri šoSianjskem košarkarskem klubu Elcktra zadolžili za poročanje s lekem. Splet okoliščin jc holcl, da sem začela portíčali ludi za Naš čas in Radio Velenje. Kadar se je
Tjaša fíehar: »Joj, fotografija pa je zadnja stvar Do nje nimam posebnega veseija niti interesa, zato za tako de/o povabim k sodelovanju Dejana
Tonkiija.«
pokazala polreba, sem pripravljala prispevke ludi z drugih pcxiročij, predvsem iz občine Šolanj, od koder prihajam. No, v zadnjem Času sem tu čez dan. ponoči pa v Velenju,« je povedala Tjaša. Zadnji stavek bolj zase kot za druga u.šesa.
Kaj jo je pri lem delu doslej najbolj presene-lilo? To, kako ljudje berejo in se odzivajo ne samo na članek, ampak na vsako besedo. Ćc bi izkušnje dala na tehtnico, bi bilo približno polovico dobrih in prav tolikt) slabih. »C''e je kaj slabo, li takoj povedo, dobro pa zamolčijo.«
V.šošlanjski občiaski upravi, kjer je zap(xsle-na za doUîèen čas, opravlja sliižbo Sliki z javnostjo- Pravi,daje tudi toenevrsie novinarsko delo. Pripravlja novice iz občinskega okolja ter pomaga lam, kjer jc pomoč potrebna. »Izziv je bil, delo mi jc zelo všeč, ker ima ^ vedno pridih novinarstva. Je zanimivo, meiiim, da bolj kot delo lokalnega noviniirja. Roko na srce, vfeč mi jcpaludi zato, ker imam določen delovni Čas. lega pa novinar pri časopisu ali radiu nima, prav tako ne velikokrat prostih vikendov, nedelj, praznikov.»
Kaj jo je zvleklo v n(5vinarske vode, ne ve povsem naiančno. Morebili oče Toni, ki vpr(«iem Času velikokrat »nastopam kol napovedovalec, modera-i<ir in tudi avtor prispevkov. V začetku ji je pri delu precej pomagal, sedaj mu Tjaša usluge vrača. AJi kdaj katero stvar pokorne nt i ral a? »O, seveda. Včžisih izmenjava izkušnje bolj burno, drugič bolj umirjeno.«
Sedaj sede za računalnik in piŠe prispevke Ix^lj za svojo dušo kol iz potrebe. Diploma, pravi, ima v tem trenutku prednost pred v,sem drugim, tudi rekreacijo, s kaiero si rada zapolni prosti čas.	■
na krotko
SDKAK
Prlhu(Jn|e leioso 04lpravl|aj<» na Japonsko. Tam na| lil aprila iia^ioplll na i^esilh konconiln vo^|lli |api)iiskiii mentlli. Olislaiajo liidl tiioAniKil. (ta lil \ iikvlni le liimtie ii<isu>|)ill (ikII v Jiižnl Kon*|l.
\I\JA l!\ TDSi;
l4'toSii|eni kbotii /a nits.s Slovoiilje s%a se i iiov» skladi»	lia ludl \n|a
Kupel In n»\l makedonski zvezdnik ToŠc Proeskl. Sklad 1)4) Kn)|n|(* >il|eiiic |e /xla| ^.e mcHîotV slli^ll liidl v r«H]ljski^i ťtni.
K(K;K\
v PononrAii so iiosnt^ll .spot /a skladix) lllp lio]). S|K>t |e ivžlral Okom (tako kot pne^ (ki niraka do zore), iiarcd pn^Jvajanfo |>a ho (v/. ali d^a.
TRK\J
lliihl|<inskl ni|)cr lii éludent l<>oli»j*l|o Trkal pn^siaUja nov slii^l H svojo^a pn eiua V ('ami en$»a dllia. \ova skladlM nosi naslov\se, kar
UilISmilhvhoiii pm{\ \IDSII
Nekdanji južnoafriški predsednik Nelson Mandela je za ambasadorja kampanje boja proti uidsu imenoval ameriškega igralca in glasbenika Willa Smitha, ki se je v Južnoafriški republiki (JAR) mudil zaradi promocije najnovejšega illma, znanstvenofantastičnega iriler-ja Jaz, Roboi. Smith je dejal, da jc počaščen in da .se bo hkrati ponižno in agresivno odzval na proSnjo nekdanjega južnoafriškega predsednika. Mandela je lani oktobra organiziral velik dobrodelni koncert za pomoč žrtvam aidsa z mednarodno udeležbo. Koncert so poimenovali po številki 46664, ki jo je nekoč vzaporu m«il Mandela, nobelov nagrajenec za mir in borec za pravicc temnopoltega prebivalstva v JAR v času aparlheida. Številka 466ň4 jc zdaj sinonim za Mandelovo kampanjo boja proli aidsu.
Sliania IVain kupuje farmo iiu I\ovi /claiHli|i_

Potem koje dobila dovoljenje novozelandske vlade, se je priljubljena kanadska pevka Sha-nia Twain odločila, da ho v novozelandskih južnih Alpah na območju jezera Wanaka kupila kmetijsko posestvo. Pevka in njen soprog Robert Lang, ki bostaza farmo odštela I4mili-jonov ameriških dolarjev, nameravala na lO.UOO hektarih gojiti ovce. Poleg tega nameravata Shania in njen mož porabili 144.000 dolarjev za izgradnjo pešpoti na delu posestva, kot tudi kolib za prenočitev. Okoli 4000 hekl arov farme pa bo dostopnih javnosti. Znana pevka in njen mož sta na obmíxíju jezera Wanaka preživela nekaj dni, nekdanjim lastnikom pa sla dejala, da stase zaljubila v gore.
bilo povabljenih le dvajset najbližjih sorodnikov in prijateljev,
(kikiirjeva /ena
Prvak domačega zabavnega hip hopa 6 Pack Ćukur še vedno navdušuje s svojo drugo ploščo Keramičarska lirika, ki je izšla konec lanskega lela. Po hitih Joj in Js le nima rad lo-kral na radijske postaje prihaja že ireiji singl z omenjenega albuma - tokrat je lo skladba z naslovom No. 1 žena. Tudi la skladba jc delo velenjskega kovača rim in njegovega skladateljskoga prijatelja .Saše Lušiča. Kar .se tiče samih besedil, katerih avtor je Ouktir sam. so vsi komadi odrepani od začetka do konca, brez rezanja in nasne-mavanja, kar je prava redkosi tudi v sveta Teksti so zabavni, kajli Čukur v svojo glasbo, ki je edina stvar, ki ga veseli, noče vpletati težkih tem našega vskdana. Tokrat, kot že omenjeno, govori o svoji No.l ženi.
Brílney že dnigir v /akoi)
Ameriška pop zvezdnica Drit-ncy Spears se je poročila Že drugič letos. Tokrat s svojim zaročencem, sicer plesalcem Ke-vinom Fcderlinom. Tajc 22-lct-no zvezdnico očaral kot plesalec med njenimi nastopi. Poroka je bila minulo soboto, res-ničnosi le novice pa je potrdil tudi tiskovni prcdslavnik pev-kine založbe Jive. Bleščeča poročna ceremonija, o kalen seje veliko govorilo, je bila uradno napovedana za december, vendar sla 22-lelna Britney in njen soprog Kevin s skrivni"wtno in hilro poroko več koi presenetila tudi svoje slarše. Usodni da sta mladoporočenca dahnila
kar na domu krojača, ki je za 26-Iclncga Kevina sešil smoking. Na kratko ceremonijo je
Na prodajne police je prišel tretji studijski album skupine Karma Malo pomalcx Do sedaj je Karma izdala dva albuma. Sedam dana in Zavrti živou in oba Sla dosegla zavidljivo naklado. predvsem pa Karmi priskrbela mednarodni uspeh. Na Češkem sla oba dosegla platinasto naklado in lam je pričakovanje novega albuma izjemno. Na novi plušči je Štirinajst skladb. Poleg že slišanih Malo pomalo, Amore Mio in Ti vLše nemaš prava je na plošči še nekaj potencialnih aspcšnic. Riizen avtorskih skladb, pod katere sta se podpisala Ncno in Pipi, je na njej rudi nekaj priredb: Lulka za bal (Parni valjak), Zoraje (Neda Ukraden) in Šuti moj dječače plavi (Novi fosili). Pcîsebno mesto ima priredba skupine Bon Jiwi Livin' On A Frayer, ki jo je odobril menedžment omenjenega ben-da. Tara, Pipi in Neno ob izidu albuma na Hrva-Škem in pri nas pripravljajo ludi cd za Češko tržišče ter hkrati še ra/UČico v angleškem jeziku.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko silšrte v programu Radia Velenje dvakrat dnevno; po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
I.IVANA BRKIC-Nježno, nježnije
2.	BRYAN AOAMS'Open Road
3.	ROBBIE WILLIAMS-Radlo
Skladba, ki že nekaj tednov sodi med najbolj pogoste i-elje poslušalcev Radia Vele-nje, je gladko zmagala v sobotnem Izboru za naj sklad-bo. Ivana M\t prthaja iz sosednje Hrvaške, s skladbo Nježno, nježnije pa je sodelovala na letošnji prireditvi Hrvatski radijski festival in preko Interneta zanjo celo prejela največ glasov.
r ■ ~
■ LESTVICA
mu (ÊMmiE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak ôetftë< v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26
Takdle ste glasovali v nedeljo. 19.09.2004:
1.ZAJC:	Nažegnanju
2.	ŠPIK: Med PrtekI In PrekmurcI
3.VERDERBÉR;	Na oknu deva
4.	ROSA: Koroški pjebi
5.	PLA2N1K: Polka vedno in povsod
Predlogi za nedeljo, 26.09.2004:
1.IG0R IN 22; Polka lanc
2.	JASMIN; Sedem let
3.	KLAVŽAR: Mešetar Zalar
4.	ZADOVOLJNI KRAJNO: Dekle s planin
5.	ZVONČKI: Hola hop
■ VillGrabner
VRTILJAK
Da jabolko ne pade daleč od drevesa, sta dokaz tudi postavni Vclenjcanki, mama in hči, ki sta se obe odločili, da poklicno pomagata ženskam pri dobrem počutju in dviganju samozavesti. Mama Lidija Jeran je namreč frizerka, hči Urša Hudarin pa kozmetičarka in maskérka. Obema strank ne manjka, saj svoj poklic opravljata z veseljem, kar je garant za uspeh. Moški del bralcev čveka pa se ho zagotovo strinjal, da tudi izgledata lepo. Kot se za ženski, ki skrbita za lepoto, hidi spodobi. C-eprav jima je pri tem pomagala tudi mati narava.
Mnogi Velenjčani se vozijo na delo v Ljubljano. To je pač s sabo prineslo »prehodno« obdobje, selitev sedežev podjetij iz »province« v center Menda jih je vsak dan več. Veliko manj je takih, ki se dnevno vozijo v službo iz Ljubljane v Vele* nje. Med njimi je vodja strateškega marketinga in odnosov z javnostjo na velenjski ERI Katja Kerin. Da je Ljubljančanka, jo izdaja naglas« tisti, ki so jo že spoznali, pa pravijo, da je zelo prijazna in prijetna. S tem so se strinjali tudi Erini delvci na sobotnem srečanju ob jezeru, na katerem je vodila program. In novinarji na novinarski konferenci pred Pikinim festivalom. Večerov Franček Kramer, ki je sedel čisto zraven nje, zaenkrat komentarja še ni dal.
Medtem ko se v teh dneh veliko govori o politiki in politikih, eni raje ustvarjajo. Franc Ravnjak je že dolgo član Šaleških likovnikov, saj je tam v dobri družbi sebi enakili. Ko smo ga zalotili pri oblikovanju lesa z dletom in kladivom, se ni pustil ne motiti in ne zmesti. Delal je naprej. In tudi nekaj naredil. Kip je naslovil »Figuralni znak«. No. tu pa je Franc malce podoben politikom, ki včasih govorijo stvari, ki jih navadni zemljani težko razumemo ...
l>launa Loa pred i/hruhoin
Vse pogosiej.^c bobnenje v globinah vulkana Mauna Loa na Havajih naka/uje na Jo, da sc največji vulkan na svciu pripravlja na izbruh, ki bo prvi po dvajsetih IcUh mirovanja. Sei;'-molo^ i/ havajskega observa-l ori ja za vulkane na cioku Big


sicer pojasnjujejo, da do erupcije ne bo prišlo od danes na jutri, vendar je dogodek vsak dan bližje. Maumi Loa je nazadnje i/hruhnila in nato bruhala irl ledne leta 1984. Od julija letos so seizmologi pod 4168 m visokem vulkanu zabeležili že več kot 350 potresov. Tako pogoste in dolgotrajne pod7emnc aktivnosti pod vulkanom so po mnenju sei/mologov precej nenavadne. Nazadnje je do lake in-teni^ivnih aktivnosti prihajalo v 60. le lih prejšnjega stoletja. Medlem ko natančna napoved erupcije ni možna, znanstveniki pojasnjujejo, da je vulkan danes preploien z modernimi na-
pravami za zaznavanje vulkan-iskih aklivnt^ti. Najjasneji^i znak bližajt^Če se crupcijc je bobnenje, ki prihaja i/ notranjosti žrela vulkana. Erupcija je po mnenju strokovnjakov neizbežna.
Arklicni siil>lro|)ski pas
Arktika je nekoč davno bila subiropsko področje na Zemlji z obilice^ morskih rastlin in živali. Pred 55 milijoni let .so bile temperature oceana podobne newyor^kim vodam mescca av-gu.sia. Fosilizirane alge» ki so jiii odkrili raziskovalci, so namreč pokazale, da so bile tcmpx^raiu-ra morja okoli 20® C» za nizliko 0Ú današnjih, ki znašajo minus 1..5® C. Znanstveniki iz osmih
palaeocena v eocen. Za lo olv dobje je znano, da je imelo izredno toplo klimo, kije ustvarila naravni učinek tople grede.
IVloški »na pragu« i/.uiiirtja
Avstralska znanstvenica trdi, da bi ČkweSkii rasa lahke» i/umrla v obdobju naslednjih deset milijonov let. Profesorica Jenny (iraves z avstralske državne univer/e je prepričana, da bi se v prihodnosti lahko pojavili dve različni Človeški vrsti. Poleg tega zatrjuje, da je ogrožen tudi pomemben dejavnik genskega materiala moSkih. Predvidela je namreč, da bo Y kromosom sesalcev eventualno izguhQ kar 45 genov, vključno z genom SRI, ki sproSča moSke hormone. Prav ta kromosom je pred .^00 milijoni kt povzročil razvty življenja. Vseboval jc kar 1.438 genov, do danes pa jih je izgubil že 1.393, V svojih razLskiivah, ki
so vključevale glodalce, seje ob pomanjkanju gena SRY izkazalo, da je neki drugi kromosom prev/el nalogo harbouring gena. ki doU)Ča spol. Gravesova pojasnjuje, da bi se, če bi se enako Zgodilo pri ljudeh. Iahk<'> pojavila dva ali celo več sistemov za določanje spola pri dveh različnih človeških vrstah.
Oropali so pplicisle
štirje brazilski tatovi so oropali avtobus, ki je bil poln policistov. Dejstvo, da je 5lo za može postave, naj ne bi vplivalo na potek preiskave.
telefone, denarnice in celo športno opremo in obutev.
Policija ropaije še i^čc, vendar pravi, da zadeva ni deležna posebne pozornosti zaradi udeležbe policisuw.
/anuli oiicsiiHxevanja ogro/Hie polarno vrste
Najmwejše raziskave kažejo, da ima onesnaženo okolje vedno večje posledice za živali, predvsem liste, ki živijo na polarnem območju. V krvi in pljučih belega medveda so na primer odkrili vrslo strupenih kemikalij. Pri pregledu živali so znanstveniki opa/ili ludi resne hormonske spremembe in raš-enje imunskega sistema. Ekologi so zalo .svetovno javn<jsi pozvali, naj ^ pravočasno sprejme primerne ukrepe, saj podiranje ravnotežja v naravi vpliva tudi na človeka.
držav so fosilizirane delce mišli pod morsko gladino na globini 1920 m, in sicer na področju med Sibirijo in Grenlandijo. Dokazi lorej kažejo na to, da je bil Arktični ocean subiropsko, precej plitko morje. Primerki segajo v obdobje na prehodu
Na njem je bilo 46 neoborož-enih policistov, ki so bili napoti na neko i^ortno tekmovanje. Oboroženi roparji, ki so poto vali z dvema avtomobiloma, so prisilili voznika avtobasa. daje ustavil ob cesti.
'ludi roparji so bili očitno presenečeni nad nepričakovanimi potniki, vendar so se kmalu zbrali in nemočnim policistom odvzeli fotoaparate, prenosne
I
fîteTite
&
ljubezenski trikotnik
Pika je dohila ženina. Z Erikom sta že p<Hlpisala "zaroko", še letos nnj l)i sklenila pravo /ve/o. Z-iipun Srečko ob tem ni le navaden miidčar, ampak del ljubezenskega Irikol-nika.
Nekoj vmes
Vse lx»lj se kaže, da imajo prav listi, ki menijo, da UledaliSkc predstave ne odnižajo pravega življe-i\ja. V življenju je vse vee tragedij, v uledalil^cu pa zadnji čas prevladujejo komedye.
Nulte ure
Star pregovor pravi, da je rana ura, zlata ura, mladi pa menij«. da lie* vilne nulte ure sploh niso /lata vredne!
Ob provem losu
ru<li sre<ii/>če doline zelenega /lata seje dobro odrexalo na mednarodnem lepotnem tekmova« njii. Prejelo je srebrno plaketo. Nekateri pnivijo, da je/tipan /e vedel, kdaj se Žalee mora prijaviti /a to tekmovanje. Ka/glasi« tevjcbila pravvtem predvolilnem času, me<l kandidati pa tudi on.
Urniki
Nek:iterí se čudijo. k:iko da se je lahko /staknilo s šolskimi prevo/i, ko pa imajo v Velenju /adnji êas vse več ohn»vl,icnih pro-meinie. Žal /a dober šoU skl prevo/ niso dovolj le dobre prometnice in avttn busi. Potrc1)ni so tudi d(M brí urniki. Pa ne le umiki vo/.enij!
Dostop in pristopi
lnvalid(»m smo v veliki meri /e uredili l)oljŠe dtv stope dc» ra/nih ustanov. Marsikje pa ^e nismo nai^n dobrega pristopil do Invalidov.
Posebnost
Se vedni» je slisati pri* pombe nad ureditvijo krožisč v Velenju. Nekateri pravijo, da so ta kroÁtščH urejena tako. da so avto prevoznike "postavila" v kot.
lahko in težko
Aktualni misel: tudi tatvine lahkih kovin, kot je alumim^iista plt)ěevina, so težki prekrški.
Premalo pik
Pa ni do ks: urganizntorji Pikinegu festivala so se že večkrat prijavili na ra/ne ra/pise ministrstev, \m niso uspeli. Ker niso /bnill dovolj pik.
23. septembra 2004 "^HlAS
Knjiga o golih, oblečenih in preoblečenih pujsih sreče
Velenjski public isl Ivo Stropnik jo napisal novo knjij^o za n»lcnioz()i)e - Simpatično /godho o pnjsku llamiju je ilustrirala mlada Pc^lra l^reži^Ij, izšla pa je pri veleiîjskl knjižni lundadji
Bojand Špegei
Velenje-IvoSlropnik.kiživj in iistvaija v Velenju, je zelo plodo-vjl literaren ustvarjalec./aCel je s pesmimi; izUal kar zavidljive^ Število pt«niškili zbirk, pík pa tudi puciiCno prtT/o m odrasle. Odkar jc o^ zvedavemu Vidu» ki je fe (wncwno5olec, pa veliko ustvarja tudi ZH otroke, lem so /e dobro znane njegove ["»esmi PleniCne za gospodiče in gospodične, pa pravljice o dogodivščinah vilenjaka Salèloï. ki ga olruci poznajo ludi v izvedbi gledališča Pel prslov preitej- Zelo dobro so bile .sprejete tudi uganke, ki jili jc »asiovil Uwee in 7 vozliíkcw, saj olrn-kom nudile tudi možnost, da simpatične risbice ob ugankah, ki jih je ustvarila Neda Hafner» sami pobarvajo...
V začetku septembra pa je luč .sveta pri velenjski knjiî^î ťunda-ciji ugledala nova knjiga, velika slikanica, namenjena otrokom nekje od 6 leta îïiarosU naprej. Njen naslov je »/. bolro pujsi> na potepu«, govori pa ogoJih pujbih sreče in njihovem življenju. Cilav-ni junak je pujsllarai.ki mu vživ-Ijenju delajo družbo številni wîni-mivi pujsi in pujsike. Rndi pi^jejo, učiteljica jim v glavo vceplja pra:^ičje mcidrosti. kol je recimo tale: »Valjanje po blatu je bolj 7.drav<i kol rilje po zlatu« ali pa »Ciolota je pra.^iCja lepota«. Pujsek I lami sicer Živi v Pujsovem dvoru, zelo pa si 9.c\\ obiskali najlepši kraj na svetu - Prašičji rep. To se mu tudi pcttreči s pomočjo botre Pujse, ki ga povabi na polem po meslu ... Daje Hami res srečen pujs, pričajo tudi pcsmice, ki i>e pc^pestrijo vsebino in sptv ročilnost knjige.
Knjiga jc napisana tekoče, simpatično. v njej avlor uporabi šte-
vilne besede, ki jih pravilno skuje sam in še kako sodijo v pripoved. namenjent"» «otrokom, /godba te liilro povleče va.sc, sliktwiia kol je pa zagotovo navdušila Številne mlade bralce, saj zbuja radovednost in »vJeče«. Piko na i dajo res simpatične ilasiracije mlade ilustratorke Petre. Ker Ivo knji-
ge ne bo predstavljal po ustaljeni poli, upam, da bo s pomočjo siar^ev, vzgojiteljev in učiieljev našla številne mlade bralce. Zato, ker si tUriKi preprosto dobre kjijige za.sIuŽijo, obresti pa bodo poleg njih dobili tudi starSi.
■

