Mm tjtj pgMfiii«TiiroBn«?i orarioi
Iih«J», IrvtfnHa pondetjek. vsak dan ijctmf. tMfe'r r h-z	naa*"^
Astškegi St 20» L nadstrop^ Dqftal nf ae >.< ^	' .
pisma se n« tprej am«j<y^nuipitL.m ne mCi)n Itč- psi.	. Kr Antod O« rbec. — Ltttnifc ^ -nu EđLoat llak tlik^hk W -
maša zm mesec L jrjoL leta L 32.— ki cm	j ^ JO.—
7s Inozemstvo mesečno K-jP ton nredoiStva in	K. 11-57-
v ttsiu, v mcMHO ara.
posamezna številka 20 cent.
Letnik XLIX
EDINOST
Številke v Trstu ta okoHd po 30 eent — Oglas! se računajo v Brokostl cm kolon« (72 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cest osmrtnica, zahvale, poslanic« ta vabila po L L—. ogiaat denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AslSkega «ev. 20, L nadstropje — Telefon uredništva In uprav« 11-57.
Za normalizacijo Tazmer
u naših Krajih
Včeraj smo rekli na tem mestu, da ima novosklenjena trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo veliko važnost za normalizacijo odnosajev med cbema sosednima državama. Danes objavljamo v notranjosti lista običajno pismo iz Jugoslavije, v katerem se, kakor je z ozirom na važnost dogodka povsem naravno, dotika naš dopisnik tudi tega dogodka. Naš dopisnik govori seveda s stališča, s katerega prcmatrajo novo pogodbo onstran meje. V Jugoslaviji si ne obetajo od nove pogodba samo boljših trgovskih stikov z našo državo, temveč tudi upajo, kakor pravi naš dopisnik, la bo prinesla trgovinska pogodba tudi nam nekaj dobrot. Morda spoznajo sedaj Vaši sodržavljani italijanske narodnosti — nadal^je naš dopisnik, pri čemer ne more biti nikakega dvoma, da gcvori iz srca vsem pravim Jugoslovenom — da se vendar da z Jugosloveni živeti v prijateljstvu in da torej tudi ne gre preganjati ljudi, ki so naše krvi in italijanski državljani.»
Da ne prinese nova trgovinska pogodba našemu vinogradništvu nikake rešitve in vsied tega tudi našemu ljudstvu nikakih posebnih koristi, smo povedali že včeraj. Ravnotako tudi, da se do sedaj še niso uresničile obljube, ki so nam jih dali na poklicanih mestih, da nam bo prinesla pogodba o političnem prijateljstvu med Italijo
HiMeifr konferenca zadnjih let
Daoftsov nam In zavezniške đržaae — Težko preizkušnja Francije
LONDON, 19. Podlago sedanji medza-vezniški konferenci v Londonu tvori vsekakor takozvani Dawesov načrt. «Kaj je ta Dawesov načrt.» Dne 30/ novembra 1923. je odškodninska komisija po dolgih predpripravah sklenila poveriti odboru finančnih strokovnjakov nalogo, da poišče sredstva za izravnanje nemške, bilance in za ustalitev nemškega denarja. Takrat se še ni mislilo, kakšno važnost bo dobilo poročilo teh strokovnjakov in da bo tvorilo podlago za eno najvažnejših medzavezni-ških konferenc po vojni, in zato so ga takrat vse prizadete države sprejele brez odpora. Sedaj pa, ko bi šlo za njegovo izvršitev, se oglašajo posamezne države z ugovori.
Nemčija se bo morala na vsak način ukloniti in sprejeti ta načrt, ki ji nudi edino rešitev iz grozečega popolnega gospodarskega poloma. Podjetjem manjka tekoči kapital, kredit se je skrčil na najnižjo mero, padanje vrednosti denarja je skrčilo na ničlo kapitale, investirane v državnih obveznicah in kredite vseh vrst.
Posebno trpe vsled tega srednji in delavski krogi. «Nemško delavstvo — pravi poročilo strokovnjakov — bi ne moglo prenesti ponovne inflacije. Treba je izdati proglas na svet, da bi se dob H stalen de
nar, ki bi jim omogočil, da kaj kupijo s
in Jugoslavijo zboljšanje našega splošnega ] svojo plačo tudi štiri tedne potem ko so položaja. Kljub temu pa moramo gornje jc dobili.»
besede našega dopisnika podčrtati, ker nam poleg diugih glasov, ki se slišijo v glasilih onkraj meje, dokazujejo, da tam v Jugoslaviji še nimajo občutka, da bi mogla biti normalizacija odnošajev med obema državama dovršena že s samimi paragrafi mednarodnih pogodb.
To dejstvo je nenavadno važno toliko ca proučevanje odnošajev nted Italijo in Jugoslavijo. Odnošaji med Italijo in Jugoslavijo so komplicirani, in sicer zato, ker so ti odnošaji dvojne vrste. Na eni strani gre za odnošaje med državo in državo, na drugi pa za odnošaje med narodom in narodom. Ti poslednji odnošaji so povzročeni po dejstvu, da je bilo v Italijo vključeno po4 milijona jugoslovenskega plemena, ki £a predstavlja naše ljudstvo.
