Omr Write Ua Today Advertising are REASONABLE. GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki I ★ OTATHJE opozarjam. da pravoža*no oboon aanbl- no. S tem nun boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako it niite naročnik, pošljite en dolar m dvomesečno poskusu j o. TELEPHONE: CHeW 3—1242 Slat, IMS aft tka Offlaa M Near N. Ad af af Mart* Sri. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOKK No. 158. — Stev. 158. NEW YORK, MONDAY, JULY 10, 1939—PONEDELJEK, 10. JULIJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVI1. A. F. L JE OBLJUBILA W. P. A. STAVKARJEM POMOC POJAVILO SE JE VPRAŠANJE, ČE BODO STAVKARJI PRI WPA PROJEKTIH DELEŽNI RELIEFA Oblasti že vedno zatrjujejo, da WPA delavci nimajo pravice stavkati. — Svarilo pomožnega o-krajnega pravdnika. — Delavci, ki so delali dotlej po 40 ali SO ur na mesec, bodo morali delati za isto plačo 130 ur. — Danes bo začela uprava odpuščati delavce. i TesnoprijateljstvomedNemčijoinBolgarsko Stavka WPA delavcev, ki se naglo širi po vsej deželi, je zavzela v soboto še večji obseg. Uradniki Ameriške delavske federacije se dan za dnem posvetujejo, pa tudi WPA administratorji ne drže rok križem. Kdaj se bodo vršila skupna posvetovanja (če se bodo sploh vršila) se zaenkrat se ne ve. William Green, predsednik Ameriške dela vsi'e ROMUNSKA BO SKOROGOtOVO PRISILJENA ODREČI SE DOBRUDŽI BERLIN, Nemčija, 9. julija. — Bolgarski ministrski predsednik Gregori Kjosejvanov je končal svoj obisk v Berlinu in se je odpeljal v Monakovo, ki si ga hoče ogledati, predno bo odpotoval v So- c' i)JO. Uradno poročilo pravi, da jejgarskega ministrskega presed- Kjosejvanov z nemškimi državniki razpravljal o vse!i vprašanjih medsebojnih interesov i*n o splošnem evropskem položaju. Uradno poročilo po leg tega tudi povdarja "staro prijateljstvo med Nemčijo in Bolgarsko." ''Razgovori so pokazali, ko- e , ... . , ji-i i • lliko Je naravno in tradicij« federacije, je poklical predsednike vseh orgamza- lia|no prijateljstvo med obema cij, ki so priključene Federaciji, v Washington. — Organizirali bomo, — je dejal, — vse svoje nika Kjosejvanova v Berlinu, ker mu je bil prirejen tako sijajen sprejem. Vsled tega fco vladni krogi mnenja, da bo Nemčija skušala dovesti do bloka med Bolgarsko, Jugoslavijo in Madžarsko. Romunski krogi tudi povdarjajo, da je bil ob istem času, kot Kjosejvanov, v Berlinu tudi Šef ma<&arskega generalnega šta-deželama skupno z Italijo pri ba general Henry Werth, ki se spevalo k miru in reosianoi zopet prišli v PORAVNAVA MED SRBI PRIPRAVLJENA IN HRVATI Med Cvetkovičem in dr. Mačkom je baje prišlo do sporazuma. — Bese-c£lo sporazuma še ne bo objavljeno. BEOGRAD, Jugoslavija, 9. julija. — Iz zanesljivega vira prihaja poročilo, da so bila po gajanja med načelnikom vlade Dragišo Cvetkovičem in dr. Vladimirom Mačkom končana in da sta prišla do -sporazuma. Ni kdo pa ne i>ove, ako je bil sporazum tudi podpisan. Uradno poročilo o izidu pogajanj ne bo objavljeno toliko ANGL. ARMADA Anglija bo z vso svojo silo nastopila proti na-padalki. — Angleški govorniki zatrjujejo trdno odločnost. MORILEC SE IZVIJA IN PREKLICUJE časa, dokler trije profesorji prava, ki jih je povabil na Bled' jn ker je Poljska glavna oviia LONDON, Anglija, 9. juliju. — Vzgojni minister Earl »le La Waar je najodločnejše izjavil, da je Anglija pripravljena z vso svojo oboroženo silo nastopiti proti vsaki agresivnosti in proti vsakemu napadu, ko je govoril na zborovanju konservativne -stranke v Der-by ju. 44Ako pride do vojne zaradi Gdanska,'' je rekel da La Warr," tedaj bo prišlo, ker se NeiiM'ija zaveda, da je Gdansk ključ do neodvisnosti Poljske Po mnenju coronerja je izvršil umore bodisi mesar ali pa zdravnik. knez Pavle, ne sestavijo oese-dila sporazuma v soglasju z u-stavo. Ko bo besedilo pravilne sestavljeno, bo objavljeno v ob- 50 ur na mesec, pa so zaslužili določeno vsoto. So glasno z novo določbo bodo pa morali delati 1 30 ur ^a mesec, da bodo zaslužili toliko kot so prej v 40 ali 50 urah. To ie torei vzbudilo ogorčenje med iz-vežbanimi delavci in dalo povod stavki. Dne 12 ki ga Nemčija išče v severo-vzliodni in jugovzhodni Evro-pi. . ... , , ,. . . i I Kjosejvanov je obiskal več j ulija se bodo sestali v Chicagu vsi dr delavskih taborišč v okoli Ber- žavni WPA administratorji, kjer bodo dva dni lima, predno je šel na kosilo k razpravljali o tem kočljivem vprašanju. Admini- ,'fWmarSaIu Hermannu Goe- ska ni bil skleniti z Nemčijo ler obljubil Kjosejvanovu, da kake nove pogodbe, temveč, da pomagal Bolgarski, da do-je sklenjeno novo prijateljstvo, Dobrodžo. Listi se tudi spominjajo, da je nemški gospo darski minister Hans Funk 24. junija bolgarskim časnikarjem izrazil npanje, da bo Bolgarska v bodoči vojni na strani Nemčije. Bolgarski uradni krogi Tam- stratorji nočejo in nočejo priznati, da I 00,000 mož nn?D V Karin dvorani. Nem- kujejo, da bi bil Kjosejvanov z ci so Kjoejvanovu posebno ho- stavka, češ, da je proti federalnim odredbam stav- teli pokazati delavska talbori- ka nemogoča. šča, ker je Bolgarska že leta • 1920 ivpeljala prisilno delo Zvezni okrajni pravdnik John T. Cahill je rekel mladino. newyorškemu WPA administratorju Somerwellu, da bodo vse pritožbe glede zastoja pri raznih WPA projektih predložene veleporoti. — Zločina je kriva vsaka oseba, — je nadaljeval Cahill, — ki vedoma potom prevare, nasilja, pretenj. ustrahovanja, bojkota ali podcenjevanja zaradi plemena, veroizpovedi, političnih obveznosti ali pripadnosti k organizaciji, oropa katerokoli osebo ugodnosti, do katerih je upravičena. Bernard Tasslor, novinarski