L^OJ
rnjid\uvuR JF FiSi KoriC»( WAWPTU rUřlVJ.IOPKUATtUÍ. SRHf Nt eUJSKi SWilirVIlKÍ. Mr.hCKA, KKUl INKA, KO^f K. Knxi>. PA»KMI Jčř.K.
ťACXS.KftUl IS HAMI ^ANASSKKRIJO UUHI IN
UČIIPIJIC A MiarrAHJFVA řUJSA
i
Çy
R E
hQtVivnrnuycHAmQrvnmrpifT^ UAsV^ pt jelenu detMdjiAHanyu n AiipWw poUoâ idiitxvmkln birvtee.
TUini ptitkuA m «ikrutifioifiiS VoH)« »Zwivk m hk» pn^rfa^^ friřm •
H«mi swxfca tkçi np4* lïrek. DrtedncvcpikvarQt harvntiW «vu^ii^r Kni >řzd«;ogednrflSil/ufCliD( (»r^RljL Hamf kornipnjpnnkf pjiVRtuttoiu
arqMini r«nlmivi Ijtt*	vac feleilsin^ilMân^ue^Tt^pô c^mupnv
ntf-tw piMwi}^ N]q;9STmu n^o^oni prgvu^B Hiirmu v )e
Vf	ftpjfiti
)tvmn lUPhknU In nbo< zjf^ctovn pnv kiii»hi	. feztair Ml ptOt
sku|M3>t«iTti ivt^lmi iwumnimj firkvntiQ	Tvr^nrr'a v* Kruîje^/tAKi/ni^,
lu eu ui^ť rgnn t n|ljn
Odfomek iz nove vet ike sUkanfce za otroke izpod peresa Iva Stropnika. Zgodba o pujsku Hami ju je simpatična in spo-
ročltna.
Velika zabava ob 50-letnici Radia Celje
Celje-VceniruCelja. na zvezdi, je minulo soboto potekala velika zabava oh .'>0-lelnici Radia Celje. Radio Celje je namreč začel oddajali 19. septembra leta 1954 na velikem zborovanju na O.sirožnem» kamor so za potrebe prcm>sa govora takratnega predsednika bivše ,lugoslavi-je Ji»ipa Broza Tita iz Ljubljane pripeljali radijsko opremo. Ta je p(^lem v Celju ludi ostala.
V soboto so na zvezdi postavili priloýjíosini siudio, od koder jc od 5. ure zju l raj pc^lekal program Radia Celje. Največja nagrada ra-dijcem je bil zagoiovc^ res lep obisk pod odrom, pnjgram. ki je polekal v živo»pa so lahko kar 24 ur poslusali ludi njiliovi poslušalci ob radij,skih sprejemnikih. Obiskovalci jubilejne prireditve so si lahko v žrvo ogledali, kako poteka priprava in branje piiročil ter ostalo studijsko delo. spoznali pa so tudi celotno radl>sko ekipo. Radijska ekipa je ludi v řřvo. na odru, izvedla nekaj najbolj priljubljenih oddajna Radiu Celje. Pi^^Icg odprtega radia pa so na odru na.siopa-ic številne glasbene skupine in ptv samezniki. Koi prvi je vse obiskovalce po/Jravil Ot<» PesřncT, pri-dru?.ili pa so se mu fantje iz.skoi-pine New Swing Quartet, ki si
brez Radia Celje ne znajo predstavljali svt>jih prvih promtx-ijskih korakov. Nasiopili so Še številni drugih od Dua Platin do Helene Bla^^ne. Alenki« (»odec. lakoj za njo pa bivša sodelavka Radia Celje Damjan» (iolavšek. ki je po dolgem času zapela nekaj pop
1.x?nden»	in Miha Horaig, Werner in Andreja, Simona Weiss. Polona iR Ivanu Rrkić, Putcr .lanu.š. Bepop» Natalija Vcrbolen. Bohem. Miran Rudan. Zmeikcxw, Slavko Ivančič^ Nudo. Make up
2.	Ser^eja Palko, Andraž Hril>ar, Nusa Derenda ... Ob jubileju fio

pesmi. Popi"^ldne so p<.)peslrili .še Monika Puêelj, Modrijani. Maja Sialin&ck. Fo>^'leensJ'ikii l^o^ič, Tanja. Rok Kosmač, Vili Resník. RelK'ka Dremulj. Navihanke, Saša
ekipi, ki danes usivarja program na eni najstarej.ših lokalnih radijskih poslaj. čestitali tudi mnogi radi jski kolegi iz vse države.
■ Bš, foto: Grega Katic
»
Za dušo pišem že od malega
«
VeU^njcanka Karni(Mi Skollek jo izdala svoj prvi ioman, ki si ga jo podarila oh 40. rojstnem (in<nn - Julri pixKlslavitev Kd(^c(^lase Pio v velenjski Kullurnici
Bojana Špegei
Velenje-Karmen Škoflek pt>zna-jo mnogi Velenjčani, saj je že več kol 20 let trgovka. Torej dela z ljudmi, kar 7£\o rada pt)čnc. Vendar pa le makîkdc» ve, da je njen hobi pisanje. In lo že od malega. Pred dnevi je izs^a njena prva knjiga. IjulKzcnski roman, ki gaje naslovila Rdečelasa Pia. izdala pa ga jev samozaložbi. Jutri, ob 19. uri, ga bt> prvič javno predstavila v velenjski Kulturnici. sicer pa je bil ileiček romana objavljen žc v zadnji Številki hleramega almanaha Hotenja. Karmen, ki se v knji« gi podpisuje .«v priimkom .Suman (v spomin na slarega očeia. ki se mu mora z.ahvaliti, Ua ima lako lepe spomine na otroštvo) smo p^)vabili na klepei. Zalo, da nam izda več o sebi in nastajanju romana.
V.saka stvar» preden ugleda luč sveta. pi'Jtrebuje svoj čas. ZaKJ nas je najprej zanimalo» kdaj se je začela rojevati Rdečeiasa Pia. "Rojevali se je začela pred dvema letoma, pisala pasem jo točno eno ielo. Pisala sem po navdihu, nekaj dni nič. pičlem pa dva večera zaporedoma po tri do Štiri ure. Vedno sem rada pisala, že v osnovni šoli. Spise sem ponavadi pisala odlično. Moj dedi je t)il vodič na velenjskem gradu, lam so imeli star pisalni stroj, na kiitere-ga sem kol otrok hodila tipkal zgodbicc. Zamišljala sem si. da sem princeska v gradu in pisida. Dedi je bil neverjeten: kupoval mi je knjige in me spodbujal pri branju. Ko je bral moje zgc^tlbice, je vednc^ govoril, da bom. ko odraslem, pisateljica. Očitno je nekaj na tem/'
Zanimivo se mi je zdelo, da .seje Karmen pri odk'ičanju za poklic odločila povsem v drugi smeri. »Ib so bili drugačni časi, Doma takrat nisem imela niktJgar, ki bi me spodbujal. Bivši direktor Ere, kjer sem delala već kol 20 let. je bil naš sosed. Pa je stara mama šla k njemu in se dogovorila, da me 1x5-do vzeli v siu?bo, ko končam trgovsko šc^lo. Ob delu sem končala še poslovodsko in komercialno šolo, vendar zelo rada delam z ljudmi, zalo pri poklicu nisem zgrešila. V pisarno si ne želim.« V.sceno pa je Karmoi vsa leta pisala, lako za dušt). »Kratke zgodbice sem pošiljala tudi v revije, Aniena mi je objavila dve. Vse. kar napišem, .shranjujem in tega je veliko.«
In kaj največpiše? »Zanimajo me čisto življenjske leme, vse. kar se di^jac^krognas. Velikosi seveda
izmislim, saj mi fantazija mc»Čno »dela«. Povsem izmišljena jc ludi »Rdečeiasa Pia«, morda jc avtobiografska le v kakšnem dctu. v katerem opisujem občutke.« Karmen pravi, da se je prav od-k>čila, da bo napisala roman. Nastajali torej ni zifčel slučajno. Deklici. ki skozi zgodlxi odraste, je lakoj dala ime Pia. Ljubezenski romanje zgodba njenega odraščanja, prvih ljubezen.skih in seksualnih izkušenj. Karmen pravi, da ni bilo laliko priti do izdaje knjige. »Kt^sem pisala, sem 10 počela za du.Šo. Ko sem končala, pa so lu in lam delali tudi živčki. Kjijigo sem izdala v samozaložbi. Kt>nec lota bom namreč dopolnila 4Í) lel. Oče mi je v ta namen že pred č-as*>m dal lepc^ denarno darilo. Ob lem je dejal, naj si z njim izpol-nini svoje sanje. Moje sanje pa so bile prav izdaja romana. Oče mi je, pc>leg drugih sponzorjev, res veliko pomagal pri njegovi ures-ničilvi, Pomagal pa mije ludi Ivo Siropnik. Roman sem mu pixslal pil emailu. Po tem. ko ga je prebral, je odlomek uvrstil v Hotenja, dal pu mi je tudi koristne nasvete, kako naprej.« Karmen jc prve odzive na roman dobila že pci objavi txllomka v J lo-
Karmen Skoffek: »Z Izdajo rO' mana sem si izpolnila veliko živijertjsko željo.« (foto: vos)
jutri predstavila svojim si^mešč-anom. Pomagala ji Jani Napotnik in Peter Rezman, saj je postala ludi članica Šaleškega literarnega d ruši va s Se eno predstavile^* pa bo pripravila v KS Siaro Velenje, kjer je tudi doma. »Po mojem bodo knjigo brale predvsem ženske, morda tudi sreditjeŠoLke. Zag(î-tovopa jo bo prebral ludi kakšen molki. Ko sem knjigo pi.sala. na to nisem mislila, le pisala sem. Tudi moja družina ve, koliko mi po-meni pisanje, zato .st) me močno pctdpirali. Tudi mož, ki pa doslej moje knjige še ni prebral. Je pa vesel in poni^sen name.<« nam je še zaupala pisateljica. Pa knjiga?
QarmQfí Sumatt
^àQOQÎasa đia
tenjih- Mnogj soji rekli, da komaj čakajo, da preí>crejo celo zgodbtî, saj je odlomek le kol kapljica v morju pri celotni zgodbi. Sedaj si seveda želi, ila bi njen roman spo-znaločim več bralcev. Zalo ga [to
ležko je povzeti vsebino, gre pač za življenjsko zgodbc\ polno strasti. zapletov in dogodkov. Dobile jn v Kuliumici, fc kmalu pa tudi vvseh slovenskih knjižnicah.
X


lyfi

I ^ • \
Praznovanje so ceijski radijci pripraviti sredi mesta, program pa 24 ur oddajali kar od tam.
Ob Heleni Blagne det ekipe Radia Celje.
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Po 50 letih nova prstana
»Ni dano vsem ljudem, da bi vcCcr svojega življenj« uživail v miru in šc pri močeh. Sc manj jc tistih, ki jesen življenja doživijo v dvoje kol řena in mož. In le redki so med njimi, ki polrdilev svoje žK'ljenj-ske piMi praznujejo z ziaK> p<iroko.«'lHkc^ jv zlaior-por<îCcnca Anlonijo in I Icnrika Sadcka, po domaČe Čre var jeva, nagi wo ril a maličarkaNada ziivolovšek
Zvestobo pred maiiCarjem v Velenju sta si obljubila 22. novembra 1V53. ilenrik je odraŠeal v Planini naJ /^cCami/lbníkavCírkoveaii.v/eloStevíl-ni kmečki družini, v kaieri je bilo kar 24 oIroL V CTirkovaih sla si srcCen dom ustvarila ludi zJaioptv rocenca. Nanj sc Še vedno rada vraća vsa družina. Bila sta pametna gospodarja, zato sla gorsko kme-
Zlatoporocenca Tončka In Hendrik Sadek sta si dom in družino ustvarita v Cirkovcah, kjer
uživata tudi Jesen žMjenja.
Hudariiu preden sia jima vnukinja Ema in vnuk Simon nataknila nova zlata prstana kol znak ljubezni in spoStiwanja po 5m leilh skupnega življenja. Ob lem so bili ganjeni tudi njuni otroci Danilo, Sonja. Stanka in Amalija z družinami.
tijo že pred desetimi leti prepu-^iila hčerki in zetu. Sama pa jesen življenja sia^r le vedno preživljala dclovnci, vendar si najdela Ca-s tudi za druženje s škalskimi upokojenci. Člani zveze borcev in prijatelji ... Naj bi^ ÍC dolgi», dolgih lako	■
Znova obljubila ljubezen
Matilda (rojena Borovnik. 3. 193.1) in Avgust VajJe (rojen 28. 8-1924) sta enajstega septembra príiznovíiia svojo zlaio pon>kt>. Zii-
obljubo ljubezni sta obn^ wila v cerkvici sv. .losla na Paškem Kozjaku, kjer sla se pred petdeseiitni le-li tudi poročila. Na praznovanju

sosc jima pridružile štiri hčerke z družinami in vvlik knfgsorodni-k(w in prijateljev. Zakonca Vajde ŽJviia v Paki pri Velenju, kamor srnse priselila leta 1961. Avgust je po poklicu lesar in je bil zaposlen kol delov<idjav ptid}eiju Vcgrad-Vemont, v prostem času pa jc pi>magal marsikateremu sokrajanu pri zidanju hi^ in postavljanju sirch. Matilda je skrbela za {\om kot gospodinja, poznana kol dobra kuharica, zalo je tudi večkrat kuhala na porokah in drugih slavjih. Sedaj je aktivna članica Rdečega križa v Paki pri Vt'-lenju- Oba zakonca ra Ja pre-pevala in sla pomembna člana pevskega zbora stareji^ih krajanov Pake pri Velenju, belimo jima, da bi nadaljnja skupna leia preživela v miru in toplini svojega doma in družine.	■
SDS
Slove na ka demokratska stranka
Želimo vam uspešno Jesen In čestitamo za praznik Mestne občine Velenje- ^


Svetniki v Svetu MO Větenje: franc Sever, Mirko Lorger, Set>astlan Apat, Tatjana Strgar
Vprcjssnji š/eviiki xmo pri pripravi čcx/iíke uporabili s/are JUm^. Za napako se opravičujemo!
Hiša znanja za vse občane
Nttûirjc - Prejšnji teden sta občina in kraj Na/arje ( in z njima tudi vsa Zgornja Savinjska dtilina} postala bi^gaiej:>a za resnično veliko in dobrodošk^ pviúo-bitev z dvojno vsebino, Zepredčasom je namreč na-zarska ol>čina odkupila nekdanjo hiSo in galerijo mojstra Jožeta florvata-.lakija. kasneje Debcvčevo hišo, kije sicer dolgortx'no namenjenaoiroSkemu varstvu. Še prej pa sojo zapolnili s pckmembnimi novi^tmi. Najprej so v njej v sredo prejšnji teden odprli cvnter za samostojno učenje, s katerim je Ljudska univerza Velenje tudi v Zgi'»mjo Savinjsko doiino začela Sirili plemenito poslanstvo izobraževanja, bogiiienja znanja in zamisel ovseživljenjskcma učenju, kar je svojevrstno darilo ob bližnji 45-letnici obstoja in dek^-vanja. »Umetnost in znanje si lakovtej imenitni stavbi elegantno ptxJajala roki,« je med daigim dejala di-reku>rlcii velenjske uslantwe Mirjam ŠilMnc in nadaljevala: »Sk"upni cilj občine in naác univerze je. da niiižnost za učenje približamo prebivalcem Nazarij in vsem obćant>m Zgornje Savinjske di^line in jim v tem ctinlru pcv nudimo mi'^nosi brezplačnega samostojnega učenja. Brezplačno uporabo \'seh gradiv omogix>a ministrstvo za holstvo, znanosl in š-pon, pod katerega okrilje sodi že 32 takSnihcentrov po vsej Sloveniji. njim pa se je pridružil ludi na-zarski. ?elim in pričakujem, da b<v mi'iVlo hiS<'> i skupnimi močmi privabili čim več znanja željnih posamezni kcw.«
Česii vsega se lahko občani pc^slej naučijo v lem centru, jc napisano na posebnih zloženkah, prav lak(.> pa na spletni sirani občine Nazarje, ki si*) jo prav ob tej priložnosti prvič jasTio predstavili. Velenjska ljudska univerza jc prispevala računalniško opremo s programi brezplačnega učenja tujih jezikov in hitrega tipkanja na računalnik, svoj delež pa je prispevala tudi velenjska območna enota zavoda za zap^telovanje.
Sw^je zadwoljstvo ob tej pridobitvi je izrazil ludi direktor izjemno uspešnega ptxîjetja BSH Jlišni aparati Naziiije Malfaž l^cnassi,podjetje je nanueC izdatno ptxJprIo ureditev centra, posebno veselje pa
razumljivo ludi naziirski župan Ivan Purnal, kije nato skupaj z Mirjam Šibane tudi uradno txlpri vrata centra.
Prvi rozstovlja Denis Senegačnik
V posebnem delu nazarskega centra je urejena (udi likovna galerija. Pivi je v njej razstavo svojih del pt>-stavil akademski slikar Denis SuntijaCnik. Njegova dela bodo na ogletl do 17. tjku^bra, odprli pa so jo v petek piwno popoldne. O umetnikovem delu je spregovorila Milena Koren Božiček, pti priložnostnem kulturnem sporedu pa so razstavo ludi oJprli. Odprtja razstave so se udeležili številni domači ljubitelji likovne umeini.>sti in giisti, meti njimi seveda ludi akademski in ljubiteljski slikarji iz/gomje Savinjske in Šaleške doline.	| jp
Center Je zares dobrodošla pridobitev za v^o Zgornjo
Savinjsko dolino.
Tudi likovna galerija, za začetek z deli Denisa Senegačnika, bo gotovo oplemenitita kulturni utrip Nazarij in okolice.
Mnenia in odmevi
PrcdvScdnikii KS
rok<n iťii. Borisu lambi/.crju
v Našem času 2. 9. Hm me je presenetila vaša izjava, da bo asfaltna prevleka cestnega odseka Kjižnik-Pisir izvedena .íe letos.
Najprej vam moram pojasniti, da je tlel tega odseka od Križnika do Brišnika občinska cesta in je že asfaltiran. Drugi del tega odseka v dolžini cca (!) 35m in v skupni izmeri 308 m2, ki se nadaljuje od Brivnika dc^ Pisirjeve meje, jevsod-nih spisih še vedno imenovana pot, ne pa cesia,Ta pot pa je privatna list n i na. v sola&lništ vu: 4/i O Aioj za Plešnika in 6/10'lèrezije Stn>žjč.'la pcît je uradne» širi^ka meira.Ta-
ko je ob meritvah, ki sva jih leta IVHOSlrožič-Plešnik naročila in plačala, tudi bik>- fVx^Anina nad potjo je segala dť> poti in je bila primerna za košnjo in spravilo pridelkov 7 mojega ZA^mljlŠča. Spravilo in nakladanje pridelkov se še vedno izvaja tako. da se na našo pot pristavi predrzno sredstvo in se pridelke natovori. Na svojem zemljišču to pravia> tudi imamo, ne glede, kdo mi storitev opravlja.
Pn.'d leti sta KS L>kcwica in komunala Velenje ob napeljavi vtxJo-vo;la po mojem zemljišču ob poti Št 990/^ samcivolj no brez moje prisotnosti in st^asja pot razširila /z \ -l^ metra, 'lako ni več liste uporabne pt^ševninc. temveč 15 m do
2 m v visino krušljiva slrm in a.
Krajevna skupn^wl L*)kwica (g. Koa'nak) se je ta krat obvezala, da K> po končani ii^adnji vjukiTOcla uredila ^mljiit-e v prvotno stanje» vendar lega ni storila. Pa še to: pred nekaj Časa sta g.Verbič in g. Pisir prišla nenapovedano, ko sem delala nanjivi, znekimi papini in me izsiljevala, da takoj podpišem so^as-je za asfaltiranje poti na najinem zemljišču. Želim vedeli, kd(i ju je napotil k meni?
G. Borisu Lambizerju pa svetujem. naj v bodoče ne daje obljub o nameravani asfaliniprevleki odseka Križnik-PisirA^kler mejniki in Ziideva ne bodo urejeni,
■ Terezija Strožič
1
ŠPORTNO REKREACldSKI ZAVOD
rdeča dvorana
Rezervirjte si rekreacilo v RDEČI DVORANI in POKRITEM BAZENU
S POPUSTOM
mali nogomet, tenis, badminton, squash, namizni tenis, plavanje... ^


II, imiiiuiM 16111», piavdiijB ...	^
Pokličite na tel.: 03/897-74-00 dopoldan, e mail: lnto@srz-rdeoa-dvorana.sl
23. septembra 2004 "^HlAS
Elektra dobila prvi memorial Matjaža Natka
v pdck in S()l)()l() )c kosarkarski klub hllcktra pririKlil prvi iiKMiioîh hI v spomin na Matjaža Nalka. začolnika košaiki^ \ Šoštanju - Na nicdiiarodnen) turnirîu so sodelovale šliri odlične ekipe, prvi |)()kal pa jo zasluzeno ostal v SošUinju
TjaŠ9 Rehar Foto: S. Vovk
Pivi tlyn liirnlrjii sta se najprej |xv merili ekfpIRi^lc in Maiin« i/Kraljevega, bolji I soblligosije I/Srbije in Črne gore-prcpridjjvoz81:68. ?o uraOnl iXvoritvj pu je j^lcclíla Je ickiiia meti Dektro in Alpiwom Ke-nioplosiom In .^enijuija, PoiRÍcm btiju SO bili ob koncu boIjSi domaíi kk>^arkarj i. ki w> se lako uvrsi il I v H-nale. Kunčni rc^iltiH je hll SH ; 11, "láni příjini proti ixlíiéniekípl Íz Kraljevega nihíe ni prípisíwal velikih možnosti. No, na zadowMjslvo precejšnjega íicvila ljubiteljev k<^šarkc v Sc^tanju. k i so si nic mor tal ogledali, pa je niektra v sobotnem finalu prika/jla otllicîno l^o in pre^ť-netljivi) slavila-p^uKwno/ : 77. V lekml M îivtje mesto vbili kowr-kaiji Rode boljši în ocl Šentjurja xy
Kok»rkagi Elokire so / igrami tui turnirju pokazali, da gre ludi v letošnji se/i^tii na njih rc.^no računati in da imajo di^ro ekipo. Predvsem nadnigcnt srcCanju je Marino Bur-sič p^^kazaLda gre za <xlli(^ncg& igralca in da bo dobra ok/epilcvCIek-ire v pviliajajťHÍi seztmi. CXlIiêno pa jepocnolclniodsolnosli,koje igral v Beop-adu, lokrat zai^ai Nik lva-tuwií.
Zít ríiřilko od prvega sreêanja s Ke-
moplaMnm. na katerem scí koíar-karjiHlektrcixIličnomelaJi izwnírle, jim v finaJnem >ieOanju mel \7. igre nikakor ni stekel, vendar so to na-dmneslili i bc^evitostjo v obranibi, kar se jim je ob koncu titiii i/plaCiilo, Tekmovanje otvorila Laurn Natek Po prvi tekmi v petek je Kledila uradna oivi^ritev lumiija. Na njej je /brane nag^w^îril předšed nik Koíar-karske^ra kluba Elektra Joâj Lenart. Vse kupeu-inc ekip pajc pozdravila tudi Matjaževa vdvwa Laura Natek, ki je nato ludi otvorila tuniir in vsem Zitželela veliko itspeha.
Na svećanen^ delu v soboto, ki je bil pred fimUno tekmo, jc predsed-
nik Športne zveze Soi^ianj in pixl-pred.sednik K.K Elektra Drago Skom.ýik predstavil Matjaža Nalka, Turnir so vklju^íili tudi v okvir praznovanj iib prazniku Obilne Soilanj, zalo je ziirane p^izJravil lutii šoStajij-ski/upan Milaji Kopušar. Kapelan nieklre Miha ('mer je simbolično nesel iz dvi^rane vcncc, ki ga nato peljali na grob MaljaŽii Natka.
Ob koncu so najboljšim 6jsliiaii Laura Natek, Milan Kopu^jr in Drago Skí>m^^k. Nagrado zn najbolji ega strelca Lurniija je prejel igralce Rtv gle .Iv^ipović, ki je skupno dosegel 42 iwk-
V Šaleški dolinisoredki tisii, ki Maljai^^a Nalka niso poznali. Bil jc veliko več kol samo sporlnik. Dejaven jc bil v druženém, polj-liCnem in kullumeni življenju. Kol učitelja in kasneje ravnatelja osnovne iole Bibe R<^eka so ga spi)/nale številne gcneraeije učencev, med dnjgim jc bil predsednik Krajevne skupnosti SoJranj hi tudi predsednik Pihalnega orkestra /arja Šo.Nlanj- Za kraj je ve-
liko naredil, kljub temu pa je bila njegova prva ljubezen košarka, katero je v začelkn igral. kasneje je bit ti'ciicr. naio pa le člaji upravnega <xil><>ra nieklre. Vseskozi pa je bil gonilna ^ila.^^štanjskega kluba, O košarki je napisal tudi knjigo / naslovom Mojih, nai^ih 5l> Ici košarke v Šoštanju, kije prava zakladnica podatkov o ^ostanjski košarki, ki ima prav pi^ Aislug) Matjaža Natka eim boga-
tejših zgodovin v Sloveniji.
S kv^arko je řzasliiipir ludi svojo dnv^ino, Najprej hčeri Ines in Renaio. kasneje pa ludi oba vnuka» Nika in Tila. Oba sla danes člana prve ekipe Cleklrc» kar bi bito Maljazu Nalku zagotovo v posebno zadovoljsivo in ponos. Nik je bil tudi najboljSi sitelee ťt-naliîe tekme Naiktwega jnemori-ala. Jabi>lko pač ne pade daleč od drevesa...
Matjaževa vdova Laura podeljuje pokal kapetanu Elektre Ml'
hi Čmerti.