Vsled tega dnevni boj med rastenjem plač in rastenjem cen, ki ima za posledico zastoj v proizvajanju in trgovanju. Nemški gospodarski položaj postaja vsak dan hujši in če se ji ne posreči rešiti finančnega vprašanja, jo čaka gospodarska anarhija. Smatra se torej, da bo Nemčija sprejela Dawesov načrt, ki je njena edina rešitev.
Zedinjene države trpe na... prevelikem bogastvu, zato iščejo mirnih in zdravih tržišč. Visoka ameriška financa gleda ra-zun tega ljubosumno na vtiskavanje angleških finančnikov v Nemčijo. Dawesov načrt tvori za Ameriko izhod iz nevarnosti, da ostane praznih rok, zato ga bo sprejela.
Anglija vidi v gospodarski vzpostavitvi Nemčije važno postavko za dosego evropskega ravnotežja. Nemčija ni nikakor več
k	1-1	' .	'	'	I	lavuui^ja, iic.iui.ija lu llin.an.ui vw
o bi ne bilo teg£f dejstva, bi obstojali med niena. predvojna tekmovalka, zato bi An-
Itsf^io in Jugoslavijo le meddržavni odnošaji. Ker pa je naše ljudstvo tu kot živ organizem, kod živ del (v plemenskem pomenu besede) onega ljudstva v drugi državi — v Jugoslaviji, niso zapopadeni v meddržavnih odnošajih med Italijo in Jugosla-vijo in ne morejo biti nikdar zapopadeni vsi odnošaji med obema sosedama. Temu je kriv obstoj našega ljudstva na tem ozemlju. To more biti temu ali onemu ne-všečno, toda dejstva so dejstva in z njimi je treba računati v življenju, predvsem pa v politiki. »
To dejstvo se imenuje v našem slučaju vprašanje slovanske manjšine v n< ši državi. Ko bi tega vprašanja ne bilo, potem bi bila ureditev odnošajev med obema državama potom meddržavnih pogodb popolna. Ker pa to vprašanje obstoja in bo obstojalo vedno, urejajo pogodbe med državo in državo le en del odnošajev med obema narodoma. Vsaka zgolj meddržavna pogodba, sklenjena med Italijo in Jugoslavijo, bo vsled tega nepopolna, dokler ne bo urejeno tudi naše manjšinsko vprašanje na način, da bo imel jugoslovenski narod
glija hotela, da pristopi Nemčija tudi v Društvo narodov. Dawesov načrt, kateremu je cilj gospodarska obnova Nemčije, je bil torej v Angliji prijazno sprejet.
Za Italijo tvorijo važnejšo postavko oc nemške odškodnine — dolgovi v inozemstvu. Zato ima za njo izvršitev Dawesove ga načrta, če se ne spravi istočasno v sklac z rešitvijo vprašanja medzavezniškifi dolgov, le relativno vrednost, kajti od dolgo-vane nemške odškodnine gre Italiji pri bližno le
Francija je bila pod Poincarejevo vlado in je tudi sedaj pod Herriotovo vlado — proti temu načrtu. Uklonila se mu je vslec angleško-ameriškega finančnega pritiska toda tudi sedanja francoska vlada, ki se proglaša za demokratično, se prav dobro zaveda, da pomeni obnovitev in oživitev Nemčije, dedne sovražnice Francije, nevarnost za francoski narod
Zasedba nemških pokrajin je pa Franciji gospodarski in obenem tudi politični zalog, ker tvori zadostitev nacijonalnemu ponosu. Razen tega računa Francija na nemško odškodnino za ozdravitev svojega
onstran meje občutek da je uredil vse | lastnega "gospodarskega Ttlnja. Dawesov svoje odnošaje s sosednim italijanskim na-l^t pa je skrčil nemško plačilno zmož-
rodom, t. j. ne samo odnošajev materijalne, temveč tudi idealne narave. Same med-avne pogodbe tega cilja ne morejo do-in zalo je tudi najnovejša italijansko-jugosiovenska trgovinska pogodba nezadostna in nepopolna, kakor je ravno tako nezadostna in nepopolna tudi prva politična pogodba.
Kdor je za trajno in popolno prijateljstvo med obema jadranskima silama, ta mora biti tudi zato, da se uredijo med Italijo in Jugoslavijo ne samo odnošaji od države do države, temveč od naroda do naroda. In v pridržkih, ki jih izraža naš dopisnik v svojem pismu, se izraža ravno to stremljenje, ki je najboljši dokaz, da je zares iskren pristaš resničnega prijateljskega sodelo\'anja med obema narodoma.
