— 307 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports narečij morali upoštevati zgodovinske podatke o poselitvi Istre in (naj)novej- ša dognanja terenskih dialektoloških raziskav, ob tem pa tudi dejstvo, da v obalnih krajih oz. mestih Istrani niso govorili slovenskega istrskega narečja. Jezikovnogeografsko gradivo, pred- stavljeno v Atlasu 2 (2020), odraža preteklo in sedanje narečje v slovenski Istri. Dosedanje strokovne in znanstve- ne razis kave so slovensko in italijansko istrsko narečje obravnavale ločeno, brez jasne določitve jezikovnih arealov; av- torica ju obravnava skupaj, temeljito in celost no. V delu prikazuje nareč- no stvarnost obalnih mest in krajev na stičišču treh jezikov (slovenskega, hrvaške ga in italijanskega) in pri tem razlikuje med rabo narečne italijanščine in slovenščine, zato predlaga ustreznej- šo razmejitev istrskobeneških in istr- skoslovenskih govorov v slovenski Istri ter s tem spremembo karte slovenskih narečij. Zbiranje narečnega gradiva, njego- va znanstvena obravnava in objavlja- nje so zlasti pomembni na jezikovno in narečno mešanih področjih, saj se tu narečja in jeziki spreminjajo hitreje ali celo tonejo v pozabo oz. izumirajo. Istrskobeneško narečje je z množičnim izseljevanjem avtohtonega romanskega mestnega prebivalstva po koncu druge svetovne vojne izgubilo kar 90 odstot- kov svojih govorcev. Na njegovo rabo od takrat vplivajo knjižna italijanšči- na in knjižna slovenščina ter številnih jeziki priseljencev, ki so se naselili v slovenskih obmorskih krajih. Znano je, da so se z modernizacijo življenja spremenila tudi številna druga narečja; prav zato je danes morda nemogoče go- voriti o »idealnih« narečnih govorcih in o nekem pristnemu narečju, saj skoraj v vsa narečja prodirajo neologizmi, ki opredeljujejo predmete in življenjske navade, ki v preteklosti niso obstajali. Istrobeneščino ohranjajo večinoma sta- rejši govorci, in sicer predvsem v pogo- voru s sonarodnjaki in domačimi. Pre- beremo lahko: »Per fortuna mia madre era vissuta fino a 94 anni e con lei ho potuto parlare in dialetto. Conosceva solamente l’isolano.« (‘Na srečo je moja mati živela do 94. leta in sem lahko z njo govorila v narečju. Govorila je le izolanščino.’) Istrskobeneški jezikovni atlas seve- rozahodne Istre je prav zaradi področja raziskav zanimiv za slovensko, hrvaško in italijansko (romansko) jezikoslovje, predvsem za dialektologijo in leksiko- logijo ter za primerjalno jezikoslovje. Potencialni bralci monografije so tako jezikoslovci, romanisti, dialektologi in drugi strokovnjaki humanističnih ved, pa tudi laična javnost oz. vsi, ki jih zanima avtohtoni jezik obravnavanih obalnih mest in istrsko narečje nasploh. Zanimiva in dragocena bo predvsem za lokalne slovensko in italijansko go- voreče ljubitelje in poznavalce ter/ali govorce jezika in narečij; vsi nestrpno čakajo tretji zvezek atlasa, ki bo izšel jeseni 2021. Tjaša Jakop Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana, tjasa.jakop@zrc-sazu.si Blanka BOŠNJAK, 2015: Med sodobnostjo in tradicijo. Maribor: Založba Pivec. 