Elektra tudi v novo sezono z veliki ambicijami.
Še nikoli tako močno moštvo
KokonuMasi v pr\ l slovenski lifíi bodo v s()Ik)I<) žareli nov prvenslveni pU^s, ki ho zagotovo holj razigran kol kdaj koli doslej. Kar nekaj jo nioslev, ki rarunajo iia uvi sliUn na (ali blizu) \Tli(a) lesUire, brez dvorna pa so tned njimi ludi rokoniel^ši \ elenjskesa Gorenja.
I^rvo	trenerju Gorenja
Ivanu Vajiihi je entKiavno. V.soholo začenjate prvetistvo^ v soboto homo prvič zares vidcU, kako dohro mo^vo imaiťy yideti hooto^ kaj tahkuod nje-iffi pričakujemo-
"Od novega prven^lva pričakujemo ninogo. To je vsekakor uvrsli-lev na pivt^ ali drugo meslo in s lem uvrstitev v ligo prvakov. Upam in prepričan sem, da imamo pravo moštvo in da bomo/adanc cilje ludi izpi)lntli,«
.V tem, kar so if>raki pokazali v pri» pra^'ljalnem obdobju, mcntla niste 6/-ii najhoij zodovoljni. Ali morda velja, da je holjes Če med pripravami iziiuh-/Jajo, ko gre zares, pa zaigrajo, kot je treba?
»Re«» nisem bil zadovoljen. Zlasli ne s ickmanîl v zadnjem lednu v Zagrebu in v Slovenj Gradcu, kjer bi sicer morali igrali turnir, a smo se zaradi odpovedi ekip srečali samo s Prevenioni. Nisem zadovoljen
predvsem z igro v obrambi, ki je bila premalo agresivna. Upam. da bomo 10 v prcosiidiK dneh cxlpravili in bomo lisla prava ekipa, kakršno vsi želimo in bo navdu^vala v na^i ligi«
prvavilvo boxte Zflčeli z obč' utfto spremenjeno postavo. Sie z okrt' pitvami zadovoljni?
Vsekakor smo dobili, kar snjo želeli. Zelo zadovoljen sem z igralci, ki «<0 prišli, saj so viiiunski. To so član /late olinipijskc hrvaške a'pre-zenlanee Vedrán Zrnič. najboljši strelec minulega prvenstva Srbije in Ćmegtue Momir Uič. skA'enski re preže ni a nčn i vratar Du^in Pod-pcčan, mladinski sUwenski reprc-zeniani vratar Prim<^? Pn">5i iz Trbovelj, iz Ribnice smo dobili Tomaža Lesarja, velika okrepitev je tudi Marko Ošlir. ki je v naše vrste vmil iz Celja.«
Sevtda so tu še odlični domači ig-raivi?
»Razinnljivo, tudi od njih veliko pričakujemii. Najl^ïlj se veselimo u.spe^nc vrnitve Vida Kavtičnikana igrišče, Branko Bcdekovič K") nujbr? zaigral lev obrambi, po poškodbi se vrača tudi Jure D^^belsek. ki na pripravljalnih ickmuh ^ ni igral, upam pa, da bo do začetka prvenstva že pripravljen,«
Najbri le dolyio niste imeti tako močnega moštva, kakovostno slevU' nefp, saj.se zdi. da imate zfi vsako me-sto odlično rezen'0?
»Rije res. Kar ptim nim. Je nismo imeli lako močne zasedbe. Na vsakem ûie^lu imamo nanirečdva kakovostna igralca, na nckaieriti celo iri. Tako je seveda prav. saj na.s čaka zelo naporna icknîovalna sezona. Ob tem se seveda vsi z.aveda-mo, kakšne težave smo imeli v minuli sezoni s šievilnimi in zelo hudimi poškcxibami. Resnično upam. da letos lega ne bo, da bomo lahko vsem igralcem namenili primer-
no število minut in hkrati odpočili najboljše.«
Do ."iobote torej namera^'ote odpravi/i pomanjkljivosti r obrambi. /fa<te zato odigrati xe kakšno tekmo?
»Ne. Do st^lvte se bomo noruial-no pripravljali med scAino, cnajsi prgaieljskih tekem je bilod^wolj,« y uvodnem krogu gostujete v Trbovljah. Grc.'đe po zmago?
>'Gol(wo. na zmago gremo na vsaki tekmi. Rcsjc.da imajo tudi IHxv veljčani precej spremenjeno ekipo in o njej nimamo pravveliko podatkov. prepričan pa sem, da bodo fajilje tekmo vzeli resno, saj vedo. kaj jih čaka v tamkajšnji dvorani-Jasno, upam na zmago.«
Ivanj VajdL čim manj poškodb torej v lelošnjem pivenslvu, veliko sreče in uvrsiitev, ki si jo vsi ljubitelji rokometa v Šaleški dolini Uiko želijo, vam želimo tudi mi,
■ S. Vovk
/ I \i
Veterina Šoštanj
Veterina Šoštanj d.o.o.
Kajuhova 13
3325 Šoštanj
tel: 03 891 1146
fax: 03 891 1147
email: veterina.sostanj@siol.net
Ćesthamo za praznika občin Velenje in Šoštanj/
"ïif TF h
termotehnika
toplotne črpalke hladilni sistemi
Smo vodilno slovensko podjele na področju razvoja in groizvodrje topiotniti črpalk, hladilnih sistemov ter naprav za potrebe enologlje, gostinstva. Industrije in obrti.
Zaposlimo;
RAZVOJNI INŽENIR ZA KRMILNO-REGUUCIJSKO TEHNIKO
Od kandidatov pričakujemo:
•	Vl,stopnjo izobra^ elektro smeri (eiektronik)
-	Najmanj 3 leta delavnih IzkuSenj na tem ali podobnem področju
-	Aktivno znanje angleškega in pasivno znanje nemškega jezika
-	Sposobnost poslovnega komuniciranja In ťmskega dela
-	Poznavanje grafičnih orodij (Corel draw) Ponujaino:
-	redno zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dotK) do 6 mesecev
•	stimulativno nagrajevanje in možnost dodanega izobraževanja in napredovanja
-	prijetno delovno okolje in korektne odnose
Prosimo, da ponudbe z žlvijenjepisom, opisom delovnih izkušenj in dokazilu o izobrazbi pošljete v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Termo-tehnlka d,o.o., Orla vas 27/a,3314 Brastovče,
Rokometaii in strokovno vodstvo pred torkovim treningom.
www.nascas.sl
16
SPORT IN REKREACIJA
'^HIASSí 23. septembra 2004
Trikrat nič je šest
C\> Uidl <Ihik>s znovH malcť po-i&ramo / iinpovLHbiioinodpovixtii-no stavko poklicnih ni^omeCMšcs; lahko mirno /»pišvnio. <la .so kyuh ixipinitii vtem krofiu Miokati MrcI-CÍ, n.ipiKlalci, ali k;ikor žc rcccmo tislim i^rakcin, ki bi morali poklic-mi /lidcvati miv/o nn^pn»thikji. Nu tckmďh Mura - Puhlikum. Mari-bor-Koper in Frimoijc- ljul>(ja-na ulcdalci ni^o videli utdeEkn. lo-tlJ jc s^est ekip na (rch tekmah z nič /advlkov o^vojjlo ?si\sl loCk; lu kako dolgo bodo kM/<ii'n krat) nesli navijači prcna:sali lak^no raCimico. Mariborski íKlim> ia nc več, saj jc vocistv«» klului odstavit» sicer veciiťga Maijiiûi Kcka. Na tekmah Bebi krajina • (»orica in Olimpija • Zagorje so glc<lalci videli en /iifictek. torvj na pelili tekmah >kupno DVA. Sta\koka/i ÏO l)ili očilno na tekmi meri Domžalami in Dmvo. Kjer ao bili yubku'lji nogometa priOa, v tvni primem« kar petim /A<letkom.
Po 7. kn^iJ je v vrxlsîvu Se naprty (inrica 5 17 točkami, celih
hlloVK kći lIlIćKiih ni-
díirjcv
Bolj strelsko ru/polužciii. žal pa Ic polovično uvpcini. so bili v prvih državnih lieah mladinci in ka-
Tako so Igrali
2. SM,-a. kro«^
Ruaar-LfvaFÍ:n'(0:0) Slrclcc:I:(l-Halikw(<5(W)). Rudar JoziČm .IcscniCnik. Mernik, Soflić, Kijanović (Slanko-viC). MUjukwíO. I3t^r^tnar(Mu-h:ircmovi(i). Halilovii, Ibr.ihi-movjć, SprcCiikoviC, Cirhii (Rahnianovi^i).
S\oInkIh - Simirlno 4 : 1 (2 : 0) ^
Sircld: 1
Kcltfn(16).?:0. Bodč(67), ^ : I -Kolene(76),4: I -Kc-fcrl (81).
Šniailno: Ap^cr. OniladiO (Vc-ler), Pocllesiilk. Lukcnda,.Ío?iČ. IravncnKaleac. M. Rxigi^ríck (Podbrežntk). Pranj iC. Bla?cvjć (A. PcxîgorSck), EknicCić.
SI\i,-v/hod. (>.
/clczniOar-SoSUoîj 4:1 (2 : (1)
S^IL-8. kmg:
Rudar-KDCiroiipMiua 2:? (0:1)
Slrc!d:0:i-Lcbar 1 ; i - RajkoviC (4y. 11 m), 2 : 1-Cirbić (56). 2:2 - Snajtlcr (7;). 2:?-Lchar(Hll). Rudar: S. JaiiiČ^Triíkovič, A. .b-hi<i. IlankiČ. Rokr. Ilajdari. RajkoviC (AgiC), RahmanoviC. lh1ilovie.AvcIjC, GrbiC. tzkljuCcii: IriikuviC {10).
SM.-«. krog:
Rudar - SUwcniea Mura 3 : O (2:0)
Sircici: 1 :iUMiiaUwie(3), 2: {) - Barćić (22), 3:0- Mijalo vie(fi2).
Rudar: Pašagič, BcCarcvIi, Oiíiorovič (Licincncggcr), S<v lliè, Mijatović. 'Ibiiniír (^vlo-vič), Frange^ (Mchiar). I lalu-niČ. Di^ajiC (Pungarlnik)» Stct-ner. Biirčii (Pljukovič).
Kokoinct. prijateljska Ickina:
Prevent - Gorenje .15:36(18:17) Prcvenl: Tnipcri (10 obramb). Jelen, Nikolk^ DuinanCiO, Plc-îej 2, M>'ndra 5. LOesjak 4. Mak-sia 7, .Špilcr Oslak 2. San ia 7. Ficko.r Sani 11 ( »ore nje : PoipeCan (15 i^bramb 2x7 m). Pa>st, Skok, Tainik;, J. Di^clšek, Kavtiùîikô, M.(Xsur l.!3-0stir, Sovi(J6. IIÍC7, L. EXîbel^k 4. Zsni^ 7. Sirk 4. S-inii>n 1.
LB/RI,
Velenje - /iigone 28 :28
manj jih ima Muni na<lnjccm mestu. Kjer pa jo lahko po 7J?lo >labem /acetku prehiti Olimp^đ. čc bo v 7iiostali tekmi bo^ša od MarilM»ra. Primorje na četrtem meMu ima 9 tnćk. kar je le tri več od zadnjega Zagi^rja na dvanajstem nK'stu. I^na sama /Jiia^a torej v<k]í zdna lest\'i-cc tik pod vrli. i^e IkkIo prt>tcsional-ei to itspeli pognintali.
Priliko za to spoznanje so imeli samo <lo včer^, ko so bile na sporedu tekme K. kroga v elitno neučinkoviti prvi dr>jivni m^ometni tigi.
Izidi 7. lu*oga: Hvla krajina-<rO-ricaO: I (0:03. Mura-CMC Pu-blikům D : 0. Maribor PL - Koper O : O, Primorje - (.jub^ana O : 0. Dom>iile-Kumho- Dp.iva : 2 il ; 1). KI) Olimpija - Zagorje 1 : (OtO); vrstni red: I. Gorica 17.2. Mura 11, 3. Olimpija 10 itekma manj), 4. Primorje 9, 5. Drava 9, A. Publikum 7. IJubljana H. H. Domžale K. 9. Maribor 7 ttekma manj). 10. Koper 7,11. Hela kn^ji-na 7. 12. Zagorje
Oeti Rudarja, oboji pa na svo-jein jgriseu goslili vrstnike Mure iz Sobote.
Mladinci st> z Mviro v zelo «canimi-vi tekmi izvtubili z 2 : X kadeti pa so Soboea ne premagali eladko s 5 0.
Velen)(uii)i ixmI vr* hoin. Smarcani na dnu
Po si^ilcmu enkrat /goraj. drugiC sp<xiaj, ali obraino. očitno igrajo Uid; v /elo izenačeni drugi nogo-
metni ligi. Spodbnden dokaz sistem v/pcnjanja na lestviei so mv gomctasi Rudarja. Po uvodnih krv^gili si>bili cclo prvi na lestviei, dveh neiigi">dtiih pora/ili mi precej globoko padli, nato pa nanizali tri zmage in so znova na vrhu. Res samo na ttrugcxii mestu, veiî-dar z cnakiai ^tevih^m ločk kot vodilna Dravinja. Doslej najboljša Nafta si je privoščila pora/ v Kriškem in rahlo zdrsnila na tretje mesU> z Uvcma to^Skama zaostanka vodilnima. Res pa je, da jc morda že vOeraj prehitela Dravinjo in Rudarja, saj je odigrala zaostalo tekmo s Triglavom, /al nikogar ne morejo prehiteti nogometaši Smartnega. ki so pa 8. krogu trdno iia zadnjem mestu z etio sami^ to»íko. za predzadnjo izolo pa ziio.^iajajo za celih Tudi Smorčani imajo lekmo manj, 5 Triglavom pa jo bodo odigrali prihodnji teden.
Rudarji boljši <kI livarjih
Nogometašev Ruclaija izpad iz piv kalnega tekmovanja vendarle ni preveč prizadel in .so tekmo z ne-posrc<lnim tekmecem na lestvici tesno dobili, saj so igralce Livarja iz ivančne (toriee premagali z 1 : 0. V prvem polčasu je bila igra dolgi^asna, edino resno priložnost za domače pa jc v 25, minuti zamudil Mujakovič. V nadaljevanju jc bila igra vendarle l)oij ;?ivahna- Boljši in u'^peSnejŠi so bili velenjski nogometaši, ki so v 60. minuti po lepi akciji celotnega napada in zadetku llaliloviča do,stígli7magoviti zadetek. Lahko pa bi mreJ^o gostov /aire^li ^e ne-
kajkrat. saj îio do konca srečanja zapravili vsaj irt odlične priložmv suie in enkrat celo zadeli okvir vrat. V&aj dvejc zupravil Sprečakovič. blizu je h il tudi edini strelce Hal i-lovič. prečka pa je malo pred koncem ptinagajala Muharemoviču.
V	naslednjem krogu se bodo rudarji v derbiju v Lendavi srečali z domačo Naťto.
I^ra jim nikakor iic
st oce_
(gralei 5marinega so «e luili z gostovanja pri .Svobodi v Ljubljani vrnili poraženi, saj sii bili tionničini boljši s 4 : I. Smarčani so tokrat zaigrali v nekoliko spretnenjeni postavi, ki pa ni pokazala nič bistveno novega, saj se napake v obrambi in napadu ponavljajo iz tekmcvtekmo. Domačini so že v 16. minuti vodili z 2 : O, v 67. s? : 0. nekaj mtn\il kasneje je Kolere vendarle ukanil domačega vratarja in znižal izid. 6itrti zatletek pa so Ljubljančani dosegli deset minul pred koncetn. Vseeno je treba povedati, da gi^st-je iz Smarlncga niso bili v piwseni podrejenem položaju in so si ustvarili nekaj priložnosti, žal pa Uidi z neposredne bližine niso uspeli premagali domačega vratarja. kar posebej velja za najbolj izkušenega Ckmcčičas
V	netlcijo bo v Smarinem gostovahu Kr^ko, ki je v tem krogu pre-scnctilodollej vodilno Nafto.
Stitarrani k Prašni kar ju
Predstavniki Nogometne zveze Slovenije so v prostorih podjetja liervis, kije novi generalni pi>kro-vitelj nogi-> met nega jv^kalnegii tekmovanja. izžrebali paiv tretjega knv ga tega tekmovanja. Prve lekmc bodo na sporedu že 29. septembra.
V dveh ptvoligaskili tekmah se Itjv sta sestali moštvi Domžal in Ljub-
Odprto pismo predsednika
(îlede nasliň rezultate Nogometnega kluba Šmartno v jesensketn delil v dr ti gi slovenski ligi in na Slevtítía tigibanja in govorice v zvezi z nadaljnjim delovanjem kluba, se obračam na ljubitelje nogometa v Smartiiem ob Paki tn njcg«wi okoliei z<xlprtim pismom. Z njim jih ž-elim seznanili z nekaterimi dejstvi.
Res je. daje uprava kluba skupaj z igralci in trenerjem pričakovala veCji i/J<upiček točk, kot pa jepoixiigranih kri.>gíh-Ktcmu je prípi>tno-gel splet okoli^in. nted katerimi je treba omenili finančne tež-ive. mladost in ncizkii^encx'vt ekipe in Številne pt'^kodbe igralcev, Slabi rezultati sio med igralce vnesli veliko slalx; volje in izgubo samozavesti, v javnosti pa spri^žili ra/ltčna razmišljanja o nadaljnjem delovanju kluba. Uprava slednjega se jc odloČila, da bo ne gjede na trenutne razmere vztrajala na začrtani po\\. V največji možni meri bo to posknsala spomoqo tistih, ki jim ni vseeno za usodo kluba, oziroma vseh, ki za-stvipajo njcgt>ve barve, pivo ekipo pripeljati do boljših rezultatov s sedanjim trcneijem. Pričakujemo, da se bodo s tem igralci ZJiebili pritiska. Ihitlinîo.se, da slabo razpoloženje v članski ekipi ne bi preveč vplivalo na razpoloženje v miajSih selekcijah, ki dobro delajo. V naslednjih letih imajo prav igralci teh vege in realnejše možnosti za nasiop v prvi ekipi, saj bomo v klubu v prihcxJnje namenili igralcem, vzgojenim doma» precej več pozt>mo.sti, kot soje bili deležjii v preteklosti.
Pc^ložaj res tu zavidanja vreden, vcntlar zaratli mla^iih, ki ilelajo v klubu, puške zlepa ne botiio vrgli v koruza». Prizadevali si bomo za vzpostavitev njinimalnih ptigojev deltwanja z*i nastop v drugi nogometni ligi- Pri tem pričakujemo, da bo sirša športna javnost razumela težke razmere v klubu po prenehanju nastopa v prvi slovenski mv cometni lici.
■ Predsednik uprave NK Šmartno: Ferdinand Krbavac
Ijane ter Kopra in Maribora PiVkV varne Laško, /.inimivo, .Šmarčan Bt^jan Pra.šnikarbo na Fazanerijiz Muro g^^stil Šmartno, mostw^ iz svcv jega krajas drugi pari pa w: Publikum - (A>la. D^Mnžale - Ljubljana. Dnivograd-Primotjc, Koper - Maribor, Gorica - Zavrč, Olitupija -Taclor. V edini nižjcligaSki tekmi pa se bosta pomerila Aluminij in Nafta-
Mostvo velenjskega Rudarja, aktualni prvak druge lige. se ni uvrstilo v osmino finala, saj jih je minulo sredo z 2 : 1 presenetljivo izločil /.avrč. trenutno vixlihio mi^stvov trelji ligi vzhod.
Sostanjťani povsem popuslili
?!al tudi nogotuctb^i SoSlanja po dobrem začetku niz^ijo poraze. Ti> krat so costtwali pd dotlej pa'dza-dnjem Železničarju v Mariboru. g(^stitelji p;<sobili prepričljivo Im>1 j ^i s4 : I.
Nogometaši Šoštanja so po 6. krogu na 10. mestu In že blizu nevarnih vixl. v sobotnem kn>gu pa biv do v St>ílíuijii gostili moStvo Križcv-cev. ki je trenutno na petem mestu.
7S
NAKRATKO
n^rom in srebro
v sk^boto. IK. septembra, je bil v Šempetru pri Novi Gorici mednarodni turnir z imenom 5. SLO-OPEN. na katerem so sixlelo' vali tekmovalci iz Slovenije. Avstrije. Italije. Ilivaske. Švice. Slovaške terBi">snc in ller-ceg^wlne.
V	kategoriji mlajših dečkiw jc Klemcr» Pla-/ar. član KK Tiger, v mednaixulni konkurenci žinagal v vseh petih bojih s prepričljivim rezultatom ^ : O lu na koncu osvojil prvo mesto.
/a barve Slovenije je na^stopila tudi ženska ekipo za kale Iz Velenja (Alisa Red/lč. ,\ni-ta Anuštč. Mirela A^ak}. kije osvojila drugo mesto za ekip^^ Avstrije.
V	moški ekipi zabořile je zast^ipal barve Slovence Še Zekenjah Tahakovlč, kije svoji ekipi priboril štiri /mage v petih borbah.
Zimifiíí ŠošUíniČHnoi
v drugem krogu vzluxlne lige so kegljači Šoštanja prvič nastopih na s"vojem kegljiSČu In po dopadljivi Igri premagali ekipo Litije s 6 ; 2 in : ?1(U, S petega mesta so se povzpeli na tretje, za vodilnim Slovenj Cirad-een: pa zaostajajo le za točko. Šoštanj: Sečkr.^l7(U),C;iavič515(l). !.. Fi-dg 543 (l).,Iu|2 519(1). Hasičič5l5<l),Ja-kop527{0).
V?, krogu se bc^do v Radencih srečali z mariborsko ekipo Lent.
Vclvnjski skiikalvi sesti
v nedeljo so v Kranju odprlil lO-metrsko skakalnico s plastično ma.io. hkrati pa so tia njej izvedli tudi poletno člansko državno prvenstvi^. lekaiovanja so se udeležili tudi mladi skakalci SSK Velenje in dosegli di>bre rezultate. V ekipni konkurenci so v konkurenci 14 ekip zasedli seslo mesto v postavi Ro-IhtI Hrgoia. Anže Obreza, Igor Žižek In Mi* lan Zivie. skakalci douiačega Triglava Urbane. Zupan, Peterka in Kranjec pa seveda pt^sonečenja na prvem mcî^iu niso dovolili. Kot ga ni med posamezniki R^ibcrt Kranjec, ki je zmagal pred Rokom Beiikovičcm in Primožem Petcrko^zclodoberdesetijebil Primož Piki z Ljubnega ob Savinji, med Ve-lenjêani [>a je llrgota zasedel 2.V. Obreza 24., Igor Žižek 32.. Milan Živic in Luka Sníagítj 47. mesto med 87 nastopajočimi.
V	KIsovcu pri Zagorju so se pomeriti dečki do 15 let. MIha Gaber je zasedel 5., Zlga Omindič Marjan Jelenko 15.. Tontaž Žižek IS.. Klemen Omladič (s padcem) 2.^., Niko Hižiir 48., Patrik Jelen 55. in Jan Ko* radej 59. mesto.
Najmlajši sc^tekmov.il I v Logatcu, kjer je Urli Krajnčan zasc<lel 4.. Matevž Samec pa
nKsto,
SSK Velenje ponovno vabi v šolo smučarskih skokov, v katero se laliko včlanijo vsi
mlajši dečki in deklice, vpis pa je v.sak dan ob 18.(10 uri pri brunarici pixl skakalnicami ob Velenjskem gradu.
Mosnik uspešvn r lirn-tlslml
Na odprlent mladinskenî pivensfvu Skwaške v Brati^ilavi, kije ptUckalo ^xl Ifi. do 19. septembra in je .štelo za evropsko mladinsko ja-ko.stno lestvico, se je član velenjskega squash kluba Martin Mosnik ponovno izka?al. saj je v močni nîcdnarodni konkurenci zasedel drugo mc^lo v kategoriji dečkov do 15 let. Klonil je le v finalu ptxHl d<MnaČinu. ki je bil tudi prvi nosilce turnirja, S tem .se je Mailin uvrstil na 14, mesto v svoji kategoriji na jakostní lestvici Evropske squash zveze.
Moštvo Mclmc obiinskl pr\Hk
V velenjski t^inski teniški ligi so odigrali zadnji krog.
Izidi: Melave - Sova 2 : 1. 'ItŠ 1 - ŠC Velenje 3 :(l, Cn^renje Onxljama -Cîorenjc rekreacija 3:11, Premogovnik- lT-ŠII 3:0. Mazda AS Velenje - Cs<nech 3 : ti Končni vrstni red : 1. Melave. 2. SovaA, 3. Premogovnik.
Za ekipo MELAVC so Igrali : .Vnion Melave. Mitja Božić, ivo Belii>. Andrej Slefano-vič in .lure Globa čni k.
V ponedeljek, 27. septembra oh IX. uri se bo na plazalnl steni v Rdeči dvorani začel tečaj sporinega plezanja, lêéaj ho potekal med tednom, in sicer ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih. Prav tako vabljeni tudi ostali piezalci, ki so že opravili lečaj In obiskujejo treninge.
/^^i/r/Aii Koscu pry o slo
v nedeljo, 19, septembra so se začela riamiz-notenlska tekmovanja tudi v članski konkurenci. saj sla bila v Preserjth in Ravnah na KvuoŠkeni I. ixiprta lurnlija RS za člane in Članice. Na Ravnah sta tlobro nastopili kaile-tinja îvana Zera. kl se jc na koncu uvrstila
celo med 16 najboljših slovenskih članic, in mladinka Tamara Jerič, kije bila zelo blizu /mage proti Petri Deniiastijl. eni najboljših slovenskih Igralk (lamara je klonila z 2:.'^), VPa'.serjih so nastopili štirje člani N fK lem-po Velenje: Jure SlatlnŠek in Damijan Vo-dušek ter mladinca Jaka Oolav.iek In Miha Kljajič. Damijan in laka «îia se po drugih mestih v skupini uvrstila med najboljših igralcev turnirja, .îure Slatinšck pa se je uvrstil na mesta od 9 do 16. V soboto, 18. septeinbra .^ta na selekcljskenj turnirju SV regije /a kadete v Puœncih nastopila Dejan Lame.šič. ki je na koneu 0,sv{v jil tretje mesto, in Patrik Rose. ki seje odrezal se bolje in brez poraza osvojil prvo me--sto na tem tekmovanju.	|
nekaj \xpoiio\ y siciuíh
v minulih dneh so člani Šaleškega alpinističnega odseka opravili še nekaj vzponov v naSIh stenah. V «vtcni Raduhc sla navezi Rok Preložnlk- Martina Pečnik In Primož Zupatičič - Maja Pirtovšek preplezali Smer ZZ. V drugi navezi pa sta Alcn Marinovič in Sašo Sovine opravila v/pc^n v Direktni smeri v Štajerski Rlnki. v Dušanovem .^lebru v Mali Rlnki ter v treh smereh v Repovem kotu: Hum ar - Škarja, ZlatolaiJca in Mali cekin.
/iicvtvk sporliiVfi^i pl^xanjii v Rfivn dvorani
IJkipa (iorvnja premu' ^ala profesorje
Žalec. 18. septembra -< 'cijska izpostava Uprave RS za zašííto in reševanje 1er Območno ztlnižcnje RK /.alcc Ua bila orga-
niške družbe Iz Velenja, s tipkami, ti ruga je bila s 642 točkami ekipa profestvijcv Srednje zdravstvene šole Celje, tretja pa je biia ekipa 0$ Franca Krajnca îy Celja, ki je zbrala 641 tt^k. Ekipa Gorenja bo Uik<i zastiipala z^h<xlnošiajersko regijo na državi>em preverjanju usposobljenosti ekip CZ in RK. ki bo 16. oktobra v Ljubljani.
Velenjski »porsehejle nalboljši
Zmagovalna ekipa Gorenja
Porsche Skwenija. d. o. o., vshko letooiy;inizira tekuîiv vanje avtomehanikov z nazivom »servis profi." Letos se gaje prvič udeležila ekipa avionicha?iik^w poiljetja PSC Praprotiilk. d. o. o,. Iz Velenja. Ckipa treh njenih serviserjev je v razredu zjiamke Skoda med dvaj.se-timi ekipam pooblaščenih scrvisiw vozil Skoda osvojila izjemno prvo mesto, tek-n izjt o 13" a 10. rc gijs kega preve /j anj a u «jpo- nn wanje pa je b Ho mi n u I i pc tek v Posa vcu. sobljenostlekipprvepomixSi Civiltîe ziïsèite in Rdečega kilža v žalskem športnem parku. Na njem je sodelovalo 12 ekip. ki svoje zjia-nje pokazale na dveh "dcim'iščib". In sicer, kako bi ukrepali, Čc bi občino prizadel p^^tres, na dnigi pa usposobljenost In pridobljeni'» znanje za ukrepanje ob ptv plavi,
Največ točk in s tem prvo mesto je osvojil.i ekipa prve pomoči Civilne zaščite Gorenja, del-
23. septembra 2004 «"^ĆAS
^Erarajanje^ bo
Velenje. 2(1. septembra: Dati. ki po vrenieiiu ^odeii ne hi mogel bili prmKmtijši» bo zagi>iovo o^ial v lepem spimiiiu okoli KMHI Crinim Ue-iavccm in hodcl;«vcem- Namrecv liik^ncin tiepriča kovanem ireviiu so « pivegii in iradieíoníílnega, Šf*>rt« no-Oru^ul>ncg;t	udeležili
^xltílavci izSkwcnijc in Hrvaške,
Proclse<{nik uprave (ividoOmlailič jcob Icj pi ilo/^iu^st i imi/il veselje in
podporo za UikSna i» podobna sreC-anja zaposlenih, kaleriK Jiamen je Unižcnjc, nwdM:b<:^nt>spi'izuaviiiijc, predvsem pa spridi île v in /a bava. V sobolo je bilo ob Velenjskem jezeru vsega lega zagoiovo d<wolj.
Poleg slevilnili športnih aklivmv sli. k i M) se ixivijale Ce?, dun, je bilo poskibljcno/AMiieh in zabavo. Zaposlene so če/ dan ZiU>avali ansambel (Joler, Nuia Dereiida iii f'uki. Hrane In
Prvi tek lepo uspel
Spon no društvo SoSianj je v okviru dncvov rckieaeije pripravilo iekmi>vanje v teku. ki ga pc^imc-mwalí kar 1. Šoslanj^ki ick.
•'Ne skrivamo ielje. da bi teknuv vanje p<'>sialo iradiciotiahio. Na voljo imaino lepo urejen prireditveni pmsior ob Ribiškem domu. prt^ga poiekii skozi vgrezninskopi^dro^e iikoIije;rcra in je priiuenia za tekače zaCelnike in prekaljene rekrcativ-ce. Mislim, daje lek kljub zaćel-ni^Ikim sp<xlrsyajem lepo uspel*» je p»weOaî NinoOŠlovnik-
Viekm^walnemdeliije sodelovalo 54 tekačev. Prišli so iz več kon-wvSkwcnije.iKl Radiwljiu; cloPlu-ja. Maiij ixl pričakovanj je bilo oir<^k in domačih rekreativcev. Jek je ?lel ludi za serijo tekov šiajersko Ko-n'>$kega pokala
Rezultali: Moški do I9lel: 1. Mule] NiUorťer (IS Radenska) 2. Marko Alpner (Zaija elekironi-ka) 42:37,3. Ck^men Orosel (Nazarje) 47:36; moiki do 29 lei: I. Tgor Cvikl (AK Velenje) .Ví:57.2. Janez KuhavCIK Maraton Pluj) ?4:05, UroS lûki. (Maribor) 34i44; mo^i do39lei: 1. CňirawlŠuligi->j (AK Ve-lenje) 3(1:53.2. Igor Alpner (/.iiija elektronika) 32:17,3. Rajko Lazar (AKOnnož) 32:43; moški do4y let: 1. Avgust Muntrcda (D lVParliam Lovrene) 31:46, 2. Slane Barlier
('IT) 32:1R. 3. Milan :^upane (DSR Cîorenje) 32:48; nioSki ih 59 let: 1. Bomi Bomlîck (Celje) 42:22.2. Rsv man Ptigelj (TS (iorenje) 42:26,3. Edi Kodrin (Vini^ka gora) 47:(1X, nioski nad 6() lel: 1. Mak^ Klemen (^Cclje) 18:51. 2. Veno Sailer (AK /.alce) 18:57.3. Dimitrij Trpin (.SD .le/ica) iy;l9; >^nske do let: 1. Urika Klemen (Celje) 38:4^, 2. Vesna Alpner (/Aiija) 49:30,3. Bari>a-ra Kristan 49:42; ženske v1o39 let: 1. Darja Medvešck (Celje) 4.3:33,1 Rebeka Rudo]f44:44: zen^ke do 49 let: 1. Anka Pugelj ( I^ Gorenje) 43:il5. 2. Sonja Mlakar (Velenje) 49:10; ženske do 59 lel: ). Magda Simonič (/^"«Icc) 60:12; ženske na M) let: I. Lojzka Telicijan (TS (tiv renje) 21:44.2. Lojzka Braiu^a (Maribor) 22:09
Vasja Jerčič
Ribiči za praznik
Vtlťf\jť. IH. hi 19. M-'plembra - Siv bola in nedelja je bila okolica Skal-skega jezera v znamenju tekmovanj. V Siilxito pi")pi^Idne so ribiči s lek-niiwanjem olîelezili pra/nik Mestne občine Velenje. Gre za tradieitv nalno tekmiwanje. ki poteka že od leta 1987. letošnje je bilo tako že osemijajsto zapovrstjo. Prvi> tekm<w:inje - lakrai za najlezjo ribo - in ludi kasnejša, >o bila posvečena prazniku občine Velenje. 8. oktobru, od leta 1995 pa ^o prazni-
ku mestne <nv;inc, 20. septembru. Leto kasneje je tekmovanje preimenovalo v tekmovanje za prehodni pokal mestne občine, letos pa ^ je uradno začelo tutli tekmovanje v lovu rib s ploveem za skupno iež<i ulovljenih rib in za ulovljeno naj-le^o ribo.
Zii tekmiwanje «je prijavilo33 ribičev. 1. Dieslos5.325 grami nakw-Ijenih rib je osviijil Darkti .Šiirmnn. 2. s5.3(HJgrami je bil Vojk» Krajne (oba RD Velenje). 3, pa Frane
Bo prijela? Z nedeljskega tekmovanja za prvaka družine med
pionirji in mladinci.
-m ■ Ï:
Oarko Sarman je bit zmago-vatec sobotne tekme za pokal mestne občine.
TiirnŠek(RD Šempeter), kije ulovil ludi najie^o ribo. 1.950 gramov ležkega krapa.
Naslednji dan !H>»:e v tekmovanju v kwu rib .s ploveem naslov pmka druJine primerili se mladinci in pi^v nirji. Pionirsko mladinska sekcija Ribiške družine Velenje íleje 24 mladih ribičev. Najbolj s>preten med mladinci je bil Knsljan Peiiava pred Klvisom Halih»vièem in Luku Bizjakom; meU pionirji pa Darko ,ian-knvi^ pred 2iin(»m Hudovvrnikoin in Mark<mi Mikecni.
■ Mitena Krstić Planine
Navdušeni nad valuki in helilcopterjem
Laj^e. 18. seplenibra - Na letaiiiču v LajSah jc bilo tudi prcjinjo soboio zelo vedelo. Velenjski obiîïoéni združenji veteranov vojne za Sliwenijo in slovenskih časnikiw sla prípravi(íl3. srečanje svojih članov in drugih občanihkrati pa jc to bilo 2. lek-miwanjc v streljanju z malokalibr^ko in zračno pl^cv lo za memorial Jojřeia Prislana Ervina. nekdanjega piweljnika ohmi>ëncga štaba ierilori;dne iibram-be Velenje tz obdv'>bja vojne za Slovenijo. Veterane, častnike, vojake, svojce Ervina Prislana, in gíxstc. med njimi Janka Ljubica, sekrela^a zveze slovenskih časnikov in podpi^Ikovnika Miho Škrbinea. piweljnika 20. motoriziranega bataljona SUwenske vojske iz Celje in njeg»we vinjake, 1er svetovalca za letalstvo v OenernI Uabu Slovenske vojNke, polkovnika (îabri-jela Možino in predstavnike 15. brigade vojnega letalstva. je pozdravil Dušan Ajtnik, predsednik ob-mt^ne veleranskc organ izacijc, .lanko Ljubič pa je med drugim poudaril, da je velenjska ča^ln iška organizacija, k) jo vixíi Slavko Korenič. ena najboljših organi-
zacij. za kar se ji je z;ilivali(, enako pa tudi veteranski organizaciji - saj obe dela lesno povezani, izrekel pa je ludi zadovi^Ij^lvo, da obe vztrajata pri »lako prijetnem in ludi strokovnem hrecanju«. /lasti mladi udeleženci in ženske so si z zanimanjem ogledovali tehnični zbor 20, motoriziranega haialjtina. se posebej tako imenovane valuke (lahka oklepna vozila Slovenske vojske), vojaki pa so jih tudi popeljali z njimi, sp^vznali pa so tmli. kako jev mwcm voja.<kem helikopterju v zraku. V streljanju za Prislanov memorial je zmaga IJ an ez Kandut i. 2. Tomaž KixJrič. 3. Kemal Kambenwič.
■ vos
Začeli obnovo zimskega bazena
Hv l(4()s luij l)i poplavili korito l)<izcna, iiix^dili (iel^lili'^no napi^ljiuo. zainoíi|ali ozlroíiia obnovili sirolio ... - klojo o umlil\i manjšega hazcna niso oi)nslili - (Jlede na nodaxni podpis |)isma o nameri o izgradnji vodncfía mosia hodo nantr zno\a prcwtrili
Tatjana Podgoršek
Cianivelctijskega plavalnega kluba, klubski delavci in tlokaj redni upi> rabniki zimskega pokrilega bazena v Velenju sov minulih dneh najbrž z ziuk'Volji'lvom /rli na delavce, ki so se lolili obnove <imcnjencg;> objekta. CX>ncvia> in rayiîrilevbazena naj bi - po napvwe<tih - začel i že letos spiv mladi- Ker pa investitor (Mcsina i^bčina Velenje) ni zagotovil pttob-nega dcnaija. so začeiek del premaknili na i>rve septembrske dni. M:irjan KJepec. direktor Šporlmv rekreacijskega zavcxJa Rdeča dvorana Velenje, ki upravlja objekt, je ptv vedal, da naj bi letos obmwih korito ^^bsU^ečega zimskega bazena v skladu s trendi grmlnje tovrstniii t^bjek-ti-jv. Na o^ih Vranicah bazena b<xio dogradili usirezno obcklane betonske zicUwe in k tem zagolwili Iv^ljíe pogoje člaju>m plavalnega kluba in zadostili zahtevani za izvedlx'j tek-
movanj v 25-mclrskem bazenu. Hkrati s tem v objektu obnavljajo električno napeljavo,	kli-
ma naprave, kmalu naj bi r-jmenja-li streho nad gardcn^ami in jo popravili nad kiuitom bii/ena Piičiiku-jcjo, dii Iw najkasneje v dmgi p<^lovi-ei leta^njega oktiibra bazen že obra-tiwa). Čez niesee ali dva naj bi prišli na vjMoprei^^^ialanoiranja napeljava in toplotna p^xlposiaja, Za uresničitev/asi avljet^egii projekta morajo namreč zagotoviti dovtîlj električne energfje.vixle 1er prin)e mo opremiti kanalizacijo. To naj biureilili letos. -Cîlede na nedavni p^xipis pilina o najneri o izgradnji wdnega mesta naobmi^ijulurisiično-rekrcaeij-skega cenira .lezero moramo znova j^revei ril i naiřrle ol^nove iti ra/i^ii itve zimskega bazena, saj so se nekatere stvari kar precej zavrtele. Načrte bomo uskladili lako. da ne b»mio drug druge mu konkurenca. V
zimskem bazenu naj bi se odvijale taksne iiktivnosli, kot se sedaj, plavalne užiike za rekreacijo, zabavo pa naj bi pomidilov(xlno mesto.« Na vprašanje, ali ne nameravajo Zgraditi manjšega bazena, kol m ivičrtcwali, je Miu^aii Klepeeotlgimv ril, tla ga letos zanesljivo tie bodo zgradili, za lelo 2005 pa te ideje ni-fAi opustili. »>Cilede na to. kajboptv ka/iila pjnc'FV'na preveirílev pn>jck(a. se bomo ixlločili, ali biwío zgradili nianjii bazen s plitkej^ globino in večjo tempera!un> ytxk ali bť>mo v obstoječe korito vgradili pomično dno.«
Vlaganja v obmwo in razširitev pokrilega zunskega naj bi po predračunih veljala 2.^0 milijomw tolarjev. S spremembami projekta jih bixlo zmanj^lizavečkot p(ilovia">, letošnja ví apnj a naj lii porabili 15 mi-lijontw tolarjev,
AKTUALNO
Srce za živlienje
Sveloviii (Jan siva
Za zdravo, bi prcxlidcllvito življenje potrcbujcnK> zdravo srcc • odspočclja do .slovesa. Dabi« ljudje vsega svela zavedli, kako pomembno Je živeli ».Iravo življenje In skrbeli zdravo srcc. praznujemo zad(ljc^ nedeljo v sepiembru Svcio-vnl dan srca.
PiwjAxI po .sveUi, ne glede na raso allverskopripadiiost.sraipripisiijc-mopiîscbno vlogo. .Te simbol življenja, v/irajnasl L ljubezni in moři. O njem gworinio s posebnim spi^uv vanjom, bok/nI srca pa doživljamo dr^tgaće kol i drugih organov, Srůiožilng bolezni, predvsem ishe-mi6ia bolezen srca in tnožganska kap. hO v /adnjiii de.scileijili tudi v SKwcnljlnajpt>giîstejSI v/rokísmrlL Udeležene si> kar v 4<) Angino peklih srCni intarkl, nenadiiosrùio smri. moi^^an.sko kap in btile/ni žil na okončinalijc mogočo prepnsćiii ali odložiti na pozna lela z zmajiji-anjcmdejavnikav tveganja. Premajhna telesna dejavnost. neuMrczna prehrana. debel osi. kajenje, nezdrav-Ijen zveCan krvni tlak, sladkorna bo le/'.cn in siresne psifiostvialne rar-mere vodijo k zgtxJnjemu poapnenju žil. do njihovega oženja in po-slediřnili zapletov.
Skíxlijíve življenjske navade se vedno pogi«te je p<îjav{jajo tudi priolro dh in mladini. Krivca je iskati v slabem vzoru, neufttre/Tiili življenjskih navad ali. agresivni pnudbi nezdrave prehrajjc in v neustreznih scvial-(lilî razmerah. Zalo je lcl<wnji Sve« liwni dan srca pasveCcn oirokom z namcnoDi. da bi imeli zdravo srec celo življenje. Bolezni srca pri oirtv cili delimo na prirojene in prid<iblje-ne.Prvilijcmanj.zalojevj^irokoza-slavljenih prevcnlivnih akeijali veCja .^krb namenjena pridobljenim.
Na prirojene bcle^^i .srca moramo bili pi")zomi že v oMobju, kose odk">Camo o polomcih. Oiroku mo-ramt> zagoîiwiti optimalne pt^goje za njegovo spočetje in kasnejši razvoj. Nezdrave navade slar^ev, kol so kajenje, nekonircliranojentanje zdravil.piije alkohola, jemanje poživil ali drog. slabo zdravljenje sladkorne bolezni ali vist^kega krvnega tlaka, se bodo odražaie ludi na sr6iožilnem sistemu otroka. Poseben problem predstavljajo neka le-re okužbe z virusi v obdobju no» .scihioiiti. ki laliko pov/roie motnje v razvoju srca. In čc se kljub vsej .skrbi narava z nami poigra in od-loci drugače, kot smo želelil in pričakovali, moramo otroku omogočiti cinj prejšnje ustre/Jio slro-k<wno ukrepimje. Ob pravem času je potrelKH operativni pi^scg in na-lo skrbno zdravljenje tn svetiwanje. Nasrećojc prirojenih srčnih bolezni malo. v Sloveniji pa imamo ludi dobro razvilo otroško sriino kardiologijo in kirurgijo.
Med pridt^ljenimi snřnimi boleznimi. ki se razvijejo v t'Jîiostvu. v sve-luopozaijajo na [evmalskovn>čieo. Chagastivo In Kawasakijevo bolezen, Z revinatsko vročia> se v Sloveniji zadnja leta le rc<lko5reCamo. se pa še d<2hro spc^minjam. du sem sc kol nîlad zdravnik pogoslo srečeval s številnimi ležkimi okv.irami .srinih zaklopk, ki so bile poslediea neusueznegii zdravljenja vnetij, ki jih je v zgodnji mladosti povzročil streptokok. Rjizvoj iiic<Iieijie m sti-eialno ekatîoni&kega slanja v Sloveniji zagotavljala ustrczji<^ zdravljenje, vse drugače pa je v nera^i-tem .wetu. kjer je anliI>ioiik Še vedno pravo zlato, operativna zamenjava srt^nih zakli>pkpa nedo.scglji-va. Ostali dve bolezni srečamo v Ameriki in vzJiodni Aziji. Pivo povzročajo paraziti, druga pa naj bi bila pi'>sledica avtoiuiimskega odgovo ra na Še neznane alergene,
^'epravje mo^anskakappravUo
ma bolezen starejših ljudi, pa zanjo zlx^li ludi njnogo otrok. Vzjok je v neaslreaiem zdravljenju prirojenih bolezni srčnih zaklopk, anemiji srpastih celic {pojav kapi je kar 3()l) krai pogostejši kol pri zxlravili) in piiškodbah velikih žil.
Povsem drugačna in hudo zaskrb-Ijuj^^Čapajc slika dejavnikov tveganja. pogojev, ki i>b daljši pris»jlncsli vi-)dijovnizw>j Zgodnje alertwklero-ze. prehitro zbolevanje srca in Žilja lervprezgixJnjosmrt. Nezdrav življenjski slog je vse pt^gi'&teje prisoten uidi pri otrocih in mladoslnikili. Kajenje, ne »trava prehran a in telesna ne akiivrnistsi^ vodilni v/roki razvoja srčnožilnih boie/jîi-
Kljub v.sem akcijam, ki i>dsvclujc-joaliprepiT^dujejokajenje.lc vedno veliko mladih kadi. V nerazvilil) državah (Gana. Gvajana. Indija, Jamajka) segajo zgodnji začetki kajenja v obdobje okrog K), leta star»> sli. V Argenliiii, Rusiji, Ukrajini, Bv^livjji in C"\\m kadi kar.>i) % mladili v siarosli med 13. m 15. letom. Polovica, ki nadaljuje s kajenjem, umre zaradi škodljivih posledic: bo le:mi srea. žilja ali pljuč. Ocenjujejo, da na svetu aktivno kadi 700 milijiv
otrok, v Argentini pa je kar % vseh oirok doma izpostavljeno pasivneiTiu kajenju.
Debelost v oirošivu je v žtevilnilt deželali že dosegla stopnjo epidemije, v nekaierilî predelih pa pojav de-belosiistrmonarasča. Okrog 22 milijonov otrok v starosti do 5 lei je predelx'lih, še veliko veČ pa je pretežkih. Odsloiek debelih otrok v ZDAstmionara.^a.OdS'^vIeiih 1<;63-I9ft5jedelcždel5elilivsturtwli od 6-11 let v letih 1999-2000 narasel na l.s^,.Preko 10^ predšolskih olrc^ (2-5 let) iraa preveliko telesno težo. V severni Evropi se debelost med tnladimi p^^avlja v 10-20 v severni Italiji pa kar v 36 V Rusiji so vigorovili ugíxlen padee debelosti pri otroci!), se je pazjradi ekonomskih razmer in revSČii^c povečalo št^ilopodliranjenih. Na.laponskem je deleždebelili otrok v lelih od 1974 do 1993 porasel od 5 na 10 V deželah v razvoju so dežele z najveî^o slopnjo debelosti med otroki umeščene na Srednji V/Jiod, severno Afriko in latiiuko Ameriko,
Ogro^env>si za razvoj viíuikega kn'-nega ilaka rasle z indeksom telesne mase. Debeli olroei so 3-kral bolj ogroženi. Debelost v mladosti je direktno pcwezana s pt>veCano obo-levniiistjo in smrtnostjo pri odraslih, netxlvisiv) od teže v kasnejsenj c^b-dobju. Tudi iveganje za razvoj sladkorne bolezni tip II je tesno pove-ZAnospojavom debeli»ti.
Vzroke za pojav debelosi i je iskali v dejavnikiÍiok<^Ija. Sedenje pred lelevizorjeiu je povezimo z uživanjem energetskiii sokw ùi številiulj prigrizk»TV- Čs>kv>ladne pk'^ščiec pnid-suvljajo kar 50 ^ vnešcnih dnevnilt kalorij desetlelnika. žtvečegjivZDA. Olrivi so praviloma larena .skupina številnih ogla.^valnDî akcij. Čipsi. smokiji, čokolade prepogosto končajo v nakupovalnih košarah in prehitai izginejo v mladih žj:lodcili. Največ škode je napravil Me Donalds s.svojo pi'svsem nezdravo hitro prehrano. V zadnjem letu po-sku&iijo spremeniti ponudl'îozivil.a še vedno so premastna, presiadka in KlaUi sestavljena,
OlRX"i so <xl nekdaj veljali za vir energije in dinamičnt»ti. Televizija in računalniki pa so lo podobo nu>čno spremenili. Gibanja je vse manj, ob dolgotrajnem sedenju se razrašča .se kultura prigrizkov iii hitre hrane. Kar vseh otrok na .svetu je premalo telc.vio aktivnih. Odnos do lelesne kulture se je spremenil mdi v šolskih umikili. V Evropi imamo le tri države, ki imajo na urniku več kot dve lU'i lelesne vzgoje tedensko, 'lelesrm uktivnosl s start «l-jo hitro pada, Na Dajiskera beležijo padec špi^nne akliviu>sli od 12 do 17. leta z 90 % na 46 %. Mnogi pri-
mestni otnxi so nenadoma postali ixlvisni od avlomobila. saj nimajo igrišč, zabavišč ali trgtwin. ki bi bile dasegljive peš alis kt)le.som.
Premalo teles:to aktivni oiroei so dvakral M] ogroženi z debelostjo, redno lelesno aktivni pa .se redkeje vdajajo kajenju.
In kako je v Sloveniji? Statistični podatki iz leia 2U)2 ne kažejo prav nič dobre slike. Odstotek učencev s slabo držojeulriiz slabe telesne ak-livni^li in predolgega sedenja, miv ti pa tudi zelo visok odstotek neustrezno prehranjen ili oziroma predebelih otrok. Podobno slabe rezultate dobili ludi v raziskavah ravni krvnih maščob pri predšolski in šiMski mladini.
kaj naj storimo?
Najprej dokončno opravimos kajenjem in omogi>3inio. da bodo vsi otroci živeli v okolju brez lobačncga dima.
Obdobje dojenja bomo nadaljevali z Airavi).pvsUo nt uravnoie^no prehrano. Polegdr\ižine, ki bo opravila prvo m največje delo. se morajo vključiti še vrici. osnovne m sred-
Naj bije!