zastopnik Ameriške delavske federacije je rekel, da bo z današnjem dnem pustilo pri WPA 90 odstotkov delavcev delo ter se je zgražal nad pretnj^mi administratorjev, da bodo delavci aretirani in da jim bo odtegnjen relief. Ko so Somerwellu očitali, da se poslužuje Hitlerjevih metod, je odvrnil: — Napačno me sodite. Jaz ne bom dal nikogar aretirati. Kdor noče delati, naj gre v boŽjetn Imenu. Building and Construction Trades Council v Nassau in Suffolk okrajih na Long Islandu je v soboto naročil v som izvežbanim A^PA delavcem v obeh okrajih, naj ostanejo ta teden doma. V Vermilion County, 111., se je pridružilo stav kaxjem 265 mož. Delo pri vseh javnih projektih počiva; Labor Council v San Francisco je obljubil svojo podporo vsem skupinam, ki se bodo zavzfle za obnovitev starih plačilnih lestvic. O stavki pri WPA projektih za BERLIN, Nemčija, 9. julija. — Gregori Kjosejvanov je i-mel na svojem tridnevnem obisku v Berlinu dolge razgovore s fuehrer jem Hitlerjem, feldmaršalotai Goeringom in vnaflijim ministrom Joachimom von Ribbent ropom. Pol uradni viri zatrjujejo, dfi bo mogoče v bližnji bodočnosti tudi kralj Boris obiskal Berlin. Nemčija podpira Bolgarsko v njenih zahtevah, da ji Romunska vrne Dob rud žo. Nemci se zelo hudujejo na Romunsko, ker se je preveč zbližala z An glijo in Francijo. Bolgarska je izgubila svoje ozemlje po drugi baikanski vojni Romun riti in Jugoslaviji, toda Nemčija ne bo podpirala romun-skfi-h zahtev proti Jugoslaviji. (MONAKOVO, Nemčija, 9. julija. — Adolf Hitler je odpotoval ua svoj dom v Bereh-tesgadenu, kjer bo ostal do 14. julija, Vo se bo zopet ivrnil v Berlin, da otver* umetniško razstavo. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 9. julija. — Romunska, ki Nemčijo sklenil kako pogodbo, ker je 20. aprila izjavil, da Bolgarska ne bo sklepala tajnih pogodb. SPOPADI MED ŠPANSKIM! STRANKAMI HENDAYE, Francija, 9. julija. ■— Po poročilih z meje je bilo v Irunu in drugih mestih ob meji aretiranih več sto oseb, ko policija zaisleduje sumljive ljudi, ker bo prihodnji teden obiskal severne kraje gen. Franco. Med falangisti (fašisti) in karlisti (monarhisti) je prišlo že do mnogih spopadov in poslano je bilo vojaštvo, da prepreči nadaljne spopade. Falangisti in karlisti so se borili na strani generala Franca, ki je skušal med njimi vzdržati prijateljstvo. Po končani državljanski vojni pa je med obema strankama zopet prišlo do resnega spora. narodno skupščino in bodo imenovani hrvatski ministri. Poročila si nasprotujejo o tem, kdaj bo s}>orazum objavljen. Po poročilih iz Beograda bo objavljen v teku enega tedna ali desetih dni. Poročila iz Zagreba pa pravijo, da ne bo objavljen do avgusta. Uradnega poročila o kakem >*porazumu še ni. To je tudi razumljivo, kajti do časa, ko bo podpisan, pride še vedno lahko do kakega nesporazuma. Ravno tako pa tudi zaradi kakega važnega mednarodnega dogodka lahko pride do nadaljne odgo-<151 ve objave. proti nadvladi nad Ev rein)-'' De La AVarr je nato rekel, da je Anglija pričela z največjim vežbanjem zračne sile, da s* prepriča v koliko meri bi megla odbiti morebitni zračni napad. "Nespametno je skuhati poravnati evropske probleme," je rekel De La Warr, '4dokler je ena stranka mnenja, da more prelomiti svojo besedo vsak trenutek. Saino, kadar sme prepričani, da ima kdo resnično voljo za mir, tedaj bomo pripravljeni skleniti vsak kompromis, ki bi vodil do stanovitnega miru." S0K0LSKIZLET BREZ ČEHOV Na sokolskem zletu v Sofiji je 9000 jugoslovanskih Sokolov. — Med njimi je 3000 žena in deklet. "Zato je edina naša smernica, da trdno stojimo ob strani onih, katerim sil.o dali svojo besedo in jasno povemo, da je Anglija v stanu bojevati se proti dalki." Voditelji opozicije so tudi govorili na raznih krajih dežele ter povdarjali, da bo Anglija preprečila vsak poskus Nemčije, da se i>olasti Gdanska. Ministrski predsednik Chamberlain bo jutri v poslanski zbornici nanovo pojasnil stališče Anglije glede Gdauska. CLEVELAND, Ohio, !>. julija. — Slaboten odtis prsta, — napol -segnitega palca m-kc ženske, — je priivedel oblasti na važno sled, in je upati, da se jim bo posrečilo razkri»i iskrivnost 12 umorov, ki zadnja štiri leta razburjajo Cleveland. S pomočjo odtisov so.ngo-tovtili, da gre v tem slučaju za 42 letno Florence Polillo. Začeli so preiskovati okoli.»o njenega stanovanja in dosesr'i po štirih letih prvi uspeh: n»* zaposleni zFdar Frank Dolezal je priznal, v«» žrtve, so dospeli do kraja, kj«*r so se za vršili >pred časom Štir,i» drugi umori. V vseli štirih slučajih je bila žrtvam odsekana glava od trupla. Dolezal, 'ki je bil v petek pc vsem mirno opisal umor lah-koživke ter dejal, da j<* vrgel njeno glavo »v Erie jezero, je začel včeraj trditi, da je glavo v peči sežgal. Pri iskanju morilca Mrs. Polili so prebrskali več sto hi;, oziroma stanovanj Dognali da je bila Mrs. Polilla prijateljica Mrs. Rose Wallace in Edwarda Andrassy-ja, ki sta istotako postali žrtev morilca. Pri tem so dognali, da so v>i in pri volji i trije poznali nekega Dolezala. "saki napa j ki ima dosti ostrih nožev, na katere je zelo ponosen. Kmalu so ga imeli v pasti, ki je brez obotavljanja priznal umor. Coroner je mnenja, da je bil Dolezal sicer udeležen pri u-morih, trupla je pa razsekal nekdo, ki dobro pozna sestav človeškega telesa. SOFIJA, Bolgarska, 9. julija. — Da se na v^eh poljih deluje na to, da pride do tesne j- NEMČIJA ZAHTEVA ZLATO |||llll|||||.||||lllll||||-l|||lilll|||..||||llltl||||.|||i 'liailllll*-11-:!'!.!!!!*I|1||||?