200 str. Znanstvena monografija Med sodob- nostjo in tradicijo je avtoričina dru- ga knjiga, v kateri namenja pozornost — 308 — Slavia Centralis 1/2021 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports literarnim študijam kratkoproznih bese- dil. Monografija je nastala v okviru pro- gramske skupine P6-0156 (Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine) na Filozofski fakulteti v Mariboru. Doktorica znanosti Blan- ka Bošnjak je izredna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filo- zofske fakultete Univerze v Mariboru in članica pomembnih institucij. Njeni osrednji raziskovalni področji sta so- dobna slovenska kratka proza in starejša slovenska književnost. Poleg razisko- valno-pedagoškega dela objavlja šte- vilne recenzije, kritike in je soavtorica osnovnošolskih beril in učbenikov Svet iz besed ter Novi svet iz besed. Avtori- ca sodeluje na vabljenih predavanjih, konferencah, simpozijih ter se aktiv- no vključuje v različne programske in projektne skupine. Izdala je še znan- stveno monografijo Premiki v sodobni slovenski kratki prozi (2005) ter ob- javila izvirne znanstvene članke, npr. Narativne strategije v pridigah Matije Vertovca (Jezik in slovstvo, 2016); Mo- tivacija za branje s kratko prozo (Jezik in slovstvo, 2020); Trubarjev slovenski koledar v kontekstu prvih koledarjev in pratik (ČZN, 2020) in samostojne znanstvene sestavke v monografijah, npr. Leopold Volkmer in razvoj vzho- dnoštajerske književnosti na prelomu 18. in 19. stoletja (Zora, 2015). Avtorica je znanstveno monografi- jo po predgovoru preudarno razdelila na dva obsežna dela, ki obsegata po pet poglavij. Vsako poglavje na kon- cu nadgradi s sklepnimi ugotovitva- mi za lažji razmislek in razumeva - nje. Prvi del z naslovom Sodobnost obravnava izbrana sodobna slovenska kratkoprozna dela z vidika različnih žanrskih značilnosti (avtobiografskost, potopisnost, fan tastičnost, grozljivost), literarnoslogovnih (minimalizem) in idejno-tematskih lastnosti (upovedo- vanje nasilja). V drugem delu – Tra- dicija B. Bošnjak nameni poudarek krajšim literarnim in polliterarnim diskurzivnim oblikam (pridigi, kratki prozi, feljtonu/podlistku in reportaži) avtorja starejšega obdobja Janeza Sve- tokriškega in drugih avtorjev in avtoric: Matije Murka, Prežihovega Voranca, Ivana Potrča in Mire Mihelič. Prvi del znanstvene monografi - je z naslovom Sodobnost se prične s poglavjem Avtobiografskost sodobne slovenske kratke proze, ki predstavi teo- retična izhodišča o avtobiografiji, in sicer zgodovinski pregled razvoja žanra avtobiografije, od izpovedi in memoara do današnjega pomena besede avtobio- grafija. Avtorica se naslanja na teoretike Philippa Lejeuna (poda jasno definicijo avtobiografije), Lindo Anderson (nad- gradi Lejeunova spoznanja) in Jamesa Olneyja (predlaga delitev avtobiogra- fije). V nadaljevanju se posveti avto- biografskosti v literarnih tekstih, pri čemer izpostavi pojav žanrskega sin- kretizma in novih žanrskih konstrukcij, ki so kombinacije literarnih in nelite- rarnih žanrov, različnih oblik sodobne slovenske kratke proze, potopisa, eseja, spominov ter avtobiografije. Avtorica izbere besedila sodobne slovenske krat- ke proze zadnjih desetih let; analizira- na besedila umesti med štiri kategorije literarne avtobiografskosti: spominska avtobiografskost, spominski kolaž, po- topisna in fikcijska avtobiografskost. B. Bošnjak z analizo pokaže na pove- zovanje s sodobnim literarnim diskur- zom, kakor tudi s sistemskim in funk- cionalnim razvrščanjem literarnih del v produkcijski in recepcijski kontekst. V poglavju Sodobna slovenska kratka potopisna pripoved so predstavljene last nosti potopisa in zgodovinski razvoj — 309 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports te polliterarne zvrsti (od srednjeveških popotnih priročnikov, popotnih zapisov, potopisnega eseja do slogovno moder- niziranega potopisa 