SVETOVNA ZVEZA ZA SRCE

	pred vstopom v šolo	vse šole	osnovne šoie	srednje šole	S prilagojenim programom
Število jčertcev	22170	137359	85874	48956	2529
slatia telesna drla	9,3%	18,2%	17,3%	18,8%	36,4%
sla£)a prehranjenost	8,4%	13,6%	13,1 %	13,7%	25,8%
nje šole ter prehranska politika države. Olroke bi>m^» redno lehla-li. Ob pretiranem p<">raslu telesne leiře bomo takoj poiskali pt>moč pri .sta^kovnjaku.
Vzp^idbujali bomo lelesno aktivno« in otroke že zelo zgixlaj vključili
v organizirane šporlne aktivnosti. Da olîvladajo lelo in pi^krbe z-i dušo in srce. Oboje bixio v kasnejšili letih še kako potrebwali. Omejevali bonîo sedenje pred telcvizoijem ali račiuialnikon;. Pořtoi&ijnu^ preživeli vikende v naravi, ob hoji in kole-
su. Koristilo bil tudi nam.
Prepričan sem, da imamo diwolj znanja in vi>lje. da nam bo .skupaj uspelo /,agotiWlii pt)goje za zdravo življenje in zdravo srce našth otrok.
■ Prim. Janez Poies, dr.
med.-lntemist
Ko Je tisoč besed premalo. Ko Je vsaka beseda odveč. Pošljite MMS - sporočilo z besedilom, rvokom In sliko.
MMS sporočila lahko odslej podlljate tudi M ob I u porabniki. Tako kot Mobitelovi r^aročnikr - po polovični ceni. Za vklop storitve pošljite SMS z besedo MMS na številko 1916. še prej pa preverite, ali vaš obstoječi mobllnik podpira MMS. Če storitve ne podpis, si v bogati Mobitel avl ponudbi poiščite novega, sodobnega.
Informacij« na br«tplaćnlh itavlikah: naročniki Mpbital 08H/UMT$: 031/041/091700 700, Mobtuporabnihi: 031/041/061121, Offtall: 060 70 70.
@
IrVLJENJE NISO LC lESEDfi WWW.MOaiTEL.ai
23. septembra 2004
Iz poliiistove heležniie
Vlom, vlom. vlom ... Teh jc največ. A jih bo mjbrif.c v kratkem manj. Velenjski policisti preiskujejo Uve skupini možnih storilcev, Pravijo» da so na dobri poti.
Neznani objcsineži so se v noči na soboîo lotih stojnic v sredi.^u mesta. Poslavili so jih narobe in malo razmetali, za »okras« pa poskrbeli lako, da so mimogrede spraznili §e nekaj koSevza smeti.
Sobotni obisk vikenda na Velikem Vrhu bo voznici ostal v precej slabem spominu. Gospa je parkirala, izsiopila, avlo pa $c je sam zapeljal po bregu sto metrov daleč. Pri tem, ko ga je sku.^ala ustavili, seje pa^kodovala.
Prebivalcem Gorice je nočni mir kalil motokrosisi, kije divjal, skakal čez cestne (wire in počel vragolije, ki so bile njemu všeč, drugim pa ne. Ko ho lo počel spet, bo moral bhl nad vse pazljiv. Velenjski policisti bodo ves teden pozorni na njemu podobne, pa ludi na voznike nercgislriranih .skulerjev, ki vozijo brez var-nosinih čelad. Na novo sose namreč, 2 motornim kolesom, opremili nalaSč za take probleme.
Nepazljivost pa je botrovala nesreči z moiorjem. Motorist je zapeljal v reko Pako in si zlomil ključnico. Prvo pomoč so mu nudili v zdravstvenem domu.
V	nedeljo je zagorelo ostrešje na manjšem gcwpodarskem poslopju v Šentvidu nadZavodnjanii. Ksreči so ga domači in gasilci omejili, vseeno pa je povzročil za 300 tisoč tolarjev .Škode.
V	ponedeljek pa je nekdo potreboval izpušno cev za goli" (ÏTI in jo je enostavno snel s tujega. S tem, da je povzročil za i5tl lisoč tolarjev Skodc, pa si ni delal skrbi.
KRONIKA
Hudo poškodovati motorist
Vcknje, 15. septembra-V sredo ob 12.l5seje na regionalni cesti v Skalah hudo poškodoval 2 l-lelni voznik kolesaz motorjem. Vozil je iz Velenja proti Gabcrkam. V Skalah, v neposredni blii'ini krii^iSča za smer Hrastovec in (îabcrke, je zavil levo, na spolzkem vozišču pa mu je spodneslo zadnji del vozila inje padel. Poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnico v Slovenj Gradec, kjer je bilo ugotovljeno, da je hudo poškodovan,
Zopeljol s ceste
Mo/irje, 16. septembra - V
Četrtek ob 12.25 je prišlo do prometne nesrečev Radmirju.
31-lelni	voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Gornji Grad proii Mozirju. V naselju Radmirje je zaradi neprilagojene hilrosti v desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste. V nesreči seje huje ranil.
Neprevidno zovijanje botrovalo nesreči
Mo/lrje, 17. septembra - V
petek ob 15.05 jc prišlo do liujše prometne nesreče na regionalni eesii v naselju Mozirje. 63-lemi voznik (webnega avtomobila jc med virj^njo iz smeri Nazarij proti Mozirju zavijal levov trenutku, ko mujc iz nasprotne smeri pravilno pripeljala voznica osebnega avlomo-bila. Med vozi lije prišlo do trčenja, v katerem je bil voznik ranjen huje, voznica pa lažje.
Kolesarja po trœnju z motoristom odbilo v avto
Ziilec. IK. septembrj — V soboto ob 11.50 je 54-lclni kolesar na relaciji Sempeier-Žalec s kolesom napravil nepravilen premik, pri tem pa jc vanj trčil
32-letni	voznik motornega kolesa. Pri trčenju je kolesarja odbilo na nasproinosmerno vozišče, kjer je naio trčil še z na-.sproli vozečim 47-lcinim voznikom osebnega avtomobila. Kolesar je v nesreči ui rpel po-
sebno hude lelesne poškodbe, lahke telesne poškodbe pa je utrpela tudi sopotnica na motornem kolesu.
Med prehitevanjem izgubil oblost nad vozilom
Misimja, IH. septembra - V soboto ob 17.55 se je na glavni ce-sii Slovenj Gradec-Mislinja zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo pa^kodoval letni voznik iz Mozirja. Vozil je po glavni cesti i? Mis-linje proti Slovenj Gradcu. Zunaj naselja Šmartno je na ravnem delu vozišča pričel prehitevati kolono vozil. Med prehitevanjem je z.aradi neprilagojene hilrosti zapeljal na banki-no in izgubil oblast nad vozilom. Avto je zaneslo na desnos-memo vozišče, kjer je oplazilo osebno vozilo 31-lclncga voznika iz Pa meč pri Slovenj Gradcu. Po trčenju je vozilo odbilo levo na bankino, ga zaneslo s ceste, kjer je bi>čno trčilo v stanovanjsko hiSo. V nesreči se je 34-letni voznik hud(3 pixsktxloval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico.
Pri obračanju zadela kolesarja
Braslovče, 19. september - V
nedeljo ob 19.55 jevprometni nesreči v naselju Braslovče 41-letna voznica osebnega avio-mobila pri obračanju trčila v I6-letnega voznika kolesa z motorjem, ki je padel po tleh in se pri tem hudo telesno poškodoval.
Policisti poizvedujejo
Gorenje, Žalec« 17. septembra
- V peiek so velenjski policisU v kraju Gorenje opravili ogled vloma v ulo z orodjem, kjer lastnik pogreSa za 850.000 tolarjev vredno motorno žago in dva vihrirna stroja. Žalski policisli pa zbirajo obvestila o vlomu v starejšo nenaseljeno hiSi") na Polzeli. Obiskal jo je nepovabljen neznanec, ki je odnesel 100.000 tolarjev vreden eleklromolor, gumijast Čoln in ilačilko.
Truplo v kraški jami Mornove zijalke
V nedeljo opoldne sta Mariborčana povsem po nakljurju v kraški jami Moi'nove zijalke v Belili Vodali naletela na rloveňko tiHiplo - Čigavo je? - N'à seznamu pogrešaniti v Sloveniji je šlJrIdeselosel), na obniofjii Policijske postaje Velenje poizvedujejo za šestimi - Najden moški je injel pri set>i rožni venec
Miiena Krstič - Ptaninc Stane Vovk
Bele Vode, 19. septembra-Nasez-
namu pc^grcSanih oseb slovenske poliojc jc Štirideset oseb, za istimi poizvedujejo na Policijski po^ staji Velenje, Šli so v neznano inse niso vrnili. Svojci se oprimej<^ vsake. še tako (iR)bne sledi, ki bi jih pripeljala do njih ali znala pojasnili. kje so, ki\j se jc z njimi zgodilo ... NajbrŽv/.trepcčejo vedno, ko kdo kje - največkrat povsem po naključju -íxlkrije posmrtne ostanke.
'Iako jc do odkritja trupla v Mor-novi zijalki v nedeljo prišlo po naključju. Ideniiiera mt\<kcga, na katerega je naletel MariK^rčan Er-nvKl Krume. šc ni znana. i6i»ran («radi.^nik. tiskovni p reds lavni k PU ( elje Je v lorek pcjvedal, da zaenkrat ludi §c ni znan vzrok smrti, pi^dal pa je cpis. Cîre /n mtii^kc-ga. starega okoli 50 lei. visokega okoli 177 cm» kratkih svetlih las.s temensko pleŠo. Oblečen je bil v modre jeans hlače, .s črnim usnjenim paww. temno srajco 7 dolgimi rokavi, pletene nogaviee sivo rjave barve, anorak znamke adi-das. lemno modre barve s tremi (Klimi črtami na rokavu. Pri sebi je imel kapljice za oči flawx, .^tiri-oglato ročno uro znamke citizen s

Roman Terce: »Zgteda, da naj hI šlo za žensko.» Pa nI šlo.
lemno številčnico, knjigo zversko vsebino in ro:^ni venec. Vse, ki bi I ali ko pokojnega identiiicirali oziroma posredíwali kakršen koli koristen podatek, prosijo, da pokličejo na najhljřji^ policijsko po-stajo, na telefoaskoAievilko 113 ali na anonimno telefonsko Številko poiicijeOSO l2tHJ. Kakšno nakiju^ejc Ernesta Kru-met« iz Miiribora vodilen do Mornove jame? »7 fcno sva na nedeljskem iziclu. Namenila sva sc, da greva '\7. Mozirja preko Belih Vod v Cmo- Pred kakim letom sva bila lukaj v Belih Vodali. p(v,înalH sva gostišče Gre-henSek in odločila sva se, da kosiva tu-
Hraška Jama, ki Je skrivala truplo doslej še neznanega
moškega.
kiij- Ura pa je bila lele pol dvanajst, bilo je ie prezgodaj za kosi-\0s zalo sva <la nasprehod. Namenila sva se do Mornove jame, ki je sumo 15 minut hoje stran. Žena ni šla do vrha, ker se je treba do tja ptivzpeti po strmi ozki poti, Sam pa sem §el. Naprej pii že ve.ste: v jami sem zagledal lrupk>. močno je zaudaijalo. videti je bilo, kot da je zgorelo, a lei^ko rečem. Hilro sem se obrnil in vrnil. Nekdo se je pripeljal z avtom, prosil sem ga za
telefon, poklical pflicijcf in preiskava je Slekla. Ib je vse,« je prip<we-doval Mariborčan kmalu po najdbi in dodal: »Ne mi^rem pa z g(v tovostjo trditi, ali gre za žensko ali mo.<kega-«
Roman Terče, po domače Gre-benj^efcje bil ludi sam takrat §c prepričan, da gre za žensko. Ker je bilo omenjeno, da je majhne postave: »Zgleda, lia je ženska.« Pa sose motili. Šlo je za moškega.
M

10 pSKR CORR
r ...» BELE VODE I"
sLmc
^ _ SMREKOVEC 3" _ ' TOPOLSlCRt_ v ^ETJ KRI22
SošT^j n-~~ W02IRJC ilORNOVfi JfiHfit
V Šaleški dolini šest pogrešanih
Komandir Policijske postaje Velenje Bi^iklar Píízdovšekje ptwedal.da na tem območju poizvedujejo za Šestimi p<^grežanimi osebami. "Zadeve se ^ zdakč ne zjiključijo s seznamom, ampak je di>sje >»piigre5ani« odprt najmanj na v.sake iri mesece, koga prcgledamjo. Še kaj povprašamo o njih.'' jo povedal.
Mar^a Napotnikje od doma, iz Lepe Njive, odšla leta Marjan Antolič iz Krapine na Hrvaškem, ki je naziUÍnjc delal naeiii<xl kmetij vSo§tanju,jeod tam odfel maja leta 1998,za Ahmom MuratovK'em se je izgubila vsaka sled leta 1994, Stanislav Mance je pogrešan od leta 1999, Marija Srcdinšck od leia 1995 in Alojz Mejjlie (xllela 1991.
Deset let zapora za grozljiv umor
Okrožno sodišče v (Jelju izreklo kazni štirim Šošlimičanoiii obtoženim za umor in povzrorilev hudlli telesnih poškodí) brezdomca Marjana Jančira - Majca
Milena Hrstíé - Planine_
Celje, 21. septembra - Senal Okrožnega .sodii>Ca v Ctílju je v torek za bru laln i umor 4fMelnega velenjskega brezdomea Maijana .lančića - Majca v zapuščeni hiŠi sredi Šoštanja, v noči na 30. junij lani, na lO-lelno zaporno kazen oh»fi<.)dil4t)-ltfinega Darky Bawvni-ka. Tri slarejše mladoletnike je sodišče spoznalo za krive povzrcïOii-ve hudih telesnih poikodb in jih obsodilo na mladoletniški zapor. Enega od njih so obsodili na dve leti in dva mescca mladoletniškega zapora, prost bo prihodnje leto: preostala dva pa na leto in dva meseca mladoletniškega zapora. Oba
pa bosta po prasTiomocnasíi K)dbe Že na prostcKti, saj se c obloženi m v zaporno kazen šteje tudi pripc^r.
To^^ilslvo je lakoj po izreku sodbe napovedalo pritožbo na vi.^je sodišče predvsem /aradi vi.^ine izrečenih kazni, saj jc za prvoobUî?cncga Bačovnika predlagalo najvišjo možno kazen 30 let zapora, višje in strožje kazni pa jc predlagalo ludi za mladoletne so: storilce.
Kol je Že znano, so trije mU»dolei-niki pred umorom najprej vlomili v skladj.Çêne prostore trgovine Osmica v SaŠlanju. kjer so vzeli večjo količino pijač. Odnesli so jo
Marjan Jančič • Majc
na podstrešje zapuščenega objekta na Trgu svobode 3, kjer se jim je pridružil Bačovnik in pričeli s popivanjem. Povcxl za tisto, kar se je dogajalo za tem pa naj bi bila tatvina tobaka. Prepirati so se začeli, ko jim je lega zmanjkalo, pregledovali drug drugega, io-bak pa naJli pri Majcu. Zaradi tega so se začeli nad njim groraviio i;^ivljali. Slekli so ga in ga prele-pali zrazli(hiimipredmcii.kiso jih naiyi v pnT>toru, od eleknričn ih vodnikov, palic in desk, urinirali po njem in mu zažigali dlake. Majc je umrl zaradi odpovedi dihanja, zaradi pixškodb. ki jili je dobil meil pretepom-
Spomnimo, da se jc potem okrutnem dejanju v Šc^tanju spRižil plaz očitkov in kritik na delo policista /a umiritev zadev je mesto obiskal ludi takratni generalni direk-ttir policije Marki» Pogorvec. na izredni seji se jc sestal svet krajevne skupnc*ili, ljudje pa so zvečer s strahom hodili po ulicah.	■
TV SPORED
ČETRTEK, 23. septembra
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Male sive celice, kvl2
09.50	Zgodbe izikolike
10.30	Vem - veš
11.25	Afrika, 7/13
11.50	Janez Bftenc-simfonija za
Mamnke
13.00	Poročila, àport vreme
13.15	Spet doma
1S.00	Skrivnosti vojne, 8/13
15.55	Mostovi
16,30	Poročila, Iport vreme
16.50	Enajsta âola
17.20	Žaba ill vol, risanka
17.30	Štafeta mladosti
18.10	Modn^
18.40	Risanka
19,00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Osmi dan
21.30	Knjiga mene briga
22.00	Odmevi, šport vreme
22.50	JazzislizGulaga, dok. Odd.
23.45	Simfoniki RTV Slovenija
00.40	Dnevnik, špoil
01.35	Dnevnikzamejsketv
01.55	Modro
02.25	Tednik
03.20	Osmi dan
03.50	Spel doma
05.35	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
09.05	Evropski magazin
09.35	Mostovi
10.05	Otroški infokanal
11.00	Tv prodaja
11.30	Zabavni infokanal
16.15	Tvprcdaja
16.55	Potovanja na konec sveta
17.45	Vkleospotnee
18.20	Skozi čas
18.30	MafgaEngel vrača udarec,
nemški film
20.00	Dubravka Tomšič
Srebotnjakin
20.30	Sopranisika Anna Netrebko, portret
20.45	Ženska - glas. poftrelni film
21.40	Poseben pogled
23.05	Vkieospotnee
23.40	Infokanal
07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.30 2il0 23.05 23.10 00-05 01.05
RIckiLake Rubi, nad. Klon, nad Tv predaja Moja Sofija, nad. Vrtnarleva hči. nad. Monk, nan. Tv prodaia RickJ Lake Vrtna rjeva hči. nad. Moja Sofija, nad. Klon, nad. 24 ur - vreme Rubí. nad. 24 ur
Volitve 2004 Seks v mestu. nan. Alias, nan, XXL premiere Zafwdno Icifo, nan. 24 ur
f^očna panorama
kmH 27 46 U
09.00 Odprta tema, pogovor V
studiu 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Pop Com. ponovitev 11.15 Naispotdneva 14.00 VideoslranI, obvestNa 17.55 Vabimo k oglřdu 18.00 Odl?(to povej naglas,
mladinska oddaja 18.55 Regk)nafne novice 19.00 Iz olimpijskih krogov 19.10 Najspotdneva 19.15 Vklec stran i, obvestila 19,55 Vabinx) k ogledu 20.00 Zvezde za otroke.
dokimenâmi zapis 21.15 Regionalne novice 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 f^aivlža, kontaktna oddaja z narodnozabavno glasbo GosQe; Gašperji 22.45 Vabimo k ogledu 22.50 l2 olimpijskih krogov 23.00 Najspotdneva 23.05 Vkieo strani, obvestila
PETEKt 24. septembra
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09.00	Poročila
09,05	Vesela hišna, 13/23
09.20	Risanka
09.25	Jurij Diobižek, 5/26
09,50	$kipinSkft,12/26
10.05	Žaba in vol risanka
10.10	Igrajmo sč v Braziliji
10.20	Enajsta lola
10.55	Štafeta mladosti
11.35	Mladi virtuozi
11.55	Modro
12.25	Frasler, 22/24
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Osmi dan
14.00	Intenzivna nega, amer, fiim
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Vmitevsrebrnesence
17.10	Iz popotne torbe
17-35	Afrika. 1/9
16.30	Žrebanje detelfice
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	f^ajšibkejšl člen, kviz
21.00	Slačenje, 20/20
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Polnočni Idub
00.05	Dnevnik, šport
01.00	Onevnikzamejsketv
01.20	Afrika. 1/9
02.15	Kabriolet, češki film
03.35	Polnočni klub
04.45	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
09.05	Osebno, pogov. oddaja
09.35	Mostovi
10.05	Otroški infokanal
11.00	TvpnDdaja
11.30	Zabavni infokanal
16.40	Tvprcdaja
17-25	Videospotnice
17.55	Osebno, pogovorna oddala
16.25	Skozi Čas
18.35	OuoVadis, 2/2
20.00	Resnični, nedotakljivi. 3/3
20.55	City folk
21.20	South Park, 3/15
21.50	Zalezovalec. amer, film
23.25	Slovenskajazzscena
00.40	Infokanal
07.25	RickiLake
06.15	Rubl, meh. nad.
09.10	Kk)n,nad.
10.00	TvpnDdaja
10.30	Mo^ Sofija, nad.
11.20	Vrtnarfeva hči. nad.
12.15	Volttv62004
13.40	Tv prodaja
14.10	RickiLake
15.00	Vrtna neva hči. nad
15.55	Moja Sofija, nad.
16.55	Klon. nad.
17.55	24ur-vreme
18.00	Rubl, meh nad.
19.00	24 ur
20.00	Sanjski moški
20.55	Pearl Hartior, amer, film
00.25	Vroče mesto, nan
01.20	XXLpremlere
01.25	Spokorjenisin,amer, film
03.05	24 ur, ponovitev
04.05	Nočna panorama
©
kanali 27 4« S2
09.00 Dobro jutro, informativno •
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj viža • gos^e: Gašpeiji 11-20 Najspotdneva 14.00 Vkieostrani, obvestila 17,55 Vabimo k ogledu 16.00 Miš maš, otroška oddaja 16.40 Regionalne novice 16.45 Iz olimpijskih krogov 16.50 Z glavo na zabavo, mladinca oddaja 19.20 Najspotdneva 16.55 Vkieostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Gospodarstveniki:!.
Podpečan, direMor 20.45 Regionalne novice 20.50 Najspotdneva 20.55 V harmoniji z naravo,
kmetijska oddaja 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Zelena bratovščina, oddaja
o lovcih in k>vstvu 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativno - razvedrilna oddaja 23.20 Vabimo k ogledu 23-25 Najspotdneva 23.30 Vkieostrani, obvestila
SOBOTA, 25. septembra
SLOVENIJA 1
06.20 Kultura 06.30 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.35 Mafe sive celice, kviz 06.25 Notredamski branilec, film 09.55 Najšibkejši Člen, kviz 10.45 Polnočni Mub 12.00 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport vreme 13.20 Nova Zelandija, dok. odd. 13.50 TriQlavski narodni park 14.10 Tarzan In Amazonke, čb film
15.30 O živalih in ljudeh 15.55 Slovenci v Italiji 16.30 PonDčlla, šport vreme 16.50 Na vrtu 17.15 Ozare
17.20 Zakladi sveta, 12/21 17.50 Slovenski magazin 16.20 Grimmove pravljice. 3/13 16.43 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, špoit 20.00 Hotel poMmga zvezdica 20.35 Čez planke: Maroko 21.35 Pi\findrugi 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Ujetnik,16/17 23.25 Dnevnik, šport 00.20 Dnevnik zamejske ^ 00.40 Na vrtu 01.05 Zakladi sveta, 12/21 01.35 Slovenski magazin OZOO Moški in ženska, 20 let
pozneje, franc, lîlm 03.50 Prví in drugI 04.10 Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Infokanal 09.05 Glasbeno jutn) 09.35 Mostovi 11,40 Infokanala 12.50 Tvprcdai 13.25 Rgarova svatba, opera 16.35 ^(ozičas 16.50 Kvalif.2aEPvkûàârid 2005 (M), Slovenija-Če^. prenos 16.55 Evrop, prvenstvo v standardnih plesih 19.50 Skozičas 20.00 Človeško, vse preveč
človeško, dokum. oddaja 20.55 Beh zobje, 2/4 21.45 Kako ubiješ svojo 2eno,
amer, film 23.40 Sobotna noč 01.05 Infokanal
07.30	TV prodaja
06.00	Formulai.prenos^ninga
09.10	Pravljee bratov Grimm
09.35	Katka in Orbl, rts.serija
09.45	Maiinji dol, ris. serija
09.55	Ogijeva druščina, hs.senja
10.05	Pujsek Zlatko« ns. serija
10.15	Alk:a v čudežni deželi, ris. film
11.05	Dogodivščine Jackieja
Chana, ris. senja
t1.30	JekieniMax. ris. serija
12.00	Šolska košaricarska liga
13.05	Zvonec, knjiga in sveča,
amer, film
14.55	Jazdeci viharja
16.00	Medvedja reka, dok. odd.
17-10	24 ur-vreme
17.15	Princ in deskar. amer, film
19.00	24 ur
20.00	Zorro. amer lilm
22.30	Toolsie, amer, film
00.40	24 ur, ponovitev
01.40	Nočna panorama