Normalizacija odnošajev med Italijo in Jugoslavijo zahteva torej normalizacijo vseh odnošajev in ne samo tistega dela, ki ga lahko uredijo meddržavne pogodbe. S lem prihajamo zopet do našega manjšinskega vorašanja, ki ga je treba normalizirati, ako hočemo odpraviti zadnje pridržke v odnošajih med našo državo in Jugoslavijo. V interesu teh odnošajev je treba po vsem, kar smo rekli, odpraviti vse, kar je nenormalnega. In nenormalno je, da naša manjšina ne sme več imeti svojih narodnih šol, nenormalno je, da se naši ljudje ne morejo več zagovarjati pred diščem v svojem materinem jeziku, nenormalno je dalje, da se je naš jezik pregnal iz vseh uradov v tej deželi, dasi tvorimo v njej kompaktno narodnost, nenormalno je končno vse, kar se na podlagi zgrešenega tolmačenja državnih interesov in interesov italijansko-jugoslovenskega prijateljstva kakorkoli in na kakršnemkoli polju ukrepa tako, da je naše ljudstvo oškodovana
Te nenormalnosti, naj bodo že uvedene
nost na tako mero, da se bosta morala revidirati celokupna svota, odškodnine in njena porazdelitev med zaveznike. Francija hoče ohraniti odškodninsko komisijo, v kateri ima premoč, hoče, da naj ostane versailleska pogodba nedotaknjena in zahteva, da se ji puste proste roke glede določitve časa za umik iz zasedenih nemških pokrajin.
Predvideva se torej, da se bo Francija v Londonu upirala angleško-amerikanske-mu pritisku, in ker je najbolj učinkovit pritisk pritisk na finančnem polju, ni izključeno, če se Francija medtem ne uda, da se bo ta pritisk odrazil na valutnih tečajih, ki so barometer... diplomatskega tlaka.
Kakor se vidi, je torej izid konference v Londonu velikanske važnosti za svetov-nopolitični položaj in je velikanske važnosti «Dawesov načrt», ki visi kakor kak Damoklejev meč v razburjenem političnem ozračju Evrope.
Obrisi Dawesovega načrta
Evo glavnih obrisov tega načrta: Finančni strokovnjaki, ki so proučevali nemško gospodarstvo, so si postavili za cilj, da najdejo način, kako bo mogoče doseči od Nemčije najvišjo mero letne odškodnine, najvišjo mero gospodarskih zalogov kot jamstvo, najvišjo mero prenosa kapitalov od dolžnika na upnika, ki pa naj bi ne
spravila iz ravnovesja gospodarstva in denarnega sistema pogodbenih strank. Razen tega so si finančni strokovnjaki nadeli nalogo, da najdejo način za ustalitev nemškega denarja tn za izravnanje nemške redne bilance.
Za rešitev te naloge so se strokovnjaki postavili na stališče, da se mora vprašanje proučevati s čisto gospodarskega stališča, da se mora letna svota, ki se mora plačati, spraviti v sklad z resnično zmožnostjo dolžnika in da direktna *m indirektna davčna bremena nemških državljanov ne smejo biti nižja od davčnih bremen francoskih, angleških, italijanskih in belgijskih državljanov in končno, da gre upnikom vsaj delna odškodnina zaradi dejstva, da sn se mogli nemška država, podjetja in zasebniki rešiti vseh svojih dolgov samo vsled padca vrednosti denarja.
Francija se nora umekniti iz zasedenega ozemlja
Toda če se hoče to doseči, se /mora Nemčiji vrniti njena gospodarksa in davčna suverenost na njenem ozemlja; mora Nemčija imeti redno izravnano bilanco, vsebu;-očo tudi plačila na račun odškodnine in mora Nemčija končno imeti zdrav denar. Dawesov načrt predvideva torej popolno neodvisnost gospodarskih transakcij od kake tuje voiaške organizacije.
Važna določba v Dawesovem načrtu je nadalje določba, ki pravi, da se ima letna odškodnina, določena v načrtu, smatrati za sedaj za neprekoračljivo in da je v tej letni svoti vsebovano vse, kar dolguje Nemčija zavezniškim državam v denarju in naravi. Plačila se imajo izvrševati v markah, v zlatu, to je v nemški valuti, ki se potem menja v inozemski denar na račun upnikov, ne da bi se pri tem ogrožala stalnost nemške valute. Neizročeni fondi smejo doseči k večjemu dve milijardi, ostanek se mora investirati v Nemčiji. Investirani, razpoložljivi in neizročeni fondi ne smejo presegati 5 milijard mark v zlatu. Letni prispevki na račun odškodnine bodo rastmi od najnižjega zneska za I. 1924.-25. do normalnega zneska za 1. 1928.-29. V prvem letu se bo večji del prispevkov (vsaj 800 milijonov mark v zlatu) potrosil v Nemčiji.
Denarno vprašanje
se bo po Dawesovem načrtu rešilo potom ustanovitve emisijske banke in potom posojila v inozemstvu.
Nova banka, ki bo lahko tudi prenovljena državna banka, bo razpolagala s kapitalom 400 milijonov mark v zlatu, ki bodo podpisane deloma v Nemčiji, deloma pa v inozemstvu. Ta banka bo imela skozi 50 let izključno pravico do emisije in bo postopno potegnila papirnati denar v obtoku.