||||I»»1|||,„|,|||H|||| Ulj PRAGA, Češka, 9. julija. — Češka vlada je odredila, da Šili odnošajev med Jugoslavijo moraj° vs' dr^v|jal" in Bolgarsko, j« razvidno iz mora^ega kakor tudi vsa je najbogateljša balkanska država, je zelo vznemirjena, ker so diplomatski krogi mnenja, da namerava Nemčija vstvari-ta "ma4o os" v jugovzhodni Evropi. Romanski krogi so z veliko zavistjo zasledovali obisk bol- tega, da se je sokolskega zleta -protektorata, tnja podjetja, v Sofiji udeležilo veliko števi-ldo koiu'a ^ Narodni banki li jugoslovanskiii Sokolov. lzro^ltl vse zlat4°' frt*ro 4lru' Zlet bo trajal do srede in bo ge_ aragocenosu m iuj aenar na njen zastopanih 15,000 Bolgarov, mnogo Madžarov, Poljakov in drugih narodov. , , . , Med 9000 jugoslovanskimi ,a'. septenibru lanskega Sokoli je 3000 žena in deklet. |'eta f "uel ^'"»lovaska naro- kakor tudi tuje bonde. Ta odredba ja^no kaže slabo finančno stanje češkega protek- Če! i dna sa,I,° P®* n,iljo- tujega denarja. ga, 111, Fort Dodge, Iowa, Newark, N. J., Jack-sona; Miss., in nekaterih drugih mest. Iz držav Maine, Connecticut, Maryland, Tennessee, Vermont, Kentucky in Louisiane ni nobenih iz Chica--poročil o stavkah« V dolgi vrsti let bodo _____ . , . letos prvi odsotni. ia°,al?ev , (Bolgarsko časopisje poziv- Pri ^ nekoliko pomagal« Ija Bolgare in Jugoslovane, da an^osko sedaj pa je žive med seboj v tesnem pri- «vo«»lj!VO, delujejo za mir jateljstvu in na Balkanu. Veliko važnost pripisuje bolgarsko časopisju tikli dejstvu, Ivratku da se bo bolgarski ministrski Bledu predsednik Kjosejvanov na po-'Pavlu. ako ima narodna banka kaj tujega denarja. iz Berlina oglasil na. pri knezu namestniku RAZGLEDNICE Newyorike SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 211 WES1 lSth STREET NEW YORK SS RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH. PREDSTAVLJAJO-tlH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE 50e Vsoto lahko poBJeto v Mloirotpol ■> M«* Totf Mon3ay, July 10, 1939 ■P GLAS najtqda > ■L0TKN1C PUBUfiHIKe COMFANl (A Corpora Ho«) 46th Year j. of obovo otOon: Mm VOKK, N. 1L T T 8UNBAI8 AMD fiQLIDiX8 •••••••• IW Now York u rate loto . . (7 0U Ca pol Wa ................SS-M) Ca l»oa»tiittc m eoto leto .. 97UM •jMi-« fUC'Ca pot leta ............ «... •H3LAS NABODA" UHAJA T8AKI DAM IZVZEUAl NIDIU t K PRAZNIKOV ** imtTjm* myit, , NEW YOBS. M. «. DOPISI Im .pašam H n—fcnotl m ao prlotočujelo. Oeaar ia aarofiaino pafllljatl- po - Mooej Order. Pri aureMonM kraja una •• «U Audi prajiaje bitaUUc minal. da tU trote aajda* ŠLbnm (WQ0SLAV) DAILY STAVltA WPA DELAVCEV Te dni se e izkrcalo v Antverpnu v Belgiji precej židovskih l^unccv iz Nemčije. Namenjeni so bili na Kubo, toda kubanska vlada jih ni hotela sprejeti. Nedavno je kongres uveljavil novo postavo za WPi\ del«.we, (latke vs*h 'znaša okoli 60,000 din. V ta Istočasno so naznaniii državni in mestni reliefni komi- tos^dnje v1™61"1 *Ml ***** ki WPA adiriinistracija v Washingtonu airji, da se WPA delavci, ki so po svoji lastni krivdi izgubili delo, ne emejo zanašati na relief. V petek .je naraslo število strajkarjev že Sagao.v New Yorku je zaštrajkalo šestdeset tisoč delavcev. Petinšestdeset odstotkov vseh projektov v mestu je o-hromi jenih, med njimi nekaj skrajno važnih, naprimer letali-fcče na North Beachu, L. T. Dane* ho začela oblast dela we odpuščati. Štirideset zr-bozd ravnikov, zaposlenih pri WPA, je bilo že odpuščenih. , spada pod mestno občino ljub Sloveniji. Podatki se zlnra- ljansko. Mnogo so po povod-jo na podlagi navalil, ki jih je nji trpeje (>iKxine fcniarje-Sap, v jizdalo kmetijsko ministrstvo v Rudnik, (Slivnica, Žalna. Stude-na stotisoc. smislu moderne statistike. Za Tg. Št Jurij pri Grosu«> enkrat še ni končan splošni |jent Brezovica, T^>g, pregled koliko znaša celotna,!Borovnica. Vrhnika in Prelepo vseh treh povodnjih povzro-1 r}t. Po liekaterih krajih so zelo trpele zaradi jpovodnji raz- 8 TRAVO SE HBANI. Neki Branson, starejši člo- čas ipa si pripravlja iz trave vek ia Westburyja na Angle*- neko vrsto posušene zelenjave, ken* že dolgo (nima nobenih Sedaj so ga poklicali v neko dohodkov, pa se hrani na po-i bolmyriiuo, kjer hočejo zdrav-šten način s travo. Obiskuje'niki preiskati čudež, ki je živ travnike, ki jih ba£ kosijo, in dokaz, da bi se mogel človek «i polni svoj kovČeg z zeleno, eočjio travo. Že dve leti živi samo na takšen način. Travo p i pripravlja kot k uhano zelenjavo, tu in tam si skuha kakšen travni čaj, za zimski rediti." ADVERTISE ur. *GLAS NARODA1 SE IMATE PRILOŽNOST NAROČITI TE ZA* NIMIVp KNJIGE, KER IMAMO NEKAJ ZBIRK SE V ZALOGI... VSAK PRAVI, 0A SO'VREDNE VEČ KOT $1.35. NAROČITE JIH DANES 'V Krijige DruŽ&e sr. Mohorja SEST KUJ IG 1. Koledar z« leto 1939 \ 2. Zgodovina slovenskega naroda Spisal DB. JOS. mat. 3. Življenje svetnikov 4. Slovenske večernice POVEST—"IZUM" , Spisala Metod Jeoko in Viktor Haasl 5. narave Spisala MABLTA AHAČIO 6. Ura čes£en ja v VSEH SEST KNAG ža $1.35 , .V . . . Naro&U pri; KfUkUtifotA "GLAS U S WE8f 18th STREET tbl N. T. Čena škoda, ki bo daleč presegala škode prejšnjih let. Banska uprava bo pač morala priskočiti ubogim ljudem na pomoč z dobavo raznih žit, krompirja in drugih poljskih pridelkov. Ta akcija bo pač. kakor vse tkaže, morala biti dobro organizirana. Zaradi raznih vremenskih katastrof je bilo n. pr. lani razdeljeno med razne, po toči in ipovod-nji prizadete kraje 35,757 kg pšenice, 8105 kg rži in 256,450 kg krompirja. Letos bo treba pač še večje množine krompirja razdeliti med pasivne kraje, trpeče po zadnjih povodnjih. V proračunskem letu 19.T8-39 je banovina za razne kraje, trpeče po vremenskih katastrofah izdala 2,150,000 4 v najbrž se vee. BERAČ FRIDOLIN SE JE Z OGNJEM HOTEL REŠITI ZAPORA Te dni je uprizoril pijani bera«" Fridolin iz Velesovega pri hotelu 4'Stara -pošta*' v Kra ji jezi še ua j>oliciji ni ugnal in ni hotel na vprašanja prav odgovoriti. Ko Jt ga zaprli v ječo, j>a je sj>et uprizoril dru* go kontedijo. Pri okenčku ječe je izprosil od mimoidočega gorečo cigareto, katero je takoj vtaknil v žep. Tleča cigareta je v nelu obleko, katero je nato Fridolin vrgel s sebe. Ogenj je tutkoj zapazil Frido-linov sojetnik in začel kričati na pomoč. l>oječ se, da se ne bi zadušil. V ječo so takoj prihiteli stražniki in ogenj pogasili. Fridolin pravi, da je zato zažgal obleko, ker se je hotel v dimu zadušiti. tihotapci so v predoru usta-vili vlak Znani so triki, ki se jih tihotapci prav radi poslužujejo ob košaškem železniškem predoru, kjer so večkrat izkoristili temo predora s tem, da so pometali skozi okna vlaka tihotapske predmete, ki so jih drugi (pobrali, pa so bili pri tem nemalokrat tudi zaročeni. I)ne 23. junija ponoči pa so poizkusili še neizsledeni tiho-trikom. Ko je tovorni vlak, ki bi moral biti okoli 4. zjutraj v Mariboru, iz Pesnice proti Ko-šaikom, je opazil čuječi strojevodja, da se vagoni tovornega vlaka nekam čudno zavirajo. Postal je jMizoren. Medtem pa je vlak že privoell v košaški predor, kjer je moral obstati. Strojevodja pa ni izgubil duha-prisotnosti. Posrečilo se mu je, da je vlak vendarle spra pošiljatve Denarna nakazila iz-Triu jemo ločno in zanesljivo po dhev-nem Iciirzu. V Jugoslavijo: Ba 9 * 4.50 9 tt.uj r-it— Din. 1 Ai l>ln. ISOii L»iu. 3UJ Iiiu. 5U> i>io. 1UUU Din. 20U(i V Italijo: Za S b-itu SiZ « I 67,-9ii2.au 9187.— Ur Ur lt)0 am Ur 1UO0 Ur 2U00 Ur auuo KER SIC CENE HEliAJ HITHl MENJAJO Xi> NAVEDENA CENE PODVRŽENE SPREMEMBI «ORI AU DOLI NUJNA NAKAZILA IZVK&C-AJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 91— s l o V E n i c Publishing company (mm BUREAU) XU W. 18tk 8TU NEW lOKH I* V4 Peter • • n i kov sin Konrad fVepinšek iz Xovak pri Novi cerkvi, ki je 4. maja zvečer na »cesti v Xovi cerkvi zabodel 22-letnega po-sestnikovega sina Ivana Sivka iz Nove cerkve z nožtMii v srce in ga usmrtil i-n 16-letni posestnikov »sin Ivan Trobiš iz Nove cerkve, ker je (Vepinška udaril s kolom in ga poškodoval. fVepinšek je bil zaradi prekoračenja sil ob rana obsojen na 1 leto ječe. Trobiš pa bo 1 leto pod oblastvenim nadzorstvom. TROJČKI V ŽIVLJENJU IN SMRTI. nju radovednežem pravo kome- vj] liaprej in da je pripsel z dijo. Berača je namreč opo- manjšo zamudo na glavni ko- zoril stražnik, da ne sme na da' mi (Lahko poSljlte vsoto T poatnUk pa>2 po 8 cen£a) " I ! U vljudnost Vljudnost je lepa čednost. tor,i slovenske hiše ter povedal, kdo ovabila in ti room*e razkazala, pa je voš slišal. Komaj sem se ji ixtrgj^ in se prav^č^no izognil umetni Sfčeoiiu outto. "(TLX 8 ffttOpf'« New York Njbfa^, july.10: 1939 SLOVBML (YUGOSLAV) DAM? V MAHARI JAMI NI BOGOV Znaui aiu^r^ki zoo log Willie«* Beebe t«* je v jekleni gondoli spustil 506 m glolK>ko v uiorje in v tej globini |K**nel mnogo nad vse uličnih >lik iz podmorskega -življenja, Svet je »tnnel pred toliko drznostjo ameriškega učenjaka. Kako pa naj strmi šele pred j*»gu-ntom ljudi, ki se spustijo v žrelo ognjenika, ki jih lahko v-ak trenutek za vselej požgt- in stopi v žareči lavi! In vendar -najdeš tudi takšne ljudi. Dejstvo je. da je več italijanskih učenjakov zlezlo v žrelo Stron&olija, da bi na mestu proučili notranjost o-gnjenika. Stromboli sicer že dolgo ne bruha, vendar ni nikjer oapirtario. da bi prav v tistem trenutka, ko so mu učenjaki pregledovali črevesje, lahko ne pričel (bruhati. Toda v>e to ni nič nasproti dvema Japoncema, ki sta >e spustila v jekleni gondoli več sto metrov globoko v vulkanovo žrelo. Njihova eksjpedieija ni bila izključno znanstvenega značaja. Slo je za to, da bi napravila ikonec strašnemu babje-verju, ki je stalo življenje že na stotine mladih Japoncev. V bližini Jokohame leži otok Oši-ma in iznad njega se dviga proti nebu ognjenik Mili ara jama. V ta ognjenik 550 se metali Japonci kakor norci. To niso bili navadni samomorilci, tenlveč so povečini 'bili žrtve vere, da živijo v ognjeniku bogovi in da se vsak samomorilec združi ž njimi v trenutku, ko ga zalije žareča lava v tem ognjeniku. Pred leti Ma se dve deklici — potni bolnega romanticizma in želja po čudnih dogodovsči-nah, povzpeli na vrh ognjenika in se nato vrgli v žrelo. Staršem sta pustili pii^imi, v katerih sta obe poveličevali smrt v plamenih ognjenika. Pismi sta bili «pisani z bolestno strastjo in s tolikšnim -navdušenjem, da sta učinkovali Se na druge mehke in bolne duče. Japonski listi f*o objavili dbe pismi. To je (učinkovalo. Da bi nikdar ne bili tega storili! Dejstvo je, da sta ti dve pismi zvabili v žrelo še dolgo vrsto mladih življenj. V dveh letih se je vrglo v ognjeniki vo žrelo 230 mladcev in deklet. Japonska vlada je dala mo&no ograditi dohod k žrelu, da bi otežkočila zadnjo pot samomorilcem. Toda mnogo to ni pomagalo. Zdaj sta hotela dva podjetna Japuonca, neki časnikar in drugi geolog, dokazali, da v notranjosti ognjenika ni bo- gov. Zato jih bilo pač treba potegnejo iz žrela. spu«4iti se v ognjenik in se tudi vrniti; sicer bi Japonci upravičeno sklepali, da so si ju bogovi privoščili za kosilo. Izgraditi sta si dala posebno jekleno gondolo, ki je ni mogla prežgati niti žareča lava. Iz gondole je gledalo dvoje yelikanskih oči. ki ju je zapiralo močno Oteklo, ki se ga ne loti niti ogenj. V gondolo so postavili, tudi ipoe^ben hladilni ajparat, da bi Japonca vzdržala v notranjosti kljub strašni vročini, ki bo zunaj. Iz