kanali 27 4« 92
09.00 Miš maš. Otroška Oddaja 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Gospodarstveniki: Ivan
Podpečan, direktor 10.30 Vabirr» k ogledu 10.50 Najspotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17-55 Vabimo k ogledu 16.00 V hannoniii z naravo,
ponovitev kmetiiske oddaje 16.30 Naj spot dneva 16.35 Zvezde za otroke,
dokumentarni zapis 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1302. vrv magaan 20.25 Kultura, info, oddaja 20.30 Vra nski poletni večeri 20D4:15let ans.f^obtja Zupana 22.10 Vabimo k ogledu 2215 Pollťnroll, glasbena oddaja 22.45 Najspotdneva 22.50 Videostrani. obvestila
NEDEUA, 26. septembra
SLOVENIJA 1
07.30 Živžav
09.30 O živalih in ljudeh
09.55 Sledi
10.25 Pomagajmosi
10.55 Airika,8/13
11.20 Ozare
11.30 Obzoriaduha
12.00 Ljudje m zemlja
13.00 Ponjčila, šport, vreme
13.10 Vsakdanjik in praznik
14.15 Tistega lepega popoldneva
16.30 Poročila, šport, vreme
16.50 Tistega lepega popoldneva
18.30 Žrebanje lota
18.40 Risanka
19.00 Dnevnik, vreme, šport
19.25 Zrcalo tedna
20.00 Spet doma
21.50 Petielement
22.45 Poročila, šport vreme
00.00 5alo'ali120dni$cdome.
ital. film 01.50 Dnevnik, šport 02.30 Dnevnikzamejsketv 02.55 Tistega lepega popoldneva
SLOVENIJA 2
06.30 Infokanal
11.00 Tv prodaja
ti.30 infokanal
12.00 Tv prodaja
12.35 Državno srečanje folkiornih
skupin v Sattíncih, 1. del 13.00 Svetovni pokal v gorskem
kolesarstvu, kros 13.30 Magazin lige prvakov v
nogometu 14.00 Velikan, amer film 17.15 Koncert skupine Patelico 18.40 Skozičas 18.50 Vrtnice in kaktusi, 6/7 19.25 Vrtnice in kaktusi, 7/7 20.00 Lizbona, dokum. oddaja 20.55 Učitelji, 4/6 21.45 Sen kresne noči. balet 23.20 South park. 3/15 23.45 Infokanal
'J
07.00 07.30 09.55 10.05 10.15 11.05
11.30 12.00 13.05 13.35 14.30 16.15 17.55 18-00 19.00 20.00 21.45 22.45 23.00 01.00 02.00
Tv prodaja
Formula 1. prenos dirtre Katka in Orbi, rt&. senja Ogijeva druščina, ris. serija Grof Monte Cristo, ris, film Dogodivščine Jackieja Chana. ris. serija JekieniMax, ris. serija Šolska košarkaška liga Dh, ta osemdeseta, nan. Sanjski moški Moje grozno leto, film fiaftni vrelec, amer film 24 ur - vreme Odk)č' se 24 ur
Lepo je biti milijonar Športna scena 18. luknja, oddaja o golfu Zmešan od ljubezni, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama
kanali Í7 4a
Š2
I	PONOVITEV ODDAJ TtOENSKEGA
i	SPOREDA
[	09.00 Miš maš, otroška oddaja,
Ï	09.40 Iz ponedeljkove oddaje
f	Dobro jutro
•	10.30 ISOI.VTVmagazin i	10.50 Kultura, into, odaja
\	10.55 športni torek
•	11.15 Izolimpijskih krogov
\	11.20 športni gost OK Šoštanj
I	Topolšica, pogovor
\	12-05 Vabimokogledu
:	12.10 fiaj viřa: gostje: Gašperji
i	13.25 iz sredine Oddaje Dobro
[	futro, informativna •
[	razvedrilna oddaja
:	14.40 Videostrani, obvestila
I	17.55 Vabimokogledu
i	18.00 1302. VTV magazin
:	18.25 Kultura
i	18.30 Iz petkove oddaje Dobro
t	jutro
i	19.20 POP CORN, glasbena
:	oddaja
[	20.35 Zvezde za otroke,
:	dokumentarni zapis o
I	dvodnevnem
:	humanitarnem projektu v
I	Velenju
:	21.50 Vabimokogledu
:	21.55 Vkieostrani. obvestila
PONEDEUEK, 27. septembra
SLOVENIJA 1
06.45	Zn:alo tedna
07.00	Dobro julK)
09.00	Poničila
09.05	Iz popotne torbe
09.20	Gulimišek,3/10
09.45	Risanka
09.55	Kratki dokum. film za otroke
10.10	Vrnitev srebrne sence
10.40	Spet doma
12.25	Prviindrugi
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Obzoriaduha
13.45	fiekaj minutza domačo
glasbo
14.05	LjUdje m zemlja
15.00	Vsakdanjik in praznik
15.55	Dober dan, Kon^ška
16.30	Poničila, šport, vreme
16,50	Radovedni Taček
17.00	Hiša eksperimentov, 1/8
17.30	Življenje sesalcev
18.25	Žrebanje3x3
18.35	Žrebanje Astra
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	100-letnica Kocbeka, prenos
21.00	Večerja Iz zelišč. 6/6
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Opus
23.15	Col^, 1/2
00.50	Hotel poldruga zvezdica
01.25	Dnevnik, šporl
02.20	Dnevnik zamejske tv
02.45	Življenje sesalcev. 5/10
03.35	Opus
04.00	Kako ubiješ svojo ženo.
amer, film
05.55	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
09.05	Primorski mozaik, tv Kopw
09.35	5k)venci v Italiji
10.05	Diroški infokanal
11.00	Tv prodaja
11.30	Zabavni infokanal
12.50	Tv prodaja
13.20	Tistega lepega popoldneva
17.10	Skozičas
17.20	Svet. prvenstvo v
kofësarstvu. kronometer člani do 23 let, posnetek
18.25	Iz preteklosti, amer, film
20-00	Končnica
21.00	Studio city
22.00	Pojedina, 1/3
22.30	Vkleospotnice
23.00	Brane Rončel izza odra
00.25	Infokanal
07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 21.50 22.45 22.50 23.45 00.45
Ricki Lake Rubi, nad. Kton, nad. Tv prodaja Moja Sofija, nad. Vrtnaiieva hči, nad. Športna scena Tv prodaja Ricki Lake Vrtnarjeva hči. nad. Moja Sofija, nad. Klon, nad. 24 ur-vreme Rubi, nad. 24 ur
l^ša mala klinika, nan. Sedma nebesa, nan. Urgenca, nan. XXL premiere Zakon in red, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama
©
kanali 27 46
52
TOREK, 28. septembra
SLOVENIJA 1
06.20	Kultura
06.30	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Radovedni Taček
0915	Risanka
09,25	Želvji otoK risanka
09.50	Hiša eksperimentov. 1/8
10.10	ZlatkoZakladko
10.30	Življenje sesak:ev, polj. serija
11.20	Čez planke Maroko
12.20	SK^venskl magazin
1300	Poročila, šport, vreme
1345	Opus
14.10	Petielement
15.10	Večeria iz zelišč. 6/6
16.00	Poletje 2002, tv Koper
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Marceiinoknjhinvino
17.10	Sprehodivnaravo
17.40	Življenje prestolnice. 2/6
16.10	Prisluhnimo tišini
16.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Volitve 2004
21.05	Modro rajsko zlato,
dokum. oddaja
22.10	Odmevi, špoit, vreme
23.05	Skrivnost) vojne, 9^13
23.55	VerouK Ital. drama
01.40	Dnevnik, šport
02.35	Dnevnik zamejske tv
02.55	Življenje prestolnice. 2/6
03.25	Prisluiinimo tišini
03,55	Modro rajsko zlato.
dokum. oddaja
04.55	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
09.05	Glasnik, h/Maribor
09,35	Dober dan Koroška
10.05	Otroški infokanal
11-00	Tvprcdaja
11.30	Zabavni infokanal
16.10	Tvprcdaja
16.55	Pojedina, 1>3
17.25	Studio city
16.25	Vkleospotnice
19.00	Skozičas
19.10	Beli zobje. ^4
20,00	Frasier, 23/24
20,35	Liga prvakov v nogometu.
Real - Roma, prenos
22.35	Dolgčasv6mu,češkiftlm
00.20	VkJecspotnice
00.55	Infokanal
07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12,45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 16.00 19.00 20,00 21.00 22.40 22.45 23.40 00,40
09.00
10.00 10 05
09.00	Dobro jutro, informativno •	\ 11.05
	razvedrilna oddaja	i 14.00
10.00	Vabimo k ogledu	i 17.55
10.05	1302. VTV magazin	i 16.00
10.30	Kultura	: 16.55
10.35	Maj spot dneva	i 19.00
10.40	Polkn roil, glasbena oddaja	i 19.55
14.00	Vkieostrani, obvestila	i 20.00
17.55	Vabimo k ogledu	
18.00	Volitve 2004	
18.55	Regionalne novice	\ 20.25
19.00	Maj spot dneva	
19.05	Vkieostrani, obvestila	i 20,30
19.55	Vabimo kogledu	
20.00	Srečanje invalkiov v Celju.	1 20.55
	posnetek prireditve	i 21.00
21.00	Regionalne no^ce	i 22.00
21.05	Županova torta-Ljubo	
	Žnidar, Polžja	
22.05	iz oddaje Dobro jutn?	
22.55	Vabimo kogledu	i 23.40
23.00	Maj spot dneva	\ 23.45
23.05	Vkieostrani, obvestila	j 23.50
Ricki Lake Rubi, nad. Kicn, nad. Tv prodaja Mo^a Sofija, nad. Vrtnaiieva hči Sedma nebesa Tv prodaja
Ricki Lake. pog. cddaia Vrtnarjeva hči, meh. nad. Moja Sofija, nad. Kion, nad. 24 ur • vreme Rubi. nad. 24 ur Preverjeno
Slaba pomoč. amer, film
XXL premiere
Zakon in red. amer, na ni.
24 ur. ponovitev
Nočna panorama
kanali 27 4« 92
Srečanje invalkiov v Celju, posnetek prireditve Vabimo k ogledu županova torta-Ljubo Žnidar. Polzela Naj spot dneva Vkieostrani, obvestila Vabimo k ogledu VOUTVE 2004 Naj spol dneva Vkieostrani. obvestila Vabimo k ogledu 1303. VTV magazin, regionalni • informativni program
Kultura, informativna oddaja
Športnitorek. športna informativna oddaja Nai spot dneva VOLITVE 2004 V ran ski poletni večeri 2004:15letans.R0BUA ZUPANA
posnetek 2. deb koncerta Vabimo k ogledu Naj spol dneva Vkieostrani, obvestila
SREDA, 29. septembra
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Telebajsid
09.30	Marceilno kruh In vino
09.55	Mož, ki je sadil drevesa,
ris. fPm
10,25	Sprehodivnaravo
10.45	Življenje prestolnce. 2/6
11.15	Prisluhnimo tišini
11.45	Sledi
12-15	Pomagajmosi
13-00	Poročila, šport, vreme 13.25	Na vrtu
13.50 Zakladisveta 14.20 Modro rajsko zlato,
dokum. oddaja 15.25 Raj in pekel na Pacifiku.
dokum. oddaja 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16,50 Pod klobukom 17.25 Volkovi, čarovnice in
velikani, 27/39 17-45 Ljudje z druge strani,
dokum. fiJm 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20-00 Volitve 2004 21.10 Alica v čudežni deželi,
gled. predstava 22.05 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.05 Čma orhideja, Iv igra 00.00 Dnevnik, šport 00.55 Dnevnikzamejsketv 01.15 Ljudje z druge strani,
dokum. film 02.10 Odpisani, nizoz. film 03.55 Čma ortiideja, tv Igra 04.50 Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
09.05	City folk
09.30	Poletje 2002. tv Koper
09.55	Volitve 2004
10.55	Otroški infokanal
11.30	Tv prodaja
12.00	Zabavni infokanal
15.30	Tvprodaja
16.15	ResniČ n i nedotakljivi, 3/3
17.05	Svet. prvenstvo v
kolesarstvu, posnetek
18,10	Videospotnkie
18.45	Skozičas
19.00	Končnica
20,00	Liga prvakov v nogometu
00.00	Videospotnice: Top
00,35	Brane Rončel izza odra
01.40	Infokanal
. . X
07.55	RickiLake
06.45	Rubi. nad. 09.40	Klon, nad. 10.30	Tvprodaja 11.00	Moja Sofija, nad. 11.50	Vrtnarjeva bči, nad.
12.46	Prevegeno 1340	Tvprodaja
14.10 Lake, pog. oddaja
15.00	Vrtnarievahči. nad.
15,55	Moja Sofija, nad.
16.55	Kion, nad.
17.55	24 ur, vreme
18.00	Rubi, nad.
19.00	24 ur
20.00	Umorvogledalu. film
21.35	Monk. nan.
22.30	XXL premiere
22.35	Zakon in red amer. nan.
23.30	24 ur. ponovitev
00.30	Nočna panorama
kanali 27 46 12
09.00 Dobroju^, informativno-
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 1303. VTV magazin, regtonalni - informativni program, ponovitev 10.25 Kultura, informativna
oddaia. ponovitev 10-35 športni torek, ponovitev 11.00 Najspotdneva 14.00 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimokogledu 16.00 VOLITVE 2004 16.55 Regionalne novice 19.00 Najspotdneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 Pop Com, glasbena oddaja 20.55 Regionalne novice 21-00 VolUve 2004 predstavitev
kan d Klatov SDS 21.35 Vabimokogledu 21.40 Iz oddaje Dobro jutro 22.30 Vab^ k ogledu 22.35 Najspotdneva 22.40 Videostrani, obvestila
23. septembra 2004 ""^CASÍ
Oven od 21 «3« d» 20.4.
N Lahko SI mislile kako lelko bo uhladili vse in-'
(Id P^i^li naitnljže mo!ne rešitve. Predvsem zalo. v	ker sle tokratv zadmpolegnill preveč ljudi. Boljebo, da tiho reiKe.
Iff k^rse rešit» da. Tako. da s« enoslavno odločite za pol. ki se vam 2di J naiCioij pameina. Pri lem pazite, kako se Dosle pogovarjali z l|udrtii, ki vam bodo pomagali pri irvedbi Morda tudi zato zdravje ne bo najboljše, sploh, ker ste zanemarili opozorila, ki vam lelo polilia ženeksi tednov. Uživajte več vitaminov in čislepitr>e vode.
Bik od 21.4. do 21.5.
Rl delu ste v zadnjem času zeto dobri Čeprav se vam zdi, da tega
__drugi ne opazijo, lo ne drži. Zelo samonicialivni sle in nekâlere to
ffV celosf»3vlí3 v zsdrego, saj imajo slabo vesl. Držile se svoje poli in ■ le tako naprej Rezultati, ki se bodo pozr^H ludi v denarnici, bodo kmalu vidni in obCulni. Kar pa se zasebne sreče liče, ne boste rei-bolj zadovolini. Želeli si bosle, da bi svoja čustva končno spravili v red in da bi znali odgovorili na vpraianie. kaj si pravzaprav ^lite.
Dvoick« od 22.5 do
Zgodilo se bo, kar ste si želeli. Ne le, da se boste v svoji koži počuli-' flk Il2eiodomačelndobro.dog3lalosevamt»ševsetej drugega Pred-jKjř vsem bosle veliko govorili, pri lem pase lahj(o zgodi, da bosle vne-^^^^ ki družbi povedali preveO. In polem vam ztb biti Žal Viasih je res bolj modro molCatl. vedno pa lo r>e dr^. V vasem primeru se ie nekaj dnine bo vedelo, kaj bi bilo boijie Potuhnite se malo In čakafiena izzid Predvsem pa-uŽiva|levAužin^i sreči.
Rak od 22.6* do 22.7*
Dopovedovali si bosle. da ni najbolj pomembno to. kaj si drugi mislijo o vas. da je bolj pomembno, kako se ob Icakinem dej^iiu po6uli-le sami. V naslednjih dneh boste prisiljeni slorili nekaj ^ri, ki v^m ne bodo šle lahko od rok In jezika. Ob tem vas bo spet skrbelo, kai si bodo D tem mislili drugi. Zavedajte se. da ljudje hilro pozabljajo, važe življenje in vse kar se vam v njem dogaja pa je rtajpomemisiejie vam! Denaria bo manjkotpnćdkuiete.zatoznjimravnajleprevidno Niharneposegajlevzalogezate^ čase. ker li te prihajaio.
Lev od 23.7. do 22.3.
A ûdnje čase se pogosto spršujete. kaj je pravapiav a vassreča. Ni-
a sle zelo zahtevni, pa vseeno vsste. da lo, karsevamdogajavadnjlh lednih, ni ravno razlog za srečo Nlka{ se ne tolažite s hrano In d^-gimi pregreliami, ker tega nihče ni vreden. Vredni sle veliko već kol ^^^^^ sipnznale Čepravsohudežrvljenjskeodločihev€dwvelikstres,se flm ne bosle mogli aognfli Pri lem se imejle čim bolj radi, saj se bo lo poznalo ludi na vašem poiutju.
Dovico od 23«8. do 22.9.
Ce nimale težav m vam gre vse kol po maslu, si že najdete nekaj, da vas spel lahko skrbi. Tako bo ludi lokral. Vse, kar vas le skrbelo v preteklih lednih, se bo redilo lako. da boste lahko rekli, da je zadeva rešena in da ne morete nič več. Pa bosle hitro našli nove skrbi. Vprašajle se vendar, zakaj sploh ne znate biti srečni in zakaj nenelino iščete vzrolce za slabo počulje. Si upate priznati, da se vam v zadnjem letu v zasebnem življenju pr^v nič ne odvija lako kot sižefite. Tudi zato, ker so vaše žeiie vsak teden večje.
Tohtnica od 23.9. do 22«fO.
Letošnja jesert se ni začela tako kot sle si želeli. Dela boste imeli preveč, kar m bo počasi začelo iz&psvati. Narava vas bo vabila m odzvali se boste njenemu vabilu. To. da bo na vašem urniku več re-kreaciis, vam bo počasi vrnilo moči in zaupanje v vas same. Zdravje bo stabilno, luknja na linančnem računu se bo močno zmanjšata
•	
	