20. stoletja), zatem pa je analiziran izbor kratkih potopis- nih pripovednih besedil avtorjev Sonje Porle (Barva sladke čokolade, 1998), Ervina Hladnika - Milharčiča (Pot na Orient, 2009), Pavleta Raka (Zlati ptič na kobrini glavi, 2002) in Evalda Fli- sarja (Zgodbe s poti, 2000) s hibridnimi žanrskimi in formalnimi značilnostmi ter elementi fikcije. Izbrane potopisne pripovedi zadoščajo prvoosebni pripo- vedi, potopisni tematiki, formi kratke pripovedi in se lahko povezujejo v širše diskurzivne kontekste sodobne družbe; z vsebinskega vidika zajemajo zlasti uvid in sprejemanje Drugega, kapita- listični porast na račun revnih, mno- žični turizem, potrošništvo, ekološka vprašanja in dobičkonosno izkoriščanje. Poglavje Fantastični elementi v sodobni slovenski kratki prozi podaja teoretična izhodišča oz. definicije fantastičnosti. B. Bošnjak ugotavlja, da v zadnjih le- tih zanimanje za fantastiko narašča, kar povezuje s popularno kulturo in ambivalentnim odnosom do realnosti. Avtorica projicira posamezne elemente fantastičnosti na analizo naslednjih iz- branih zbirk sodobne slovenske kratke proze: Kosec koso brusi (2010) Lada Kralja, predvsem zgodbe Država in re- volucija, Rien ne va plus, Pojedina pri Druškoviču, kratka zgodba Ljubezen je energija iz zbirke Fragma (2003) Mojce Kumerdej ter zbirka Popularne zgodbe (2008) Vesne Lemaić – kratke zgod- be Lovci na občutke, Bazen, Seveda te ljubim ter Tisočšeststoti razgovor za službo. Sledi žanrska opredelitev, pri čemer izstopata fantastičnost in grozlji- vost. Poglavje z naslovom Minimalizem med popularnim in peklenskim vsebuje analizo zbirk sodobne slovenske kratke proze Vesne Lemaić Popularne zgod- be (2008) in Dušana Čatra Džehenem (2010) z vidika minimalistične poetike in žanrskosti besedil. V analiziranih zgodbah so prisotni tema odtujenosti, intertekstualnost in težnja po različnih redukcijah na ravni zgodbe, dogajanja, literarnih oseb, jezika ter subjekta kot kazalniki minimalizma. Po primerjalni analizi zbirk kratkoproznih del avtorica ugotavlja, da tipologija najsodobnejše slovenske kratke proze z razmahom mi- nimalistične poetike dobiva nove raz- sežnosti ob razgrajevanju resničnosti in izgubi avktorialne pozicije avtorja. Minimalističnost podkrepi pojav žanr- skosti, zlasti fantastičnost in grozlji- vost, različne redukcije ter identitete subjekta. V zadnjem poglavju prvega dela monografije Tematizacija nasilja v izbrani sodobni slovenski kratki prozi so uvodoma definirane pojavne oblike nasilja (fizično in psihološko nasilje). V sodobni slovenski kratki prozi so te- matizirane najrazličnejše oblike nasi- lja, ki jih razdelimo na individualno in kolektivno nasilje. Individualno nasilje (fizično ali psihično nasilje ene ali več oseb nad drugo ali drugimi ter nasilje nad samim seboj, npr. samopoškodba in samomor) je prisotno v izbrani sodobni slovenski kratki prozi: Drago Jančar: Pogled angela, Savana, Noč nasilja, Ul- tima creatura (Ultima creatura, 1995), Andrej Blatnik: Materin glas (Biogra- fije brezimenih, 1989), Električna kita- ra, Ne, Popolni spomin, Površje (Zakon želje, 2000), Milan Dekleva: Reševalec ptic, Z bliskom v krempljih (Reševa- lec ptic, 1999), Suzana Tratnik: Kurje uši (Na svojem dvorišču, 2003), Mojca Kumerdej: Pod gladino, Maščevalec, Angel varuh, V roju kresnic, Ponovi- tev, Roka, Mernik sreče, Nekakšen sin- drom (Fragma, 2003), Lucija Stepančič: Prasec pa tak (Prasec pa tak, 2008). — 310 — Slavia Centralis 1/2021 