gondole so -napeljali tudi telefonsko žico, ki bi udeleženca te nenavadne ekspedicije lahko vsak hip »poročila svoje želje iz ognjenika. Tako so ju počasi spuščali vedno gldblje in globlje, dokler nista dotsegla globino 430 metrov. Tedaj je zunaj zapel zvonec. Prišel je ukaz. naj ju Gondolo so srečno privlekli na plan. Odprli so jo in ugotovili, da sta bila oba Japonca zdrava in vesela; zavedala sta se, da sta storila veliko delo. Dokazala srta, da v žrelu ni bogov in da je skakanje v žrelo ne>nii>elon. Hladilna pripra va je delovala brezhibno. Gondola tie je povsem olmesla, v njo niso iprodrli niti nevarni plini, ki jih razvija lava. Drz neža sta celo fotografirala notranjost. ognjenika. Najbolj Inične so ti^te -slike, ki kažejo že nekoliko razpadle mrliče, ki so obležali na skalah v žrelu. Tam so počai razpadali mesece in mesece. Zgrešena je bila torej doimieva. da se ti mrtveci takoj združijo z bogovi. Kkspedicija je uspela. Japonca sta pobila italijanski rekord. ki je znašal 320 metrov. oškodovala ali uničila, in ki so prišli k svojim prijateljem v koncesijah po pomoč in podporo. Tako torej ni čudno, da vidijo Japonci v Angležih in Francozih svoje sovražnike. K temu pridejo še drugi razlogi. Tjencin ni samo strateško važna točka, marveč je bkrati eno poglavitnih postojank duševnega kitajskega nasprotovanja V mestu in okolici je 2300 višjih in nižjih šol, dalje še univerza Kankaj, ki iz nje že 20 let izhajajajo vse vodilne glave kitajskega nacionalizma. Ti učertci slavnega voditelja Ca-ngsolina se kot en mož rftrnili za maršalom Oangkajškoin in tvorijo molčeč pa strumen odpor zoper japonske zasedbe. Po vsem tem človek lahko razume, zakaj . *e je general Ken ji Doihara že ko5 spočetka vojne nastanil v Tjencinu. General je bil hkrati načelnik japonske ovaiduške službe. Doi- hara je zdaj mrtev, toda mogočni propagančni stroj, ki ga je postavil v Tjencinu. deluje dalje. Ta hoče spraviti Francoze in Angleže db ven ugled, take da e njene prošnje niso nič zalegle. Kakor poročajo sosedje, je vsega kriv »najstarejši brat. nikoli več »koralno opomoglL i*;' " ,J7 ""T Japonci bi radi svojim kitaj- ■» P™,a' ^ dktm žrtvam, režeč se, poveda li: "Le poglejte, kakšni so ti vaši prijatelji! Mi jih lahko do golega slačimo!" Resnic« jo pa, če ne bo Anglija nemudoma kaj ukrenila spričo poniževanju britskih državljanov na Daljnem vzhodu, bo to za njo tako usodno, kakor veliko izgubljenih bitk. . V ENEM DOPOLDNEVU IZMUČILA 3 SINOVE timnH'^^iimiM" ^»in«*1' '"»»m«'8* '"»M NAROČITE Sfc NA: "GLAS NARODA" NAJSTABfcJSI SLOVENSKI DNRVNI* V AMERIK* Ker sam ni imel de-t uwH' ^mmH' si ga je izposojal pri 1 pival. na rja materi i*n obeh bratih. Tudi najmlajši brat mu je b il že večkrat posodil večje v sote. ne da bi 'bil dobil kaj nazaj. Zadnjic, ko je p riše! ta brat 7. dela. je zahteval, naj mu najstarejši brat vendar kaj vrne.1 Ta ira je pa zasmehoval, tako da j" nastal prepir in oreten. V najhujši sili je najmlajši brat |M>jrrabil kladivo, da bi se ubranil brata. Ko je zamah- ii!Nii||.,|iiiiiiiii,iii|iiitiiii|,|i.iiiiniiti|hiiiu»i luiiiit^iiiitittiii^Hiiiifdin« |liiiiin?ii>!,1iiinii 1 nil, pa je tako nesrečno uda-Iz Rima poročajo: Usodna, j ril brata po trla vi, da se je ta izredno okrutna žaloigra je za-j»>mrtno zadel zgrudil na tla in dela v teh dneh neko mater v mrtev obležal v mlaki krvi mestecu Barletta v Apuliji v Nesreča je hotela, da je v Italiji. .Tu je živelo v hiši tro- tem hipi, prišel drugi brat zra- ven, ki je bil till in slaboten človek. Videl je, kako se je najstarejši brat zgrudil in kako je najmlajši brat zbežal mimo njega na cesto. Ta prizorf ga je tako pretresel, da se j«? mrtev sesedel na tla. Medtem se je najmlajši, ki je b il zidar, naglo vrnil na delo. Tresoč se j»o vsem telesu je skušal jnriti po lestvici na zid. pa ni imel več toliko moči, anfrmk je padel 7. višine 6 met-vro na kameu, ki mu je prebil sence. Tudi ta brat je bil takoj mrtev. Stara mati je o-stala sama na svetu. Z&rotniško gnezdo Tjencin Že 80 let stopa Tjencin od Časa do časa na površje svetovnih novosti. Leta 1853 so ga obkrožili Tejipingški preku-cuhi. 10 le't nato «so me- sto zasedle angleško-francoske čete. Leta 1900 so Tjencin zavzeli boksarji. Leta 1901 je bilo mestno obzidje porušeno na povelje generala Walder-seeja. Leta 1931 so v Tjencinu iznova izbruhnile hude preku-oije. Slednjič so ga leta 1937 zasedli Japonci. In spet se njegovo ime blesti na prvih straneh vseh evropskih časopisov sveta. Zakaj so se vsi osvajalci, generali, prekupčevalci, pustolovci, prekucuhi in začasne vlade zanimale spet in spet za to mesto? Najprej zaradi strateške važnosti. Tjencin stoji ob stiku dveh rek, Paiho in Hunho, in ima s tem v oblasti vso pokrajino Honan. Mesto je le 70 km oddaljeno od Pe-filskega zaliva in kdor ima to mesto v rokah, lahko nadzira zveizo med zalivom in kitajskim zaledjem vfprav zaradi prekopa, ki druži reki Paiho in Hunho z reko Jangce. Zlasti v vojnem času je to dejstvo jako odločilno, ker morejo čete s pomočjo lahkih topniških čolnov, ki se morejo peljati niške tračnice, pa je pokrajina Honan odrezana od sveta. Že več let ne m ine niti teden dni, ne da bi kitajske tolpe ne napadle in izropale vlaka med Tjencinom in šanghaj-ski.m. zalivom. Večjidel ljudi se torej noče več peljati po tej progi in rajši potujejo 40 km daleč po vodi. Navzlic temu je postala negotova zveza po kopnem trd oreh za Japonce, ftpočetka so hoteli to odstraniti s tem, da so ipo vsej progi, pa 50 metrov narazen razpostavili oborožene -straže A to ni dosti zaleglo, saj so se vsako noč naipadi ponavljali. To je bržkone poglavitni in praktični vzrok za an! \ T n rl; I a V a radovednosti zašla v nepoznano živ Ijenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena ....................