	
	
Vst okoli vas bodo prepričani, da imate vse razloge za dobro poćutje m srečo. VI pa se ne bosle počutili tako. Zakaj, ne bosle zaupali nikomur, niti parlnerju
ikorpUon od 23*1Q. do 22.11.
/T .. Ste se že vprašali, zakaj se zadnje dni počutite tako zelo ogroženo?
Saj vam nihče nič noče, a ^ se obnašale, kol da vam vsi hočejo le Škodovali Zavedajle se, da lepa beseda še vedrto lapo meslo naide ^r^K^ To preprosto pomeni, da se boste morali vzeli vroke in se do ljudi, skaterimi boste Imeli opravkavnasiednjih dneh, obnašali velikobolj
prirazrv) Sicer se lanko kar pripravite na slabo voiioin še ^j v službi vam bodo spel ponujali delo. ki vam čisto n\t ne diši Zaenkrat bodile prevrdno liho
Strelec od 23.11. do 21.12>
\ Osamljenost vas Do tu in tam dobesedno stiskala za vrat Ob tem Bk^v ^^ ^^^ ^ dogajalo, da boste zašfl v večjo finančno stisko, ki je JK^ nikakor mste mogli planirali. se zadeve ne obračajo vam v prid ^f Da je med Ijubea^ijo insov^aš^om zelo tanka limja že veste, da ie ^^^^ ta lahko tako lante, kot se bo izkazalo v teh dneh, pa si niste mislili. In niste SI mislili, da sevam latiko zgodi to, kar se vam bo ob koncu tega tedna. Zato bo šok velik, posledice pa neprlietne. Se sreča, da sle kot mačka, ki ima sedem livljeni.
Kozorog od 22*12« do 20.1.
Zeto razklani bosle. Po eni sirani si vsvojem žvjjenju ne želite večjih ^^ sprerrremb. po drugi pao njih sanjate tudi z odplimi očmi. Ne mo-rele si pomagati, tokrat je s^ša podzavest močnejša od misli, ki m W jih pošilja razum. Lahko se zgodi, da vam bo tokrai vse ušlo iz vajeti 6e vas bodo premahall hormoni, se prepustite loku. vendar na
vseh področiih ne boste zadovoljni. Če bi biti. bi bita to že prs^ljica. čas pa le vedno listi, ki celi rane.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Kot vedno bosle najmanj presgnečni vi, saj bosie v novi sitiacifi, ki so vam JO zakuhali drugI, takoj imeli tezen/en načrt za razrešitev težave A partner lega ne bo najbolje prenesel, zato se pripravile na kak hud besedni dvoboj. Po njem vas bo vse skutsj spet kar malo minilo, sploh, ker že nekaj časa s^oio liubezensko zvezo kol poslovni Odnos. In velikokrat se boste vprašali, ali so maiercalne dolžine res vredne već kol iskrena čustva. Odgovor in izhod Iz situacije pa boste morati poiskali sami.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Zdi se vam, da se vam je naenkrat na glavo zložilo toliko sivari. da vsega netwste več zmogli. Sploh, ker je časza lenarjenje mimo. Kar človeka kar malo razvadi. Ko se boste zadeve lotili, bo vse teklo kol nanizano. Le vi se ne boste počulili tako kot bi se ]adi. V;va§3|le se. ali si morda ne poslavljale previsokih zahtev Velikokrat se narrveč zgodi, da ste do sebe bolj kritični kol do drugih, kar vsm po-lem jemlje saniozavest in krati spanec. Vabilo bo tokrai osebno in zeto iskreno Nikar ne amočile!
Šmiholov sejem
Šoštanj • Turistična zveza in Občina St>Šlanj v siiboto prirejala drugi Šmiholov sejem. 7. njim obujala itlejo nekoč tradicionalnega sejma, ki danes lenielji na ponudbi izdelkov ljudske umeinosli in obrti zasebnikov.
V prostoru med mostom v Kajuhovem parku in blagovnico bo živahno vse od 9, ure naprej, ponudba, obljubljajo organizatorji, pa bo ielosSe bolj pestra, kol je bila lani. Predstavile se bodo prcdice. kovač» čevljar, coklar, ?,ganjekuhi, plctilci košar in košev, medičarji, oglarji, izdelovalke rož iz papirja, zeliščarke...
■ mkp
Video in strip delavnica
Vťkrye - Društvo šaleških likovnikov in Mladiiiskicenter Vc' lenje bosta v ntesecu oktobru pričela video delavnico, ki jo Ih") vodil Mladen Stn)pnlk. Delavnica v obsegu 4(1 urb<5 polekala vproslorih MC.
Za dclavnico se lahko prijavite na tel.: 03 276 ali po e-posli: taljana.Vidmar l@sioI .net
Javni sklad RS za kulturne delavnice - Območna izpostava Velenje, pa 9. in 10. oktobra organizira strip delavnico, ki jo bosta vodila priznana slovenska ustvarjalca stripa Mutej Kocjan In Andreja Kladnik. Prijave na tel.: 03 897 33 60 ali po e-pošti oi.velenje(«}jskd.si
Mala Šola tamburice
Velen.je - šaleško folklorno druStvo Koleda poleg plesalcev potrebuje ludi gla^lKnike /a tamburaški orkester, ki jih spremlja pri nastopih. Kadre si ponavadi vzgajajo sami, Zato prav v teh dneh vpisujejo v malo solo tamburice, ki jo bo vodil Mile Trampuš. Prijave bodo zbirali v petek in v ponedeljek ob 20. uri v mali dvorani velenjskega doma kulture. Nekaj tamburic bodo lahko novim bodočim tamburašem tudi posodili.
Velika pregledna razstava del kiparja Ivana Napotnika
Galerija Muzeja Velenje, Titov trg in NarixJna galerija Ljubljana pripravljata veliko pregledno razstavo kiparja Ivana Napotnika (Î888-1960) v letu 2006. Zaradi obsežnosti kiparjevega opusa in želje po čimbolj popolni dokumentaciji del pozivamo vse lastnike njegovih del, da nam pošljejo ali sporočijo podatke o delih ali la.stni5tvu na naslove: Muzej Velenje-Galerija, Titov trg 5, 3320 Velenje ali tel.: 038976840, fax: 038982640, c-mail: milena, koren-b<izicek@guest.arnes.si in Narodna galerija Ljubljana, Riharjeva 100(J Ljubljana, tel: 012415425, Tax: 0124L'>4Í)9, e-mail mojcajenktxá;^ng-slo.si.
Robert Goličnik s svojimi muzikanti v Italiji
Kljub temu da v deželo prihaja jesen, to je čas, kose življenje nekoliko umiri, glasbeniki ne počivajo. Se posebej ne člani ansambla Goličnik, ki letos veliko nastopajo v tujini, zlasti v Avstriji, Italiji in Švici.
Minulo nedeljo so nastopili tudi na Mednarodnem glasbenem sejmu v italijanskem Bolzanu, ki je bil za glasbenike prava paša za oči. Pravijo, da je bilo vzdušje na sejmu odlično in da so jih tamkaji^nji obiskovalci sejma z navdušenjem sprejeli, ko so na odru predstavljali slovensko narodno glasbo.
Robert Ctoličnik nam je še povedal, da so ponosni na to, da lahko domačo narodno glasbo predstavljajo v tujini in Mednarodni glasbeni sejem v Bolzanu je bila samo še ena potrditev, da jo imajo poslušalci radi ludi izven naših meja.
Kdaj - kje - kaj
Velenje
Čcldck, 2ÍI. seiilcmiMT
19.3Û MladinsW center Velenje Odprtte razstave ilustracij; Peler Groznik- Peć: Moj pisani svet
Pclek, 24. sepícmbťr
9 QQ-17.00
Velenjski grad Dnevi evropske kuHurne dediščine: Danodprtih vrat Muzeja Velenje
21.30 Mladinski center Velenje Klubski večer
Sobola, 25. scpleniber
11.00 Zbor pred TtC-em Velenje Svetovni dan turizma; brezplačen voden izlet po Velenju in brezplačna Izposoja koles
21.30 Miadinsk) center Velenje Filmski večer
Ponedeljek. 27.
september
9 0D-12.QQ in15.Q0-18 QQ
Ljudska univerza Velenje Vpis v izobraževalne programe 1100 Kidričeva cesta 19 a Svečana otvoritev Enote Ježek VDC SA ŠA
Torek. 20. seplembei*
18.00 Velenjsld grad
Klepet pod arkadami; gostja klepeta bo Elfrida Ambrožic.
Za dodatne Informacije o prireditvati in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
Mozirje
22. do 25. september:
ÍÍ Mozirski gaj 10. Ex Tempore
Sobola, 25. Si^plembra:
1Ž.00 Slomškova dvorana
Otvoritev delovne razstave ustvarjenih del
se je...
0(124. (lo 30. seploml)i'a
-	24. septembra so krajani Velikega Vrha, Malega Vrha ter dela Gave JoCakali vodo iz novega 13 km dolgega vodovodnega omrežja:
-	konec septembra leta 1973 je Šaleško dolino zajelo hudo neurje. V Šoštanju je Paka v noči s 24. na 25. sopicmber močno poplavljala in povzročila veliko škode, v Družmirju pa jo bregove prestopila Vclunja, zalila rodovitne dru^mirskc njive in prav tako povzročila ogromno Škode:
-	25. septembra 1977 so ob 11, uri in 56 minut z omrežjem prvič sinhroni/irali četrti blok Termoelektrarne Šoštanj;
•	25. septembra 199Xjev mali dvorani hotela Paka diplomske nnl<igc zagovarjalo prvih .sedem diplomanuw ViSjc strokovne šole Velenje;
•	26. septembra leta 1918 je bil v Mariboru ustanovni občni zbor Narodnega sveta /a Štajersko, katerega predsednik je poslal Vclenjcan dr. Karel VerstovSck;
•	26. septembra 1995 so svetniki mestne občine Velenje za praznik občine izbrali 20. septeinber, v spomin na cHvoriiev novega mestnega središča Velenja, 20. septembra leta 1^59;
-26. sepleTni>ni leta 1997 je v okviru |>ra/novanja soŠtanj.skega oWinskega praznika v vili Široko v b(^ianju polekala okrogla miza z naslovom »Beseda o prezrtem mestu«, v Domu Kulture v Šoštanju pa so zvečer odprli razstavo Nekoč je bila vas Družmirje in premierno predstavili dokumentarni ťilm Basist. in njegova zgodba o potopljeni vasi Družmirje:
-	27. septembra leta 1951 so zaradi izkopavanja premoga minirali že precej nagnjen in deloma že pogreznjen stolp cerkve sv. Jurija v Škalah, kar je hkrati pomenilo tudi dokončen propad starega središča Škal;
•	29. kimavca leta 1973 jc v Velenju umrl velenjski učitelj in
narodopisee Fran fvtlinšek: • 29. .septembra leta 1974 so svečano odprli novo asfaltirano ces 10 na Konovo; - zadnji dan meseca septembra je praznik občine Šoštanj, ki ga Šaštanjčuni praznujejovspomin na najstarejšo ohranjeno listino, ki govori o podelitvi irskih pravic Šoštanju. Listino je leta 1435 izdal groť Friderik Celjski;
-29. in 30. septembra 1979
je bila v velenjski občini velika akcija NNNP (Nič nas ne sme presenetili), v kateri so stxlelovali domala vsi prebivalci tedanje občine Velenje.
PriprBvija: Odmijsn KijaJiČ

Fran Mlinèek
OBVESCEVALEC
V hotelu PAKA

TERMINAL
(komedija, drama) Režija: Sieven Spielberg Vloge: Tom Hanl<s, Catherine Zeta-Jo-nes, Stanley Tucci Dolžina: 127 minut Četrtek, 23.9., ob 20.30 Petek, 24.9., ob 20.30in ob 23.00 Sobota, 25.9., ob 20.30 Nedelja, 26.9., ob 18.30 in ob 21.00 Ponedeljek, 27.9., ob 19.30 Čudovita romantičen kolaž človeškiti lastnosti izjemnega režiserja Stevena Spiel-berga. Uživajte !
Nov čudoviti igralski dosežek Toma Hank-sa I Pa še to: Viktor bi po prvi verziji moral biti Slovenec I
MOJA MALA NAVIHANKA
(komedija)
Režija: Kevin Smrtfi
Vloge: Ben Affleck, Liv Tyler, Jennifer
Lopez
Dolžina: 102 minuti Četrtek, 23.9., ob 18.00 Sobota, 25.9., ob 18.00 Nedeija, 26.9., ob 16.30
vSPOPAD NA ZAHODU
(vestem)
Režija: Kevin Costner
Vloge: Kevin Costner, Annette Bening,
Robert Duvall
Dolžina: 135 minut
Petek. 24. 9., ob 18.00 Sobota, 25.9., ob 23.00
PIKIH KINO
(cena vstopnice 600 SIT):
GARFIELD
(družinska animirano igrana komedija) Režija: Peter Hev^fit
Vloge: Breckin Meyer, Jennifer Love-He-witt. Stephen Tobolowsky Glasovi: Jurij Zrnec, Samo Jakoš, Sabina Kogovšek, Niko Goršič Dolžina: 85 minut Film je sinhroniziran v slovenščino! Ponedeljek, 27.9., ob 16.00 Torek, 28.9., ob 16.00
PIKIH KINO
(cena vsfopnice 600 SIT):
BRATA
(avanturistični film) Režija: Jean- Jacques Annaud Vloge: Guy Pearce, Jean-Claude Dreyfis
Dolžina: 109' minut
Ponedeljek, 27.9., ob 17.30
Torek 28.9., ob 17.30
Četrtek, 30.9., ob 17.30
Petek, 1.10., ob 17.30
Premierno predvajanje v Sloveniji za Pi-
kin festival v Pikinem kinu.
PRINCESKIN DNEVNIK 2
(romantična komedija)
Režija: Garry Marshall
Vloge: Anne Hathaway, Julie Andrews,
Hector Elizione
Dolžina: 115 minut
Torek, 28.9., ob 20.00 - premiera pred slovenskim startom
JAZ. ROBOT
(ZF triler)
Režija: Alex Proyas
Vloge: Will Smith, Bridget Moynahan
Dolžina: 115 minut
Sreda, 29.9., ob 20.00 - premiera pred slovenskim startom
V letu 2035 so roboti nuja. Razvoj vedno novih modelov pa je pripeljal do stopnje, ko naj bi se stroji pričeli zavedati svojega obstoja in moči. Policist Del Spooner je eden redkih, ki jim ne zaupa in tako pride na sled skrivnostni zaroti, ki jo skrivaj pripravljajo roboti...

SPOPAD NA ZAHODU
(vestem)
Petek, 24.9., ob 22.45 Sobota, 25. 9., ob 18.15 Nedelja, 26.9., ob 18.00
MOJA MALA NAVIHANKA
(komedija)
Petek, 24.9., ob 21.00 Sobota, 25. 9., ob 22.45
GARFIELD
(družinska komedija) Nedelja, 26.9., ob 16.00 (Otroška matineja)
Film je sinhroniziran v slovenščino !
ART UNO MREŽA:
SALO ali 120 DNI SODOME_
l ■ ■ ■ " -----j
(drama), 116' Režija: Pier Paolo Pasoíini Vloge: Paolo Bonacelli,Giorgio Caîaldi Sobota, 25.9., ob 20.30 Nedelja, 26.9., ob 20.30
FihnlddkiusZAUUBUE-NIVRUH
ZA VEDNO LILJA
ř ^
(drama)
Režija: Lukas Moodysson Vloge: OksanaAkinpina, Artjom Boguč-arskj, Pavel Ponomarjov Ponedeljek 27.9., ob 20.00 Torek, 28.9., ob 21.00 Zapuščena 16-letna deklica v revščini in upanju na boljše življenje mora skozi prostitucijo in številna razočaranja. Zgodba o cvetu, ki mu je kruta usoda počasi trgala cvetne liste, dokler od cveta ni ostaio nič.
Cena vstopnic: Redni kino 800 Sit, Otroška matineja 500 Sit, Premiera 900 SIT. Pikin kino 600 SIT Infonnacije o predstavah: 898 2491 (v času predstav) !
BSeCOM
Secom Krško d.o.o. PE Velenje
O. C. Paka
GSM: 041 798 510
THYSSEN
Proizvodnja in montaža:
*	PVC okna, vrata
*	rolete, žaluzlje
*	komarniki
*	polkna
Evropska okna za evropsko ceno!
www.secom-krsko.si
Kino nagrajuje naročnike Našega casa
Izžrebali smo: Samo Cimperc, Koželjskega 7, Velenje; Zdenko Hriberšek,
Hrasiovec 55, Velenje in Saša Mravljak, Janka UIriha 22, Velenje.
STE BILI POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE VELENJE, Efenkova 61 tel. številka: 080 13 14
PORi^NAVA
Nagradna križanka Habit
Kersnikova 11, Velenje Telefon: 03/898-16-00 http://www.rlv.si/habit/ Habit, d. 0.0.,podjetje za upravljanje s stanovanji, je največji ponudnik storitev upravljanja z nepremičninami v Šaleški dolini. Njegova dejavnost je upravljanje stanovanjskih in poslovnih objektov, posredovanje v prometu z nepremičninami, svetujejo in posredujejo pri najemu, oddaji, nakupu in prodaji nepremičnin.
So imetniki licenc IBN za opravljanje nepremičninskega posredovanja ter certifikata kakovosti ISO 9001:2000. Izvajajo tudi inženiring storitev v povezavi s popravili, vzdrževanjem in prenovo stanovanj.
Politika podjetja temelji na poštenosti, sfrokovnosti in vestnosti, tako da so vredni zaupanja. Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka,4. oktobra na naslov: Maš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka »Habit«. Izžrebali bomo tri nagrade: nedeljsko kosilo v restavraciji Jezero za štiri, za tri in za dve osebi.
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE JEZIKOVNE ŠOLE LINGUA,
objavljene v tedniku Naš čas,9.9.:
1.	nagrada: 15-umi tečaj: Gregor Jaklič, Tomšičeva 16, Velenje
2.	nagrada:2 uri inštrukcij: Vlado Mandele; Rečica ob Paki 8a, Šmartno ob Paki
3.	nagrada:eno uro inštrukcij: Marija Dobnlk, Goriška 59, Velenje Nagrajenci naj se dogovorijo za nagrado po tel: 5882-616 ali 031/606-210 (prof. Lidija Napotnik).
ČETRTEK, 23. septembra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 24. septembra:
.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 25. septembra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 26. septembra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duliovna Iskanja; 8.30 Poročila; 9,00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK,27. septembra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 28. septembra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8,30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj 17.00 Naši kraji In ljudje; 18.30 Poročila; 18.00 Povejte na glas 19.00 Na svidenje.
SREDA, 29. septembra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 19,00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V lednu od 13. septembra 2004 do 19. septembra 2004 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
me)na vredfiost: 350 miliro-g SO&mS ztaka, sprejemljivo preseganje v letu 2004; 30 mlkro-g S02Aii3 zraka
23. septembra 2004 ""^CASÍ
mali OGLASI
DEŽURSTVA
NA OBMOČJU Šoštanja sem izgu* bil denarnico zvsemi dokumenti. Poštenega najcîitejja prosim, da ml jo vrne ali me pokliče na telefon: 586-6150,

3-SOBNO stanovanje, 81 m^' 1. nadstropje, na Jenkovi oesti (za Hrano), catv, telefon, prodam. Telefon: 897-0170, Gsm: 041/900-098.
MANJŠO hišo v okolici Velenja, na čudoviti lokaciji prodam za 15,000,000.00 sit. Gsm: 041/299-919.
NOVEJŠO nadstandardno hišo, 400 m2,1100 m^ zemlje, na čudoviti lokaciji, pri Gaberkafi, pro* dam. Gsm: 041/299-919. 3-SOBNO stanovanje, na odlični lokaciji, v Vrenju, ugodno prodam. Gsm: 040/876-633. KOMFORTNO 3-sobno stanovan|e v petorčku, 80 m^ prodam za 239.760,00 sit m^ oz. 999 evra za m2. G$m: 041/673-320. dopoldan.
ZAZIDALNO parcelo v Gaberkah, 770 m^ prodam.
Gsm. 041/554-306.
EmzrazHHi
SAMSKA ženska, 36-letna. redno zaposlena, išče v Velenju ali bližnji okolici sobo z možnostjo kuhanja in pranja. Gsm: 031/207-229. PRENOVLJENO dvosobno stanovanje oddam mlademu paru ali mladi družini. Pogoj predplačilo. Gsm; 041/600-677, ODDAM študentki garsonjero v Mariboru (pri pravni In ekonomski fakulteti). Gsm 041/299-919. POSLOVNI prostor v Velenju, 100 m^ s parkiriščem, za gradom, oddam. Gsm: 040/876-633. POSLOVNI prostor, 20 m^ na Efenkovi, oddamo v najem, Gsm: 031/647-847. 2-SOBNO stanovanje v okolici Šoštanja oddam, Gsm: 041/554-306. ZARADI bolezni prodamo maniše posestvo v bližini f^ozlrja (nova hiša. gospodarsko poslopje, sadovnjak, vinograd, gozd) za 26.500.000,00 Sit. Lahko tudi samo hišo. Gsm: 041/899-775. SADOVNJAK, 500 m^ na sončni legi (vinska trta, sadno drevie) prodam. Telefon: 571-5764.
STANOVANJE. 59 m^ 1. nadstropje, prodam za 11.000.000,00 SIT Gsm: 041/670-835.
GOLF 2, diesel, 1.89/90, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam. Telefon: 891-7045. PRODAM Renault 5 five, letník 1995, reg, do aprila 2005, bele barve, 3 vrata, cena 265.000 SIT Gsm: 041 271 440
TIKI IM POZNANSTVA
53-LETNI, simpatičen, izobražen moški, išče prijateljico staro do 50 leî za partnerstvo. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan.
30-LETNA, simpatična, samska, Celjanka, s srednješolsko izobrazbo, si želi spoznati prijatelja, starega do 45 let (resna zveza). Kličite za navadnega telefona na kom. telefon: 090/74-42, Ag, Alan.
OTROŠKO kolo fuji sandblaster z vzmetenjem, za 8-10 let in smučarske čevlje alpina 34 št. 36 « rabljene eno sezono, prodamo. Gsm. 031/404450. SPALNICO in dnevno sobo zelo ugodno pmdam.
Gsm: 041/760-005. ZIMSKE gume s platišči, 155/70/13. ugodno prodam. Telefon: 586-1276.
SILO kombajn SK-80, pripravljen za žetev koruze, prodam. Gsm: 041/738-167.
MLIN za jabolka (nov) in lesene gajbice prodam. Telefon: 571 -8282, gsm: 041/818-899, popoldan.
IVALI
MLADO teličko sivko, AP-kontrola, prodam. Telefon: 891-7045. TELIČKO simentalko. staro 3 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 586-9987
PRIDELKI
SPREJEfVfAMO naročila za hlevski gnoj in žganje. Gsm: 041/344-883. ULEŽAN hlevski gnoj prodam. Gsm: 031/786-990. NEŠKROPUENA kvalitetna jabolka na drevju, stara sorta, primerna za ozimnico ali prešanje, prodam. Telefon: 588-1059.
ZASTIRKO iz lubja iglavcev za urejanje okolice in parkov ter vse vrste zemlje za raže in druge ureditve prodamo. T^efon: 572-6229, gsm: 051/265-012
Zaposlimo avlomehanika z nekaj prakse! Int.: tel. 03/897 3941
VEDEŽEVANJE KART
Preizkusite prirojene sposobnosti doigoletnega vedeževalca. Ne bo vamžai. Dogovorite se za sestanek!
041 /591 -222
Posredovalnica SrCek s.p., Milena Jazbec, Bistrica (A Sotii 13, 3256 BistncaobSotll
OBČINA ŠOŠTANJ zaposli ARHITEKTA
.lavni razpis je objavljen v Uradnem Imtu R.S, št. 101, dne 17.09.20n4, nastrani 6346 in na intcmeini strani www.soslanj.&i.
Posredovalnica SRČEK
Posredujemo resne zveze, prijateljevania po vsej Siovenill. Vsi, ki ste osamljeni, pcMlôite
041 /591-222
Čakalo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno.
Posredoiniiica SRČEK. Ji2bec Miisna 5.9., Bi&rfca ob Sodi 13, ftatca eb Sfll
NUMERO UNO
Robert Kukovec 8.p. MlInskA ulloa 22 Maribor
Nudimo vam ugodne gotovinske ter evtomoblleke kredite doSlel. Mo^ut obremenitve osebnega doHodka do polovice! Star kredit nI ovira. Pridemo ludi na dom.
Tal.: 02/ 292*48-26 041/ 750-560
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Téfefon/tex; 03/ 572 80 80 WBmM
Pwnon.ttí.S72BÚ3ú P9Sje, Sfidglovi 18, têi. 8919140 ifnfw. trgovfnè-lmarkê^.iJ
Zé8fí£2fiAČm DOSTAVO ne dom poi^ m takŘxvm?^^
K80UPIRZAÛ2IUNIC030/1 KG36,9DSfT OZIMNACfeULAton KG 45.00STrZAKG JABOLKA 7/1 ^ KG	SAMO 99 SfT
RASTUNSKO OUE BROLIO U 236 Sff MOKA TIP aSO S/1 MUNKATIČ 499,90 Sff SLADKOR 2S/1 KO	IdSS^-
KRMNI JEČMEN 1 KG	37,9Q OT
HRANA ZA PSA 1240 G	249 ST
OUE ZA VERIGE 41	1690SIT
IN0XS001(X)L	1699DSIT
SADM MLIN INOX MOTORNI	96890 SIT MOTORNO OUE JNI
TRAKT0LI5-1410L	459081"
NA ZALOGI V^ ZA SfTRC ĐMOJ/U Ć£BOtM/C£ W SEM£/^SXA ŽHA, fíWfU. KRMNA ŽnA fN VTTAM/NSKI DOOAm. CeNE VELUUO DO RAZPRODAJE ZALOOt
'mu VARČUJE V KOŠARICI V PERNOVEM IH V PESJU KUPUJE!*
u
KOMUNALNO POOJÇTJE VELENJE d.e.0. rovote e«8U ar^
POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
Telefon:
03/891 91 53, 03/891 91 54 GSM:
031/041 390138, 031 375 041