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports Tematizacijo kolektivnega nasilja av- torica dokazuje na izbranih primerih sodobne slovenske kratke proze: Andrej Blatnik: Tanka rdeča črta (Zakon želje, 2000), Marjan Tomšič: Ženska in pošast (Onstran, 1980), Drago Jančar: Smrt pri Mariji Snežni (Smrt pri Mariji Snežni, 1985, Ultima creatura, 1995), Aithio- pika, ponovitev (Pogled angela, 1992, Ultima creatura, 1995), Incident na li- vadi in Ogenj (Ultima creatura, 1995), Franjo Frančič: Istra, gea, mea (Istra, gea, mea, 1993), Mojca Kumerdej: Moj najdražji (Fragma, 2003). Na koncu poglavja avtorica sklene, da meje med individualnim in kolektivnim nasiljem ni m o g oče j asn o do l oči ti . V sodo bni kratki prozi od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes intimizem prevladuje, v tem času je prikazovanje individualnega nasilja v ospredju pred kolektivnim nasiljem, ki pa je izstopalo v kratki prozi osemdesetih in devetde- setih let. Drugi del monografije se začne s poglavjem Iz preteklosti v sedanjost: baročna pridiga skozi optiko sodobne slovenske kratke proze, ki se prične z uvodnimi izhodišči, z vprašanjem iz- bora literarnih del v starejši slovenski književnosti, na primeru pridig Jane- za Svetokriškega v baročnem obdobju. Avtorica poudari, da so pri književnem izboru upoštevana naslednja načela: re- cepcijsko, literarnozgodovinsko in lite- rarnoteoretično načelo ter merilo razvr- stitve po nacionalni pomembnosti. Sledi motivno-tematska primerjava literarnih likov, primerjava pripovedovalca, pri- povedne perspektive in dogajalnega ča- sa izbranih pridig Janeza Svetokriške- ga z izbranimi deli sodobne slovenske kratke proze (Potres v Ljubljani Lele B. Njatin, O čem govoriva, Vlažne stene, Še dobro, Ne, Popolni spomin, Uradna verzija Andreja Blatnika, Črnolaska in noč/innuendo, Polomljeni prsti strasti/ invencija Igorja Bratoža, Ogenj, Sava- na, Kastiljska slika, Noč nasilja Draga Jančarja, Kurje uši Suzane Tratnik ter Najin otrok Vinka Möderndorferja). Raziskovalka ugotavlja aktualizacijo ali dekonstrukcijo motivno-tematskih struktur in določenih literarnih likov analiziranih pridig v sodobni slovenski kratki prozi. Poleg tega tovrstna inter- pretacija prikaže klasifikacijo pripo- vedovalca, pripovedne perspektive ter dogajalnega časa. Primerjalna analiza pokaže, da gre v sodobnosti predvsem za dekonstrukcijo stereotipov in ostalih pripovednih prvin (npr. kategorije časa) v kratki prozi. B. Bošnjak ponudi eno od možnosti obravnave starejših lite- rarnih besedil slovenske književnosti. V poglavju Murkove objave v Časo- pisu za zgodovino in narodopisje ter Ljubljanskem zvonu avtorica uvodoma predstavi Matijo Murka kot literarnega zgodovinarja, etnologa in filologa, z avtobiografskim delom Spomini (1951), v katerem avtor natančno podaja zgod- bo svojega življenja in delovanja do- ma in po svetu. Predstavljeni so trije diskurzivni sklopi, objavljeni v ČZN (Časopisu za zgodovino in narodopisje) in LZ (Ljubljanskem zvonu). Začne s spominsko-avtobiografskim diskurzom o njegovem bivanju na Ptuju – Spomini na Ptuj (ČZN 1933) s temeljnimi zna- čilnostmi življenjske zgodbe, kronolo- škega pripovedovanja (od otroštva do poroke). V nadaljevanje umesti Murko- va feljtonistična besedila, objavljena v LZ – Misli s češke razstave l. 1892 in Dela po narodopisni razstavi češkoslo- vanski iz l. 1896, o aktualnem dogajanju čeških razstav v Pragi ob koncu 19. sto- letja, pomembnem za češko kulturo in folkloristiko. Kot zadnji sklop