$L50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster sal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00 kakor je Barbusse je mogel napisati ROMAN TREH SRC, Spisal Jack Lon kaj takega kot je 4'Ogenj." Cena ................... $1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške k gncpofc ho ostal v spominu sle-hermmu, ki fc* prečital. Pregelj je mojster sloga in jezilnk jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena......................$1-50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumliiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) RokovnjaČi na Gorenjskem. — Črni grabeA. — Veliki Groga. —. Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na ssgo-dovinskih virih ter je poleg Jurčičevih 1' Rokovnjačev *' svojevrstna v slovenski književnosti. Ona........................55c. POD JCTOSOlflNXM SOLNCEM. Spisal Franc 8. Finžgar. 2 zvezka 300 jn 368 strani.) Po izjavi kritikov je gična usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsfebuje poleg drugih črtic tndi dve klasični pridigi Tomaža Rntarja. ....................$1.50 Cena................... TARZANOVE ŽTVALL SpisaJi Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. Burroughs. (294 strani) Nadalje- (99 «*rani.) Janko Kersnik je po-vanje "Tarzana," ki je Že vsaj po leg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih jo živelo v drugi polovici devetnajstega stoletia NWrtVAffn « Acrifiifnria" vanje imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko žita in še človek polagoma tudi v neverjetnost vživL Cena ...................... 85c. stoletja. Njegovega 44Agitatoria' bo sleherni čitel s užitkom. Cena......................$1.00 najboljši zgodovinski roman. 6 pisnje življenje starih Stovencov. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- HČI CESARJA MO Mladega Iztoka je zanesla pot v Bi- filiski (151 strani.) Naš najboljši —^ — z&ito, današnji Carigrad, kjer se je humorist je zfcral v tej knjižici nekaj seznanil s Ireno ter se zaljubil v njo. čitic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares ti živa. Posebno zgodba o Cefizlju je na-ravnoet klasična. Cena .... $1.00 Cesarica si je. zaman prizadevala ga v svoje mreže. ......................$4.00 •al M. Rider Hazard. (SŠ3 stra^) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z ulitkom prečital od račetka do konca. Cena ...........$IS0 Sl«r«nie WMWUMBj CttHputgr I Jaklič. (26S strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje 4 4 čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena......................$L00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češcine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena...................... * 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal 2. Ga-borlav. (246 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisa~ tel j nedosegljiv. Citatelj ne reši v romanu zagone tke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 don. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. . ................ tLSO SAMOSmtlA. Spisat Anion Ravačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$150 STEFAN GOLJA IN NJEGOVI Spi- tm V*1 ^^ Ivan <411 sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tra- »tram.) Najznamemtejše delo pi- satelja "Na krvavih poljanah.'* Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snarv do današnjih dni. Lepo vežana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak? jo bo čital z zanimanjem. Cena...................... $2.00 "O LIB N X B O D — New Toif ■se Monclay, July 10, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY S teboj do smrti j* P< 5 is življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H. -==5 4=r Dormeck negotovo gleda pred se. Njemu ni bilo prav nič važno, da bo obMkal Sentinega očeta, kajti proti njemu nima čiate vesti. Vtdel je tudi, da bi ljudje o njegovem obisku v oskrbinkovi hiši ntfnogo govorili. Ker je imel Erlach lepo beer, bi ljudje njegovemu obisku dali pravi pomen in ako bi njegov tast in njegova hči o tem izvedela, bi bilo zanj zelo neprijetno; na vsak način pa bi »na njegove odnošaje s Sen to gledali sumljivo. ''Sapralot, kako ee drži!" si rniali. . 4 4 Obisk še za n« kaj časa opturtiva, Sen ta. Vem, da mora vaš oče se marsikaj pozabiti. Zato mu morava pustiti časa. To morem jaz boljše presoditi, kot vi; možje v takem položaju mislijo drugače. Od kod ipa ste sedaj prišlif" 5 tem vprašanjem naglo ekoči na drug predmet.. Pripoveduje mu o svojem slikanju ob vaškem potoku in mu tudi pove, da je Stolberg pri njej naročil še dve drugi sliki in kaj *t je za *like izbrala. Dormeck mekaj časa premišlja, nato pa pravi: 44Ob vaškem potoku olj začudeno kot pa preplašeno. 44Saj vendar ni nič slabega če se pogovarjava." "Seveda ne, toda ljudje bodo mogoče napačno sodili." Senta naenkrat gleda pred *e z velikimi očmi. Misli, kaj bi rekel Stolberg, ako bi jo videl skupajHansom Dormeokom. In srce ji utriplje nenavadno hitro in plaho, kot bi v resnici napravila kaj, kar ni bilo prav, četudi je bilo srečanje z Dor-meckom od njene strani popolnoma slučajno.. 44 Potem — potem pa se moram sploh izogibati z vami se < estajati in v gozdu še temtoolj, kot pa v parku. Mislim tudi, da vas moram prositi da me nikdar več ne srečate, dokler ne obiščete mojega očeta. Svojemu očetu pa bom vedno povedala, kadar vas bom srečala," pravi Senta razvneto. DormeCkfprime njeno roko in jo pritisne na sncc. Njene besede so ga zelo prestrašile. . 