Banka bo upravljana od predsednika nemške narodnosti, od upravnega odbora z upravnimi in izvršil- funkcijonarji nemške narodnosti, od generalnega sveta, sestavljenega od 14. članov, katerih 7 Nemcev in 7 inozemcev (Anglež, Francoz, Italijan, Belgijec, Amerikanec, Nizozemec, Švicar), od inozemskega komisarja, ki bo kontroliral obtok papirnatega denarja in rezerve, od inozemskega «odškodninskega agenta*, ki bo upravljal fonde, vložene v banko na račun odškodnine.
Bistveni del Dawesovega načrta je inozemsko posojilo v znesku 800 milijonov mark v zlatu.
jard mark v zlatu in bo razpolagala z njimi po svoji uvidevnosti.
Nemčija bo torej morala plačevati vkup-no: v I. letu 1.000 milijonov; v II. letu 1.220 milijonov; v IIL letu 1.200 milijonov; v IV. letu 1.750 milijonov, v V. in v naslednjih letih 2.500 milijonov.
Glede prispevkov v naravi
je določil strokovnjaški odbor, da ne smejo presegati dejanske množine blaga, preostalega za izvoz, da ostanejo omejeni na naravne produkte Nemčije, kakor so določeni v versailleski pogodbi (koks, premog, barvila itd.), da se izključijo produkti, pri katerih prevladuje uvožena sirovina, da se dobavljeni produkti na račun odškodnine morajo porabiti samo v tozadevnih državah in da se ne smejo od tam ponovno izvažati, da se ti produkti plačajo s fondi, ki jih je nemška vlada vplačala na račun odškodnine.
Odbor finančnih strokovnjakov zaključuje svoje poročilo, poudarjajoč, da je ta načrt nedeljiva celota in da se ne more doseči uspeh, če se sprejmejo nekateri nasveti, drugi pa odklonijo. Nadalje poudarja strokovnjaški odbor, da je njegov načrt ▼ tesni zvezi z vzpostvitvijo nemške gospodarske suverenosti.
Preizkušali smo — zaključuje poročilo strokovnjakov — določiti sistem, po katerem je zajamčena najvišja svota, ki jo Nemčija lahko plača v lastnem denarju. Odbor smatra, da nemški narod lahko zadosti bremenom, ki mu jih nalaga ta načrt, ne da bi njegove življenske razmere postale hujše od onih v zavezniških in sosednih evropskih državah, ki morajo tudi prenašati vojne posledice.
Zavedali smo se dejstva, da vzpostavitev Nemčije ni, v sedanjih razmerah, cilj sama sebi, temveč — da tvori del bolj obširnega vprašanja — evropske obnove,»
O izvršitvi tega načrta se sedaj razpravlja v Londonu. Po vsem, kar smo povedali, se vsak lahko zaveda, kake ogromne važnosti je sedanja konferenca za vso Evropo.
stojala iz pravnikov, časnikarjev in politikov in ki naj bi proučila tiskovno vprašanje tudi z ozirom na mednarodno zakonodajo.
Prvi nastopi tržaškega prefekta
v izvrševanju ukaza o tiska RIM, 19. Tržaški prefekt je odredil včeraj zaplenitve listov «11 Lavoraiore*, «L'Emancipazione» ter «Mali List*.
Nadalje so bili zaplenjeni «L'Opinioiic» v Kataniji, «La Fionda» v Lecce in «11 Vec-chio Paese* v Napolju.
Dijaške demonstracije v Napoliu NAPOLJ, 19. Dijaki gimnazij Genovesi in Vittorio Emanuele so priredili burne demonstracije proti profesorskemu zboru radi poraznih izidov julijskih izpitov. V resnici je od 125 privatistov padlo na izpitih v poletnem terminu 98 in od 50 rednih dijakov 25. Dijaki so s palicami razbili vse podobe ter stvorili nato demonstracijski sprevod. Orožnikom se je posrečilo vzpostaviti red. Dijaki so naslovili na liste pismo, kjer zahtevajo posredovanje šolskega skrbnika.
Angleško vojno brodovje v Napolju NAPOLJ, 19. Davi ob 8.30 so priplu'e ladje angleškega sredozemskega voj leg «, brodovja. Njih prihod je bil pozdravljen z običajnim streljanjem.
Mb Mm u jiisofeiji
Ameriški optimizem glede loirfonsKe konference
WASHINGTON, 19. Na podlagi poročil ameriških listov o londonski konferenci se izraža v Beli hiši gotov optimizem. Ugotavlja se, da se je storilo nov korak naprej na poti rešitve reparacijskega vprašanja.
Tudi Francozi zadovoljni s včerajšnjimi uspehi
PARIZ, 19. Listi ugotavljajo, da so potekle včerajšnje seje odsekov londonske konference na splošno dobro. «Petit Pa-risien* izjavlja, da se bo prišlo kljub velikim težkočam do ugodnih uspehov. Večina I rf 91	*erA 'e r*slć ?r listov ugotavlja spravljivo postopanje V [em^slucaju Amerikancev in «Ere Nouvelle» jim pri-znava, da so spoznali, da se ne more Francija odpovedati svojim pravicam do sankcij napram Nemčiji.