predstavi še potopisni diskurz Murkove objave V provinciji na Ruskem; potni spomini, — 311 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports v osmih nadaljevanjih za LZ l. 1889, potopisni zapisi – črtice o njegovem desetmesečnem potovanju po Rusiji (z vlakom po Rusiji, s kočijami, par- nikom). Poglavje prinaša ugotovitev, da lahko obravnavana Murkova bese- dila ob primerjavi teoretičnih dejstev uvrstimo med feljtonistična besedila. Poglavje Kratka potopisna besedila Prežihovega Voranca umešča izbrani Vorančevi zbirki Od Kotelj do Belih vod (1945) in Borba na tujih tleh (1946) kot potopisni zbirki. Prva zbirka je vezana na domači in zamejski prostor, druga pa na tujino, v obeh je opisan pojav estetske funkcije in prisotnost fikcije. Sledi nazorna analiza omenjenih zbirk z vidika pokazateljev potopisne literature (subjektivna prisotnost avtorja v tekstu, reference na socialno in politično življe- nje z reprezentacijo časa in prostora). Avtorica ugotavlja, da analizirani teksti obeh zbirk vsebujejo značilnosti poto- pisa z vidika omenjenih indikatorjev in druge lastnosti, kot so različni narativni postopki in retorična narava podanih realnih dejstev (npr. s pomočjo opisov, vnašanja dramatičnosti, liričnosti in hu - morja). Zaradi prisotnosti estetskih pr- vin kot znakov fikcije (npr. fiktivni dia- logi in monologi, nereferenčnost oseb) se določena kratka potopisna besedila iz obeh zbirk približujejo pripovedni prozi. Poglavje Potrčeva medvojna in povojna kratka proza prinaša življe- njepis Ivana Potrča in avtobiografskost njegove kratke proze: Nesmilečno živ- ljenje (1965), Onkraj zarje (1966), Imel sem ljubi dve (1976), Ko smo se ženili (1983), Koraki (1983), Prepovedano živ- ljenje (2012). Izpostavlja njegov najod- mevnejši roman Na kmetih (1954) in po njem posnet film Rdeče klasje (1970) ter dramatiko (Drame o Kreflih). V delih se kaže tematskost nasilja v medvojni in povojni kratki prozi (prikazovanje osebnega fizičnega in psihičnega na- silja) vaškega okolja. V poglavju je predstavljena še Potrčeva intimistična pripovedna paradigma, kjer se Potrč oddalji od povojne politične tematike in se usmeri k intimističnemu razpo- loženju, erotiki ter problematiki usode žensk. Ivan Potrč motivno-tematsko jemlje iz haloške, slovenskogoriške in podravske pokrajine ter ob prikazova- nju življenja tamkajšnjih ljudi avtentič- no opisuje kmečko okolje in socialne razmere, pogosto z avtobiografsko noto. V zadnjem poglavju drugega dela mo- nografije Odzivi na pripovedno delo Mire Mihelič avtorica najprej predstavi delovanje in literarno delo svobodne pisateljice in prevajalke, predsednice Društva slovenskih pisateljev (1963–66) in Slovenskega centra PEN (1966–75) ter Prešernove nagrajenke, od njenih prvih feljtonističnih objav. Nadaljnje ustvarjanje zajema romana Obraz v zr- calu (1941) in Tiha voda (1942) ter dra- matiko. Njen bogat pripovedni opus se je razmahnil v poznih petdesetih letih z deli: April, Hiša večera (1959), Otok in struga (1963), Mavrica nad mestom (1964), Igra v vetru (1967), Stolpnica osamelih žensk (1969), Ogenj in pepel (1971), Plamen in dim (1973). Poglavje podaja pregled literarnozgodovinskih razprav in literarnokritičnih ocen, ob- javljenih v monografijah, zbornikih, kot znanstvene razprave v strokovni in znanstveni periodiki, pri čemer je treba poudariti, da je bila pregledana in analizirana recepcija avtoričinega obsežnega pripovednega dela. V izbor in interpretacijo s področja kratke proze so zajeta