44Toda kSenta, ljuba, draga Senta, tega ne boste storili, »aj ne naredite nič 9labega. Vašega očeta ne morem še obiskati an o najinem razmerju ne sme prej vedeti, dokler ne pridem k va»n. In včasih va* moram zopet videti, ne veste, koliko trpim, kadar moram biti daleč od va«=." Senta a« strese pod njegovim pogledom in ee zmerja, ker :-e je tako zbala, da je napravila kaj napačnega Saj bo nekega dne prišel in bo zaprosil za njeno roko, samo nekaj časa mora ^e potrpeti. Prav dobro razume, da mora Hans mnogo trpeti, ako je ne more videti, .saj je sama toliko trpela. Pa vendar se ne more otresti misli, da je nekaj storila, česar ni «meja odkrito priznati pn*l svetom„ niti pred očetom in kar M* ji zdi celo hujše, ko ta jo videl z Qorneckom. To je poginoma izgledalo, kot kak sestanek. Počasi hodita po senčni gozdni stezi in Dormeck opazi, da je Smta naenkrat postala nemirna in zamišljena. Zopet se poahiži vseh svojih umetnosti, da bi ji prevaral srce, toda čuti, 'a je na poti, po kateri jo je liotel voditi, ni pripeljal nič daje, niti za korak. Njena ponosna cwtost stoji kot trdna stena pred njeno neisku^enotsjo in te st«ne se ni upal preplezati, četudi so vsi njegovi čuti zahtevali njo. Toda strasti je bil tako prevzet, da se ni mogel odločiti, da bi opustil do nje svojo nečedno igro. Misli si, da ne bo mogel prenesti, uko bi se odvrnila od mjega. Da pa bo to storila, kadar bo izvedela, da je zaročen z drugo, je dobro vedel. Senta ni bila dekle ki bi drugi vzela moža, do katerega ima samo ona pravico. V svoji notranjosti vedno 1x>lj vzdihuje nad silo, katero je izvajala nanj zaroka s Karolo Niemannovo in čim bolj pekoče je v njem gorela -t rast do Scnte, tem zoprnejša mu poeta ja njegova nevesta. Porabi vse svoje zapeljive apretnosti, da bi nad Sento dobil večjo moč in četudi vadi Senta vse tako nedolžno, pri vsem tem čuti, da svojega bivanja ž njim ne sme podaljšati. In četudi ji njegove sladke, zapeljive besede se tako zvene v ušesih, se vendar odvrne dd vsega čara in pravi: *4Moram domov, gospod Dormeck." Dormeck pa jo očitajoče pogleda. Gospod Dorneck? fte vedno tako tuje T Senta, po vsem tem, ksr sem vam povedal o svojih občutkih?" Senti šine kri v glavo. 44 Ne smem v as drugače klicati, še ne, to veste" "O, Senta, en bodite tako kruti! Tudi jaz vam vedno pravim Senta rn pod tem imenom ste mi dragi." 44 Tega tudi nisem hotela dovoliti in je do tega (prišlo samo paradi tega, ker ate vedno govorili, da sva otroka sosedov Toda to ne bi smelo biti." Dorneck nejevoljno zavije obraz. Ali naj gre korak tissaj, mesto naprej? 440 tem ne maram ničesar slišati, Senta. Bodite prijazni, Samo enkrat me imenujete tako, kot me imenujete v svojem srcu!" In Dorneck jo pogleda z vročo prošnjo, da Senta čuti, da s« ji laja njen odpor, «*Na »videnje, goepod Hans Dorneck!" pravi tiho, po-pusrtLvči njegovi prošnji. Dorneck naglo srmaje * glavo. "Izpustite grdi Dorneck. Prosim, prosim, eamo enkrat me imenujte tako, kakor vam narekuje vaše srce." Temna rdečica jo zalije. "Torej samo enkrat; na svidenje, Hans!" Haow tako strastno pogubi njeno roko in laket, ds se mu Senta šiloma odtrga in zbeži. kliče za njo proseče. . Santa se še enkrat obrne. Zelo je bleda. Nekaj ji v njegovem obnašanju ni bilo všeAglp f f§ ^^ ' Ne sineva se več videti, dokler ne pridete k mojemu očeta; prosim vas za to," pravi Senta in beži od njega. {Nadaljevanj« prihodnji«.) V novejšem času so se kirurgi češče lotili operativnih po-sežkov v možgane. Prej so s>e bali k>ds*ranjevati večje dele možganov, ker so mislili, da bi mogli uničiti duševne sposobnosti pacientov in da bi vstali z operacijske mize slaboumne-ži. Potem je pokazala izkušnja da temelji takšno naziranje na pogrešnih domnevah. Bilo je mogoče odstraniti pol možganov, ne da bi to škodovalo du-ševnostL Dogajalo se je celo to, da so nekoliko bolj 44šibki" duševni delavci po odstranitvi kakšnega možganskega dela postali sposobni za duševne storitve, ki jih prej ne zmogli. S tem se je vprašanje razmerja med duhom in obliko možganov popolnoma predrugačilo. Anatom dr. Gall se je nekoč podrobno bavil z možgani mrtvecev in z oblikami glav pri živih ljudeh. Na temelju svojih raziskovanj je izdelal teorijo, ki je veljala dolga desetletja za najvišjo modrost. Menil je, da izvajajo možgani na lobanjo dražljaje, po katerih nastanejo v tej lobanji izbokline. Z drugimi besedami: na mestih, kjer imamo v možganih posebne sposobnosti, imamo ijtuili izbočene možganske dele, ki se kažejo na zunaj z izboklinami v lobanjskih kosteh. Tako se je rodila frenologi-ia, ki velja danes za neumnost. Izkazalo se je namreč, da takšnih odnosov 'nad lobanjo in možgani ni. Treba pa je bilo iskati drugačnih odnosov saj 'končno mislimo in delamo z glavo. Amatom dr. Wagner si je preskrbel možgane znamenitih ljudi, na primer možgane slavnega matematika Cau^sa. Primerjal jih je z možgani preprostega muzejskega sluge. Razlike ni našel nobene. Proučeval je zavoje in prehode med poedinkm plastmi, iskal je razlik v globini — toda razlik ni bilo. S tem je dobila Gallova teorija smrtni sunek, posebno pa še nekega dne, ko, so raziskali učenjaki možgane bebcev, ki so bili težji nego( možgani najpomembnejših duševnih delavcev. Zaman so m potem prizadevali, da bi na-slii Še kakšne druge razlike med j možgani, ki bi bilo na njih podlagi mogoče trditi z vso aa-j nesljivostjo, da so tipične za to in to vrsto ter stopnjo duševnih sposobnosti.. Napaka je bila pač v tem, da so raziskovali možgane, ki so jim