Veličasten p^reb generala Rieclottl Garlboldl
RIM, 19. Danes zjutraj se je vršil pogreb generala Ricciotti Garibaldi. Pogreba, katerega stroške bo plačala država, se je ra<3- stranka do razpotja: prva se je izrekla udeležila ogromna množica občinstva in za volilno vlado Pašiča,	—	--
Jovanoviću ponuđen mai dat za sestavo koncentracijske vlade - Nasprotujoča si stališča med radikali - Opozicija za koncentracijo
BEOGRAD, 19. (Izv.) Predsednik narodne skupščine Jovanović se je po končanih posvetovanjih podal h kralju, kjer jc oslal od 10.30 do 11.30. Z dvora je prišel Jovanović v predsedništvo narode skupščine. Tu je izjavil, da je podal kralju perečilo o položaju in o razgovorih z načelniki opozicije o sestavi koncentracijske vlar'e. Na a dijenci je kralj ponudil Jovanoviću mandat za sestavo koncentracijske vlade. Jovanović pa mandata ni sprejel, ampnk je izjavil kroni, da hoče prej vedeti za mnenje svojih prijateljev.
V radikalnih krogih se je po Jovanovi-ćevem povratku razvila živahna diskusija. Kombinacije za koncentracijsko vlado so povoljne. G. Jovanović je obvestil predsednika vlade, da mu je bil poverjen mandat za sestavo koncentracijske vlade, nakar je imel sejo z onimi radikalskimi ministri, ki so za koncentracijo. Koncentraciji nasprotni ministri so za to, da odkloni Jovanović ponuđeni mu mandat in sicer radi tega, ker je Pašić proti koncentracij-
se z gotovostjo pričakuje, da bo dobil Pašič mandat za sestavo volilne vlade.
BEOGRAD, 19. (Izv.) Davi je imel opo-zicijonalni blok plenarno sejo, kjer se je ugotovila možnost za sestavo koncentracijske vlade z Jovanovićem. O tem je bil kralj obveščen.
BEOGRAD, 19. (Izv.) Važna konferenca radikalskih ministrov je trajala do 2 pop. Na tej konferenci sta prišli rad. vlada in
vensko-italijansko prijateljstvo bo na obeh straneh prosto vsakega pridržka, tako da se bo moglo razvijati brez vseh ovir in vseh presenečenj na največje dobro ne samo obeh držav, temveč, kar je še važnejše, na blagor obeh velikih narodov.
Vsa politika našega lista stremi za tem« da pride do normalizacije položaja
naše
--------, —,-------------manjšine potom pravični^ zakonov in is
potom zakonov ali kakorkoli, je treba v tem do popolne normalizacije italijansko-naši d?^eli korenito odpraviti in ju0oslo- iugoslovenskih odnošajev.
Za izravnavo nemške bilance
so določene štiri kategorije dohodkov: 1. dohodki redne bilance, 2. železniške obligacije, 3. industrijske obligacije, 4. pristojbine za železniško vožnjo.
Nemška bilanca je bila podvržena podrobnemu študiju. Troški so se zmanjšali predvidenimi varčevanji, dohodki so se povečali z novimi davki. Po določitvi preventivnih bilanc je prišel odbor strokovnjakov do sklepa, da za leti 1924.-25. in 1925.-26. ni mogoč nikak dohodek od redne bilance, izvzemši izreden prispevek iz posebnih virov 500 mil. mark v tem poslednjem letu. Za I. 1926.-27. je določen prispevek 110 milijonov mark, za 1. 1927.-28. 500 milijonov mark, od .L 1928.-29. dalje 250 milijonov mark. Za jamstvo teh prispevkov so določeni dohodki nekaterih monopolov in pristojbin, in sicer od carinarnic, alkohola, tobaka, piva in sladkorja
Glede nemških železnic se smatra, da veljajo sedaj 26 milijard mark v zlatu. Proge in upravo bi prevzela za to svoto družba, ustanovljena s preferenčnimi akcijami za 2 milijardi mark, z rednimi akcijami za 13 milijard mark in z obligacijami za 11 milijard mark. Družba bo imela upravni svet, sestavljen od 18 članov, polovico imenovanih od nemške vlade, polovico pa od držav-upnikov. Glavni ravnatelj bo Nemec, toda inozemski komisar bo imel največjo kontrolno oblast.
Nemška vlada bo razen tega dala odškodninski komisiji obligacije industrijskih podjetij v skupnem znesku 5 milijard kron v zlatu proti 5% obrestmi in \% za amortizacijo.
ir načrtu za reorganizacijo nemških Železnic je predvidena 10% pristojbina za prevažanje potnikov m 1% za prevažanje blaga.