i»ÍTO CELJIB..
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZAL06I
V Veleniu ... Partizanska ce$ta 3 - telefon: 03/ 96 Q0 26
titt vozila_lalnlk
RAT pumo 1.3 Multllst DY. Dlus. tsm. Siva FIAT PUftfTO 1.2 SafadualI LodIc. modra
Bftna
2003	2.3SQ.OOQ.OO
2004	2.40Q.0ÛQ.0Q
FlATPUNTOSSS.rdača
1&9S 40Q.0D0.0n
FIAT PANOA Ac&jaJ. alena
2004 1.S5Q.0D0.0D s
FIAT PANOA Actual, rdača
2004 1.620.0DQ.Qn
FIAT IDEA 1.4 Active plus. orla
2Q04 2.QfiQ.OQQ.OO
RENAULT CUQ1.2 RN. zelena
19Q7 730.000.00
S
HYUNDAI ACCENT 1.3 LS. srflbrra
1999 800.000.00 ^
RATOOBUJ CARG01.2. bela
&KQDA Forman Plus dímp. ftteča
2002 1.690.000.00
1994 130.000.00
*KREDITI * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA*
*OGLED VOZIL DD PONEDEUKA DO PCTKAOD B. D017. URE, OB SOBOTAH OD B. DO 12. URE*
taudbi na imemetu inip^/WwwjvtD-cetB.sl, e-mail:
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane za\/afXivanke. spoštovani zavarovanci. obveščamo ras. daje tet: 112 Kzeivi/^a za služtx) nujne medicinske pomod. A^ lo telefonsko števtiifo poKlùtB SAMO V HUJm PmERtH. ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo íví/e-in je potreùno fáicoišnie ulvepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo 2a informa-clfe v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko števHko B995-478, dežurno skjžĎo pa na 8995-445.
Zoboidravnihi:
25. In 26. septembra • Vesna Pupić -
Gabersek. dr. slom., dežurstvo opravlja v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1 < Zd^avs^/enidom Velenje, od 8.do12. ure.
Lekarno v Veleiq«:
Lekama Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih pra2ni^hje organiziran odmor 2a kosilo od 13.00 do 14.00, ttíeíon 898-1880.
Vet^inoniia postajo lostonj:
Od 24. do 26. 9. - Simon Mikiavžin. dr. vet. med., Gsm: 041/633-676. Od 27. do 30 9. • Frax Blatnik, dr. vet med . Gsm: 041/618.117.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enoto Velenje
Porek^s
Anita Lar^eker in Valentin Pisanec, oba âiarKln^va c. 1, Velenje: Irena Brglez, Za-vodnje št. 10 In Kristan VkJemšek. Ga-berke št. 8; Polona Terče in Marko De-leonanJis, oba Cesta IV/19, Velenje.
Smrth
Marija Matko, n:^. 1926. Pusto polje št. 2; Kristina Jakob. roj. 1925, SI. Konjice, Ui. T. Melive ŠL 16; Angela sSibila, ro|. 1922, Matke št. i: Vto Ools. rc^. 1937,
laikova vas ŠL 170; Anton Vidmar, ro|. 1949,Velenje.âercerjevac št.13;Doroteja Trtnik, roj. tÔ28, SI. Bisirica, Sp. Polskava št. 11 ; Anton Kropušek, roj. 1912, Šoštanj, C. H. Gašpena št. 3: Milan Kovač, roj. 1948. Velenje. Cesta v Bevče št. 3; Ljudmila Herman, roj. 1939, Vojnik, Cesta Št. 45; Magdalena Urleb. roi. ^935, Velenje, Prešernova c. št. 22 b; Edo Urleb. rq. 1956, Velenje. Staňte-lovaul.šL 6; StanislavPečar, roj. 1930, Ce|e, Saranovičeva ul. šL 4; Danica Sivka. roj. 1949, Celje, Jamova ul. št. 21.
To*;
VELENJE. Prešernova 1A TEL: 03 8984724 SLOVENJ GRADEC, Celjska 45 TEL: 02 881 25 00
RABUeMA VOZILA
FORD ESCORT 1,616V CLX, let. 93	450.000,00 SîT
MERCEDES BENZ A140 classic FUN. 1.00	2.749.000.00 SIT
MERCEDES BENZ A140. let 99	1.990.000.00 SIT
HONDA ACCORD Coupe 2.0ÍE. 1.98	2.250.000.00 SIT
HONDA ACCORD 2.2 VTEC, let. 96	1.289.000.00 SIT
BMW 530dA. let. 99	4.000.000.00 SIT
MERCEDES BENZ ML320. avt.Jet. 99	6.500.000.00 SIT
MERCEDES BENZ C200 sportcoupe, let. 01	6.100.000.00 SIT
POOBlAŠČEÍiA PňOÚAJA MOTOCiKLOVAPMUA
SKLAD ZA tZOSRAŽEVANJE DELAVCEV PRI S.R
OOZ Žalec,Velenje. Mozirje, èentjurin Šmarje Levstikova 2,3310 ŽALEC
VABI
DELAVCE. ZAPOSLENE PRI SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH NA OGLED KULTURNE PRIREDITVE • OPERE "NABUCCO^ bo dne, 5. novembra ob 19. uri v SNG MARIBOR
-	Po ogledu bo večerja ob glasbi.
• Organiziran bo avtobusni prBvoz.
-	Za zaposlene poravna stroSke v celoti sklad.
-	Pisne prijave za svoje zaposlene posreduje delodajaiec dod, okobra. po faksu át.: 710-13-61 na sklad Žalec.
-	Na ogled se lahko prijavijo s svojimi zaposlenimi tudi delodajalci.
Število rezerviranih sedežev je om^eno, zaîo se prijavite ČIMPREJ,
GREGOR BERGLEZ Predsednik Upravnega odbora
C
•r
No jokajte na mojom givbit, le tiho prisUipite. rad živci sem, verjemite, a \^akn pot ima svoj cilj, zato ifi mir mi zaželite.
ZAHVALA
Zapustil mis je Jragi oČe, dedek, pradedek
ANTON KROPVŠEK
Í7 Šoštanja
14. 6.1912 -15. 9. 2004
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, so.sedom, sodelavcem Gorenja, d, d., Erc, d. d., in vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poli, mu darovali cvetje, sveče in i^^rckii iskreno so^alje. Zahvaljujemo se tudi zdravniku Lazarju, dr. med., pogrebni dejavnosti Komunalnega podjetja Velenje, govorniku, pevcem in gosptidu dekćuiu za opravljen obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
15. septembra 20(4 nas jc zapustil
VLADO GORŠIČ
roj. 16. L 1955
Iskreno se zalivaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo prijateljem, prijateljem molo kluba Neiopir, sorodnikom, sosedom, OŠ Salek, kolektivom Rednak, Pup in Komunala, KS Konovo, ZŠAM, govorniku, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebni službi in vsem, ki ste v teh težkih trenutkih s(íčustvovalÍ z nami.
Žaiujoa: tena Saša s hčerkama Lauro m Ines- z druHno, oHe, rnad in sestra Irena z iiruiino
in prida dais,
ko .«îe končajo zadnje
upajočo sanjo...
Hvala xa vaše delo!
K), srerniija se u(U>ležil() l)lizu 0(K) darovalcin kî vi i/ Šaleško <l()ilno - Sricanje kol pri/Jianje in priložiiosl za pogoNoi' s sel)j onakirni
Tatjana Podgoršek
Obrrn>Cno združenje RK Vclonje jo do konca icloŠnjcga avgusta pri-pravilo II krvodajalskih akcij, na kaicrih je sodelovalo 2117 krvodajalcev ali ll7vcckol v enakem lanskem času. «Seveda .smo legii zelo veseli.« pravila predsednik in sekretarka območnega združenja Jože Medved 1er Dnrj« Prevalnik, saj drugje po Sloveniji beležijo upad kruidajalcev. v Šaleški dolini pa so šc ljudje pripravljeni pomagati scîiMoveku v siiski na najlepši naêin. /a njihovo nesebično pomtx^seji/n poskušamo ixUloižiti s priznanji» z iskrenim: be.scdami zalivale, v našem okolju pa smo pred ^k'sSelimi leli k lemu d<.HtaIi šc sreCânje.«
OhiCajnogaor^nizirajoob dnevu krvodajalce^/v zaćetku junija. Ker pa jim je takrat ponagajalo vreme, prav lako štirinajst dni kasneje, so 11). srečanje pripravili minulo so-
bolo. lako kol že nekajkrijl tudi lokrat na večnamenskem igrlî^u pri gosli^Cu Ktitnik v Ravnah pri Scv^lanju.
Ob tej prilo?nosl( se jim je Jože Medved zahvalil za darovano kri, za njihwo iiunianodclo. ■>Srcćajijc jeprik>Žnosi za priznanje krvotla-jalccmin/iipť^orz Ijudmispo-sluht>m za sočloveka,« je med drugim dejal Medved in jih p<waJ. da Se ludi v prihodnje cako zvesto tnJ-zxwejti klicem na pt»moč. Podobne nitàh so v nagt^>ru zbranim namenili Se kandidali za pt»)ancc v državnem zboru izíaleSkedoline Milan Kopušsir, Jn/e Kmlićnik in lk>{an Kdnlić. Štednji so na veCelo-vu kupili 19 sreOk in jih ruzdelili med utleležcnce srcCanja. Na prireditvi, ki so jo .s kuliurnim preora mom popestrili uêenci ra-vcaske pcnlružnične Šole, harmonikar Slane Cimdnik ter člani majskega pevskega zb(5ra Ravne, je t>sem akiivisuws področja krvcUajalsiva
Krajevne inganizaeije RK Ravne in Aktivov RK Premogovniku in Ciorenja Velenje prejelo priznanja. To Si) bili: Pcler Brsek, Rudolf Leme/;, Sorya Mevc, Jo/ica I^^(oťn^k, Jasmt ^Iclcer, Alcnksi Tajnik, Jože Tajnik in Jože Volcr. /a dobn) voljo so poleg in pijače pvskr-beii fanlje ansambla Spev.
Nismo kr\(Mlu{iilri /^iracll |)Mislih dni!
Jn kaj so ptwedali nekaicri krvodajalci?
Mitjn Salol}er: »?A:večkol^l)- krat sem se vpisal med kmidajalce in se bom šc, dt>kler se bom lahko. K lemu me zazdaj, na srečo, nísc> vodili drugi razlogi kot želja pomagati sočloveku na najlepši način. Morda bom pť>lrebova] po-sočloveka
kdaj (udi sam. Nisem Zii lo.da bise krvodajalstvo plačevalo. Bi bil pa vesel, če bi srečanje pripravili večkrat na leto.«
Mrtjila Žclc/nik: »Nesreča nc piičiva.inčečkwck lahko nekomu re.^i življenje z darovanimi decilitri krvi. poiem ne razmKlja o drugem ktM oiem. da p<x>(ane krvodajalec. Od 30- do 4l)-krai sem doslej darovala kri, prvič šc kol dijakinja Srednje
ekonomske šolev Celju, (eprav je v na.ii dmžbj denar najpi»mcmb-nejsa sivar, sem sarea med z-ago-vomiki lega. da ostane krvcnJajal-.SÎVO :5e naprej hrezplaCno. Pomoč nekomu zastonj je k nekaj drugega kol <k>hili za to plačik\ Srečanja •se rada utlcležujem. in če bi bik> w kakšno več na Lito. ne bi bilo
Franc liimse: » Srečanje jemljem kot zaiivalo, hkrati pa menim.
S srečanja
da je lahko za sp.HJbudo llstim. ki razml^ljujoo tem. dii bi postali krvodajalci. Med darovalce krvi sem se vpisal v vojski in do danes sem daroval kri žc 70- krat. lako po-mi^m sočloveku pri ohranitvi življenja oziroma zdravja, hkrati pa se s tem. ko mi pred (Odvzemom pregledajo kri.obniišam tudi pre-venlivnc^. Krv^xiajalec nisem zaradi pr<«lih dni. Odhajam vpokoj in se bom ludi kot upokojenec rad odzval vabilom za krvtnlajalske akcije. Nikoli nisem razmišljal o icm. da bi bil za to dobro delo plačan.«
Sest desetletij osvobojenega ozemlja
Prcdverjc Mozirskega gaja je v soboto gostilo množico borcev in udelcžcncev narodnoosvobodilne vojne, nji iiovili sM>jcev.Števiinilu'>bčanovingi*tov. Razk^ je bil prcpn«t in utemeljen - p^x^asiili íío dc.jvinske de godek izpred še.stih desetletij, koje bila 12. scpiembra 1944 s padcem zadnje okupatorske postojanke v Mozirju osvobojena celotna Zgi^rnja Savinjska deklina, Nekdaj je bil spomin na la dan praznik skupne občine Mozirje, torej vse doline, z nastankom nwih oWin Je ta spomin zbledel, ni in ne sme pa zbledeli pomen takratnih */^odovinskih do-godkcw: v današnjih časih, žal. še p(x>ebej ne. 'lega dejstva sc v Mozirju in dolini v celoti zavedajo, zato so obletnico počastili na svoj.stvcn. pravi način. R^memilnemu di^iulku primeren sp<»red so pripravili zgomjesavinjski gc^dbeniki in k'ulturni ustvarjalci iz Mi'izirja in z Rečicc ob Savinji. lep tleleŽ jc k Icmu dodal Polde Bibič z iskrivo pripovedjo o svtv jih dt^živetjih pri takratnem osvřv bajanju Ljuhnega ob Savinji, slavnostni govornik pa je bil dr. Mal-J«ž Kmecl «svojimi klenimi, jedrnatimi in neizprosno jasnimi beseda nii in Še bnlj ja.snim sporočilom. Uvodne besede jc namenil neizpodbitnemu pomenu nastanka (obširnega awohojenega ozemlja v (s>rčju lakrame okupirane Cvrc^pe, na kateremsc» hiiro naslali trdni in vsestranski zametki bodočega in tako želenega svcibodnega življenja nasvoji zemlji. Zanikanja lega dejstva si preprctsto ne more pri-vtiščili nihče, ne danes in ne jutri. Kol si nihče v domovini in na nje-
nih mejah ne more in sme privoščili razvrednotenja in blatenja o.svohajanja in osamosvajanja Slovenije 1er jasnih vrednot in sporočila boja za osvoboditev Slovenija izp<xl okupatorskega jarma. Takšnih piMz-kusov ne manjka ne doma. Še manj na drugih .stra-neh meja v Avsirijo in Italijo, kjer se mračno nacio-nalističn.^ in cek> fašistično brezumje na žalost krepi» nosilci te miselnosti pa se celo predstavljajo za nekakšne osvobcxliielje in borce proii okupatorskemu zJu. Po irdnem prepričanju dr. Matjaža« Kmecla svob^jdoljubna in pošlena Slovenija ne sme dovolili razvrednotenja vseh s krvjo priborjcnih vrednot in pridi>l)itev, prav tako jc po njegovem prepričanju v tem ča.sL. žal. vzklik «smrt fašizmu - svoboda narodu!« ZDtva ik>bil pomen. In z njim je ludi.skknil svoj nagovor.
mjp
Besede dr. Matjaža Kwecia so bite, kot vedno, Jasne in neizprosne.
Mladi Idparji ustvarili kar 21 skulptur ip:
Spomin na zgodovinske dogodke pred šestimi desetietjije počastita prav množica.
V	Zavoclnjali so že ol) koncu ledna dva dni sp(*t usl\arialj niladi kiparji iz Šak^ske doliru^-ČavS SIV na[)roj, zalo vse mani uporabo diol. in kladiv - Naslala dola na ofilod v Vili Mojcui
Bojana Špeget
/^vodnje nad Šoštanjem-Iradi-cija se nadaljuje. Na pragu jeseni je tudi lelosv nijsincm kraju kiparja Ivana Napotnika potekala mah« kiparska kolonija, ki jo je f*: enain-iride>etič pripravi b MedoWinska /ve/a prijateljev mladine Velenje.
V	petek popiOdne, ko se je z-tčeb, je vokolici podružjiične šole v kraju zai;ek> leiiVinje skulpture ustvarjati 28 osnovnošolcev, ki jim je pri tem pomagalo8 mentorjev-likovnih fedagogi>v. Pri tlelu sta se jim pridružila tudi deva člana Društva šaleških likovnikov - Milan Mat» ko je pomagal otrokom pri nastajanju njihovih skuiplur. Fhinc Ravnjak pa je les oblikoval rudi sam. s kladivom in dletom, lega jc bilo si«r leliis manj kot prejšnja leta, «j se ma If kiparji wo pogosteje cid-k^ajo za sestavljanje k:senili delccv v skulture s pomočjo lepila in oblikovanje končne podobe s po-mi^jo živih barv. Nastala dela. ki sojih na priložnostni razstavi v soboto lahko ra;«tavili kar 16. pa so tudi kjtosvcčkot zanimiva in vredna <.^leda.
Sama,sem male kiparje obiskala v sckboto dopt^ldne. koso ravnem dajali imena nastalim skulpturám in na njih izdelovali še zadnje detajle. Vdeii je bilo. da pri delu uživajo tako mladi kot njihovi menior-ji, p<M;dati pa jc ludi ireba, da jih
domačini vedno zelo lepo sprejmejo in poskrbijo zanje. Prvi. ki sem ga zmotila pri delu, je bil Matej Riimš^k iz OŠ MFF v Velenju: »Letos sem prvič tukaj, bilo pa je super. Veliko smo nare-
Ustvarjainost miadih res ne pozna meja. Tudi tetos so v Zavod njah spoznavati tes in števiine možnosti, k/Jih nudi pri
obtikovanju.
dili in set>I>enem tudi zabavali. Delali smc^ trije učenci našc šole skupaj s tremi učenci Livade. '/. združenimi močmi smo naredih kar nekaj izdelkov, kot je prenosni bertiaski zid. lorbitw ki smo jo poimen? wall DG, digitalni fotoaparat, jelena, kipa Aťričana, maketo sonca in še veliko drugih drobnarij. Ideje smo dobivali sproti, tako so nastijali tudi naši izdelki. Mentor Robi Klančnik nam je veliko pt^megal. .^ploh, če jc bilo treba kaj zvrati. priviti in pi^dobno. Meni je bila izkušnja še tolikobolj všeč. kcrsem tokrat prvič oblikoval les. Je zanimiv material, veliko se da iz njega naredili, obstajajo pa ludi meje. Mi smo tokrat oblikovali z dletom in kladivom Ic dva kipca, večinoma pa smo les oblikovali z lepilom in kladivi. Zdi se mi, da je slednji pristop Iwlj inovaiivcn.« Eva Bi4h» jeosn(wnošolka šoštanj-ske .Šole Biba Roeck. Ko smo jo zmotili pri delu. nam je píwcdaia: »»Za udeležbo meje predlagala naša učiteljica, kar sem 2 veseljem sprejela- Moram reii, da sem pri delu uživala, kot tudi moji prijate-
ljici iz naše šole. Oblikovati les je zanimivo, čeprav te zna kdaj presenetiti. ko se kaj ne da tako zabiti. ko\ bi želei. Kip smi> poimenovale Mis jeseni. Velikc^smo lepile, zabijale in barvale. OdloČile smo se za zelo žive barve, takšna je tudi jesen, ludi sama imam rad:« barve, vendar ne lakt> žive» kot .so le, rada pa ustvarjam. 'Ib bom verjetno počela vedno, ne glede na to» za kiikšen poklic se bom odMla,« 'Unca Kovač, sekretarka MZPM Velenje, je bila z lel(*5njo kolonijo zadovoljna, • U s p C I o nam je izpeljali kťíloni-jo. tako kot smo želeli. Lah ko rečem, da je nastalo 21 lepih, kvali-tetnili del, ki jih bomo s ptwttom pokazali vsem, ki prihajajo k nam v Vib Mojca, teh pa ni malo. Men-ti>rica kolonije, profesorica Dragica ČrtdeŽ Lapajric» nas pri delu vzpťxjhuja. da gremo s čast>m naprej, da se torej pt.^služujemo novih kiparskih tehnik, ki niso le rezljanje le.sa s p<.>močjo dleta In kladiva. Ona pravi novim tehnikam odvzemanje in dodajanje, k temu pa doprinaša tudi material, saj so nam donatorji darcwali zck> različne kaščke lesa. Nastala so zelo inovativna dela.«