odstranili zunanje kože, v katerih so žile. Začeli so se tedaj bolj baviti z žilami nego z možgani pod njimi. Pred 13 leti je dr. Hiudzie nastopil s trditvijo, da so nadpovprečne duševne zmogljivosti vedno v zvezi z nadpovprečnim dotdkom krvi v možgane. Genialni ljudje so imeli pogo-v« tenia sil*no razsežno žil je v svojih lobanjah. To je bil začetek nove možganske teorije. Ce pa ima dotok krvi v možgane tolikšno vlogo, si je mogoče masliti, da sodeluje pri tem tudi sestava krvi. Ni tra jalo dolgo do ugotovitve, da je tudi količina sladkorja v krvi odločilna za duševno avl jen je. ČKm veČ sladkorja v krvi, tem večja je napetost živcev in tem več je tudi duševnega delovanja. Tako je govorila nova teorija, ki ji bo pa treba seve •GLAS NARODA" \ pošiljamo v staro do- j movino. Kdor ga ho- i le naročiti za svoje f sorodnike ali pri jate- S Ije, to laKko stori. — I Naročnina za s t a r i g kraj stane $7. — V (talijo lista ne pošiljamo. da se mnogo dokazovanja. Kajti po tej teoriji bi tali bolniki s sladkorno boleznijo sami geniji, takšne trditve pa bi bile enako nesmiselne kakor nekdanji nauki dr. Galla. Istočasno so merili tudi električne impulze v možganih ter so ugotovili dve glavni skupini nihajev v tem pogledu, in sicer ksupano alfa z 10 in skupino beta z 20 nihaji na sekundo. Pri duševnih boleznih, epilep-siji itd., so ti ritmi seveda v velikem neredu. Ker so pri ženskah /ugotovili hitrejši ritem, menijo, da ženske v splošnem hitreje mislijo nego moški. Visekako je mogoče trditi na podlagi novejših raziskav, da je inteligenca kakšnega človeka bolj odvisna od prepoji tve možganov s krvjo in njihovega električnega ritma nego od debelosti ,in oblike glave ter od številke »klobuka. . ZDRAVNIKI STAVKAJO. Pred kratkim je štirinajst zdravnikov Serafinske bolnišnice v Stockholmu, štirje kirurgi, štirje internisti, štirje nevrologi in dva oftalmologa, isti dan odpovedalo s lužbo in sicer za 1 julij. Državo, ki so bili njeni uslužbenci, so s tem spravili v veliko .zadrego, prav tako tudi bolnišnico. V javnosti je zbudila stvar veliko po zornost rn listi pišejo sedaj o nerazveseljivem položaju mladih zdravnikov, ki je bil glavni vzrok za to nepričakovano stavko. Neki dnevink pravi, da ima zdravnik asistent isto plačo kakor kakšen pralec ali dvoriščni delavec v isti bolnišnici. Neki drugi list je p oslal svojega poročevalca k enemu izmed stafvkujocih (zdravnikov, da bi pogledal, kako stanuje in živi. Poročevalec je napisal potem članek od nedostojnostnih razmerah. v katerih m ora živeti zdravnikova družina Ta družina s tremi otroki ima na razpolago stanovanje, ki obsega vsega skupaj 30 kvadratnih ;metrov povtfšine. Neka druga zdravniška družina živi tako, da ji mora rabiti toaletni prostor istočasno kot — kuhinja Tretji zdravnik stanuje z ženo in novorojenim otrokom spet v 4 * stanovanju" s 15 metri jpovršine. Takšne razmere seveda niso od danes. Povod sam na prvi pogled ni bil videti pre težak. Vlada, ki že leta zavlačuje vprašanje po viška plače mladim zdravnikom, je pred dnevi sklenila 50 odst. oddajo pristojbine za zdravniška spričevala državi. Ker asistent v državni bolnišnici ne more imeti zasebne prakse, so bile te p ris-stojbine najvažnejši vir dohodkov, ki so ga imeli poleg nezadostne plače. Razpolovlje-nje tega malega iranskega dohodka je bilo tista kaplja, s katero je lonec prekipel. Sedaj Za gospodinje Kuharske Knjige... Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravne draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale: vse parnike in linue SLOVENIC PUBL CO. YTNJ08LAV TRAVEL, DEPT. Iti« W. 1M 84. Not Vwk. N. V. KRETANJE PABNIKOV SHIPPING NEWS SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr— 728 strani. Cena $5. LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 strani. broširana $1.25. . . vezana $1.50 KNJIGARNA "GLAS NARODA" '216 WEST 18th STREET NEW YORK ........................................................................................... ,|'M|mh»h>"t|M>iilin''?'hiiIU|lii>,'»iiii,l|(1i»Hn;,1,nlli,Mil|||||lli|lMi,,tll(ttll(!i>)ll)|)ttl-dobijo. OČE IN SIN — OBA DUHOVNIKA. Prejšnji teden je župnik Leo Hart od cerkve Srca Jezusovega v Amblu v Angliji obhajal srebrno sveto mašo. Med slovesnostjo je imel njegov oče Charles Hart pridigo. Oče s lavljenčev je bil v prejšnjih letih (šolsiri upravitelj. Po zgodnji smrti svoje žene, ki mu je rodila edinega; NAGEC NA KATEDRU. r/\ vzklikom 44Pri nas je nag Mius na katedru," je planil te dni uslužbenec neke višje pa-ri.-ike sole v neki policijski u-rad. ODPLUTJA — JULIJA IZ Julija: Normaudie t Havre Hwwt r Hamburg 14. JuUJa: Vulctuila ▼ Trat 15. julija; Aquitania r Cherbourg 1». juUja: t^ueen Mary ▼ Cherbourg Deutschland v Hamburg julija: Hex v Ceno* lie de France t Harm 24. julija: t , Bremen t Bremen 25. Julija: Xieuw Amsterdam t Bolougne 26. julija: Hamburg v Hamburg 28. julija- Su t urnia t Trat Julija: Mauritania ▼ Cherbourg Champlain t Havre t AVGUSTA I. avgusta: Kuropa v Bremen — avgusta: ... u Nonuaiidie t Havre Aquitania v Cherbourg New York v Hamburg 5. avgusta: * - Coute dl Savola ▼ Genoa 8. lie de France v Havre Queen Mary ▼ Cherbourg Hansa v Hamburg II. avgusta: | Bremen v Bremen 12 avgusta: Kex v Genoa 15. avgusta: Xieuw Amsterdam v Bolougne IG. avgusta: I>eutu.s4-bland v Hamburg Aquitania v Cherbourg Xormandie t Havre 19. avgusta: Chum plain j Havre 2m± avgusta : Kuro)m v Bremen Vulcan la t Trat t 23. a Vgusta: Hamburg v Hamburg Queen Mary v Cherbourg 24. avgusta: lie de France t Havre 26. avgusta: Mauritania v Cherbourg 29. avgusta: ' * Bremen v Bremen Uradniki ,