Z izvršitvijo tega načrta bo dobila odškodninska komisija obligacije za 16 mifi-
zastopniki raznih civilnih in vojaških ob!a-stev. Kraljevska hiša, vlada, ministrski predsednik, senat, zbornica, armada, drž. milica so poslali svoje zastopnike k pogrebu. Tudi poslaniki Anglije, Francije in Grčije so se udeležili pogreba. Francoska vlada je poslala venec s francoskimi tro-boinimi trakovi z napisom: ««Hvaležna Francija generalu Ricciotti Garibaldi». Venec, ki ga je poklonila grška vlada je nosil na traku enostaven napis: <*Zmagalcu pri Domokos». Tudi vlada republike Argen-tinije je poslala krasen venec. Tekom sprevoda je ljudstvo trosilo z oken cvetj'e na krsto. Truplo je bilo pokopano v Veranu.
Liberalci za zakon o tisku
RIM, 19. Sinoči se je sestal izvršilni odbor rimske sekcije liberalne stranke, kateri je proučil sedanji politični položaj s
R osebnim ozirom na polemike zadnjih dni.
ato je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
«Izvršilni odbor rimske sekcije italijanske liberalne stranke ugotavlja, da so višji interesi domovine, kateri so določili, da je sekcija stalno podpirala sedanjo vlado, danes še bolj očividni iz manifestacij tako raznobarvne opozicije, katere premoč bi pomenila povratek k razmeram, ki jih je italijansko ljudstvo končnoveljavno obsodilo, in še jasneje dalo razumeti, da jih je treba za vedno prepustiti preteklosti.
«Z oziram na odredbe glede tiska priznava odbor, da ima vlada dolžnost disciplinirati funkcije časnikarstva v zvezi z najvišjimi interesi države, ter izraža željo, da bi se to oskrbelo zakonodajnim potom ter tako spravilo v sklad pravice svobode z dolžnostmi narodne discipline.»
Za zakon o tisku se izreka tudi «Nuovo Paese», ki piše v odgovoru na napad lista «Mondo» na ukaz glede tiska tako-le: «Ukazi gledć tiska so izjemnega značaja in tedaj tudi prehodnega ter bodo morali biti na vsak način spremenjeni v zakon s strani parlamenta. Jasno je, da bo parlament pri tozadevni razpravi moral zajeti vse vprašanje tiska ter urediti z zakonom vprašanje njega discipline. Neki fašistov-ski poslanec se je te dni celo izrekel za takojšnjo ustanovitev komisije, ki bi ob-
medtem ko je druga zavzela stališče v prilog Jovanovi-čevi koncentracijski vladi. Vendar pa je večina radikalov proti koncentraciji. Nadejajo se, da bo Jovanović moral odkloniti ponuđeni mu mandat.
Obupen položaj mm u Brezi!!]!
BUENOS AIRES, 19. Iz bojišča pri S. Paolo dospela poročila pravijo, da je položaj vstašev obupen. Njih prizadevanje, da bi zanetili vstajo tudi v drugih di Jr ivaJi, se je izjalovilo. Vladne čete, ki so v petkratni premoći, popolnoma onkoljujejo vstaše ter jih skušajo izvabiti na boj na odprto polje, da bi mesto ne (rpelo škode.
Levo krilo zveznih čet jc zavzelo policijsko vojašnico v ulici Vergueire v S. Paolo; 30 vstašev je bilo ujetih in zaplenjenih je bilo več strojnih pušk.
Pocestni poboj v Lisaboni
LISABONA. 19. Sinoči je prišlo do po-ul ičnega spopada med vojaki republikanske straže in policijskimi agenti. Med streljanjem je prišlo 8 oseb ob življenje, več jih je bilo ranjenih. Mir je bii kmalu nato vzpostavljen.
Romunski ministrski svet ratificiral praške sklepe
BUKAREŠT, 19. Na podlagi poročila zunanjega ministra Duce je ministrski svet ratificiral sklepe praške konferencc.
Minister Duca bo zastopal Romunijo na zborovanju Društva narodov.
Rusko izseljeniško gibanje
PARIZ, 1* *La Victorie» je priobčila zanimivo statistiko o ruskem izseljeniškem gibanju ki je bila sestavljena pod nadzorstvom znanega raziskovalca Nansena. Na podlagi omenjene statistike se je vsled boljševiške revolucije iz&elilo iz Rusije okoli poltretji milijon oseb, ki so se naselile v raznih evropskih državah. Največ ruskih izseljencev in izgnancev prebiva v Nemčiji; njih število se ceni na okoli 600.000. Dalje j« ruskih naseljencev ▼ Franciji okoli 400.000, v Traci j i in Macedoniji okoli 660.000, v Poljski 80.000, v Bolgariji 33.000, v Romuniji 30.000, v Turčiji 29.000 in 1500 v Belgiji.
Pisme Iz JugoslavHe
. LJUBLJANA, 18. jnlija.