naslednja besedila: novele iz zbirke Mala čarovnica. Novele in črtice (1986) in novela Slovo od Glorie (Naša sodobnost, 1957). Monografija Med sodobnostjo in tra- dicijo prinaša številna nova spoznanja — 312 — Slavia Centralis 1/2021 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports predvsem z vidika žanrskega razvršča- nja sodobne slovenske kratke proze, ki se navezuje na pretekla tradicionalna formalna določila. Avtorica v monogra- fiji obravnava povsem aktualno tema- tiko, saj se osredotoča na nove možno- sti povezovanja preteklih in sodobnih kratkoproznih besedil. Monografija je pregledno in zanimivo delo, saj so v vsakem poglavju nazorno predstavlje- na domača in tuja teoretična izhodišča, projicirana na izbrana besedila sodob- nih in tradicionalnih avtorjev ter avto- ric, zato je dobrodošlo gradivo za lite- rarne strokovnjake, študente in bralce, ki jih zanima slovenska kratka proza. Tina Kraner, kraner.tina@gmail.com Znanstvena in strokovna konferenca Razvoj in raba učnih e-okolij za slovenščino ter okrogla miza Novi izzivi pri jezikovnem pouku slovenščine 21. in 22. aprila 2021 sta v virtualnem okolju MS Teams potekali zaključni ak- tivnosti štiriletnega projekta Slovenšči- na na dlani ( 2 0 1 7 – 2 0 2 1 ) – znanstv ena in strokovna konferenca Razvoj in raba učnih e-okolij za slovenščino ter okrogla miza Novi izzivi pri jezikovnem pouku slovenščine. V projektu, ki ga sofinan- cirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, sodeluje 15 vzgojno-izobraževalnih za- vodov iz vzhodne in zahodne kohezijske regije, izvaja ga Univerza v Maribo - ru ob sodelovanju Filozofske fakulte- te (FF), Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) ter Pedagoške fakultete (PEF), njegov glavni cilj pa je priprava interaktivnega učnega e-okolja za učenje slovenščine. Na konferenci in okrogli mizi je sode- lovalo 34 strokovnjakinj in strokovnja- kov s področja jezikoslovja, didaktike, jezikovnih tehnologij, računalništva in informatike ter učiteljic in učiteljev slo- venščine, ki so pripravili 15 referatov in 7 tematik kot izhodišč za okroglo mizo. Oba dogodka sta bila zelo dobro obiska - na: prvi dan je prisostvovalo 310, drugi dan pa 248 udeleženk in udeležencev. Konferenco so otvorili državna se- kretarka dr. Ignacija Fridl Jarc, pred- stavnica Ministrstva za kulturo, dr. Natalija Ulčnik, vodja projekta Sloven- ščina na dlani, dr. Darko Friš, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mari- boru, dr. Milena Ivanuš Grmek, deka- nica Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, dr. Vili Podgorelec, prode- kan za raziskovalno dejavnost Fakul- tete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, in dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru. V uvodnih nagovorih je bilo poudarjeno, da je skrb za prisotnost slovenskega jezika v digitalnem oko- lju zelo pomembna, sploh v sodobnem času, ko je pogosto opaziti podleganje globalnim jezikom, predvsem angle- ščini. Prizadevanje, da bo slovenščina ostala privlačna in konkurenčna, je zato še kako potrebno, k temu pa v veliki meri prispevajo digitalizacija in prožne oblike učenja, ki so spričo pandemije dobile silne razsežnosti v učnem pro- cesu, saj so popolnoma spremenile nje- govo dinamiko. Sledilo je plenarno predavanje Bron- ke Straus, državne sekretarke na Ura- du za razvoj in kakovost izobraževanja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, z naslovom Jezik in jeziki v izobraževanju: izzivi in priložnosti.