Ministrski predsednik Pašič je podal kralju danes ostavko celokupne vlade. YLkt, v katerem utemeljuje gospod Pašić svojo ostavko, je zelo dolg in obsega nič manj ko tri na stroj pisane pole. Svoj predlog utemeljuje gospod Pašić s splošnim stanjem v deželi, ki da se da re-iiti samo s takojšnjimi volitvami. Parlament da ne more redno delovati, subverzivni elementi pa ogrožajo obstoj države. Koncentracija je nesprejemljiva, ker je neus t varljiva. Nevtralna vlada pa bi kršila parlamentarni princip, vsled česar je edini izhod v novih volitvah.
Kljub temu pa vseeno ni verjetno, da bi prišlo do koncentracijske vlade, ker jo radikali nočejo. V tem zmislu se je ministrski svet tudi že izrazil.
Iz gotovega ozira je stališče radikalov zelo razumljivo, kajti opozicija stavlja za svoje sodelovanje v vladi prevelike za-hleve. Opozicija zahteva namreč za sebe pravico, da smejo vstopiti v vlado samo poslanci, kateri so njej po volji. V to pa vladne stranke seveda nočejo pristati, ker ne morejo priznati opoziciji pravice, da bi sodila njene člane in da bi jih pred narodom kompromitirala, češ poglejte kake ljudi so imele vladne stranke in šele mi smo morali napraviti red. %
Zahteva opozicije pa je tudi proti parlamentarnim običajem Beograda in tega argumenta ni zavreči.. Ko je bila leta 1908. prišla samostalna opozicija v ostro nasprotje z radikalno vlado, kateri je nače-loval Pašič, jc bil končno izglajen spor na ta način, da se je osnovala koalicijska vlada, katere predsednik je bil zopet Pašič. Pri sestavljanju vlade ni bilo nobenih osebrJh vprašanj, temveč vsaka stranka je imenovala svoje kandidate in druga jih je sprejela in vse je bilo rešeno.
Ni pameino, da je sedaj opozicija zavrgla to dobrohotno stališče, to tem bolj, ker ji je Pašič zelo pokvaril položaj. Danes se ne da več tajiti, da je Radič popolnoma v komunistični službi, saj ga uvrščajo komunisti že med svoje klasike, kakor je dokazala razstava v Helsingforsu. Ravno sedaj pa imamo v Jugoslaviji polno sitnosti s komunisti in vlada je bila celo prisiljena uporabiti proti njim zakon o zaščiti države. Je sicer res, da se iz političnih vzrokov zelo pretirava komunistična nevarnost, toda na drugi strani je ravno tako res, da so moskovski učenci dobili apetit in da bi marsikako zagodli, če bi bil položaj za nje malo ugodnejši. Na vsak način pa odločuje pri današnjem reševanju krize tudi komunistična komponenta in zato bi bilo od opozicije pametno, če bi ostro naglasila svoje nasprot-stvo do komunizma.
Opozicijonalni listi zidajo še vedno na kombinacijo Ljuba Jovanovič - Davidovič -Korošec. Že v zadnjem pismu sem dejal, da je ta kombinacija le malo verjetna. In danes bi to še enkrat poudaril. Radikali se ne bodo v nobenem slučaju cepili, od opozicije zaželjena kombinacija pa je ustvarljiva samo s cepitvijo radikalov. Zato vse kaže, da bodo radikali še naprej prenesli zvezo s samostojnimi demokrati in ustvarjali nove kombinacije šele po volitvah.
Koncentracijska vlada bi bila sicer v interesu dežele, pa kaj ko je trmoglavost v Jugoslaviji še vedno najbolj merodajen princip. Ne popustiti, magari da bo slabo, toda naša bo obveljala in to je glavno! Smo pač še mladi in zato je treba tudi to razumeti in — oprostiti!
Trgovinska pegedba z Italijo je sklenjena. Nikakor ne v slabo Italije. Zato upam, da bo prinesla tudi vam nekaj dobrot. Morda spoznajo sedaj vaši sodržavljani, da se vendar da z Jugosloveni živeti v prijateljstvu in da zato tudi ne gre preganjati ljudi, ki so naše krvi in italijanski državljani. Končno se ima urediti še marsikako vprašanje glede zboljšar/a trgovinske pogodbe. Ni treba še posebej poudarjati, da je to dosegljivo le, če ne bo nerazpoloženja v Jugoslaviji. Iz tega razloga, upam, da smem novo pogodbo pozdraviti.
Omenil bi samo še stvar, ki zanima zlasti vaše vinogradnike. Gre za izvoz vašega vina. Jugoslovenska delegacija je bila pripravljena dovoliti uvoz 100.000 hI vina, toda pod jamstvom, da bo to vino samo iz slovanskega Primorja. Italijanska delegacija se nato' za stvar ni interesirala. Mislim, da je s tem slabo branila svoje italijansko stališče, kajti izvoženo bi bilo
mirnosti, da lahko govorimo bfti strahu
m zavijanja o pravih vzrokih svetovne vojne. Predao preidemo pa na prave njene vzroke, moramo spregovoriti par besed o modernem imperijalizmu sploh.
Kaj je imperijalizem? Imperijalizem lahko opredelimo kakor smer v zunanji politiki, ki gre za tem, da najdejo vsi državljani kake države delo in zaslužek, da se zavaruje obstanek in napredek narodnega kapitala in življenje preprostega delavca tudi izven državnih mej. Ko se je narod tako razvil, da mu ne more več zadostovati ozemlje v lastnih državnih mejah, kar se lahko zgodi vsled preobljudenosti ali pa radi tega, ker njegovi domači izdelki ne morejo več najti v lastni državi razpečavališč, tedaj skuša v interesu lastnih državljanov vsak državnik gledati na to, da spravi prebitek svojega naroda v tuji svet, oziroma da najde za svoje izdelke odjemalcev v tujem svetu. Pod takimi razmerami ni širjenje kakega naroda Čez narodne (državne) meje nič drugega, kakor močan izliv narodnega hotenja, naravna posledica boja za življenje in obstanek. Kakor ima posameznik nagon samoohrane, tako ga ima tudi cel narod, država. Ta nagon je tem silnejši, čim kulturnejši in razvitejši je kak narod. Kjer je mnogo blagostanja, tam je tudi želja, da ostane to blagostanje trajno.
Moderno razvita država ima svojo industrijo in svojo trgovino. Če se razvije industrija na višino, da ne more več oddajati doma svojih izdelkov, ker jih je že povsod preveč, si skuša iskati novih tržišč izven državnih mej, v tujem svetu, ali pa mora svoje izdelovanje ustaviti. Če ustavi izdelovanje, ima to za posledico, da zgubi domači delavec svoj zaslužek kakor tudi
kapital »vojo investicijo. Interes kapitala in delovnega ljudstva je tarif, da se vzdrži na gospodarski višini, na kateri se nahaja in da zato išče drugod krajev, kjer bo oddajal svoje izdelkeTče jih ni v lastni državi, zahteva njegov egoizem in nagon samoobrambe, da gre v svet. Vsaka moderna država hoče danes voditi tako gospodarsko politiko, da zadovolji vse svoje državljane in jim poskrbi ne samo njih vsakdanji kruh. a mpak jim nudi čim največ blagostanja. Zato se danes vsaka zunanja politika usmerja po narodno-gospodarskih načelih.
Narodne države, ki niso nikdar poznale verskih in narodnostnih bojev, so se prve vsedle na zlato solnce gospodarske poli' tike. To je bila predvsem Anglija, ki a je v teku let podvrgla največ sveta in ki ima danes največ kolonij, v katere lahko uvaža prebitek svojih izdelkov in s katerimi lahko trguje. Ravno tako so saturirani Francozi. Lahom ni še treba kolonij iz gospodarskih razlogov, ker njihova industrija ne zadostuje niti lastnim potrebam, pač pa imajo prebitek na ljudstvu, s katerim imajo velike preglavice. Ruska, Španska in Portugalska ne pomenijo na gospodarskem j polju mnogo ali pa nič.
Vse te evropske države niso bile imperialistične, ker so bile gospodarsko satu-rirane, oziroma še zaostale, da bi morale misliti na gospodarsko širjenje v tuji svet. Tako je bilo že tudi pred svetovno vojno.
Nekaj drugega je bilo z Nemčijo, ki pred vojno ni imela več dovolj sveta, da bi oddala izdelke svoje ogromne, v zadnjih tridesetih letih visoko razvivše se industrije in da bi zadovoljila potrebam svojega tr-govstva in delavstva. O tem pa drugič.
DNEVNE VESTI
vrne
vino bi prišel denar v Italijo in ne v Jugoslavijo. Ali ni tako?
Vodstvo Alojzijevišča, Gorica, Via Pon-te Isonzo 3-9.
Gojenci preteklega šolskega leta naj vložijo le prošnjo brez prilog.
Vodstvo Alojzijevišča.
Počitniška akcija
V	torek 22. jnlija se odpeljejo otroci na Vipavsko v Goče, Lože, Col, Sanabor.
V	sredo 23. julija v postojnski okraj: v Lozice, Strane, Ubeljsko, Vremski Britof, Nova Sušica, Košana, Razdrto, Preatranek, Slavino, Žeje. .
V	četrtek 24. julija v Kanal« Moče, Sv. Lucija, Volče, Tolmin, Zatolmin, Lišek, Ravne, Kamno, Idrsko, Kred, Sužid. Čezsoča.
V	soboto 26. julija na Goriiko v Bukovico, v Vrtojbo, Nabrežino.
Otroci naj se zglasijo v pondeijeic v pisarni Udruženja, da dobe potrebna navodila. —
2. d. U.	_
Drultvene vesti
D. K. Proeveta Sv. Kili pri Trstu. Danes 20. t. m. ob 19.30 uri v društveni dvorani se uprizori Strindbergova drama v 3 dejanjih
«Oče». Igra je dobro naštudirana, tako da smemo upati na popoln uspeh. Opozarjajo se ob tej priliki starši, da bi ne jemali otrok s seboj k predstavi.
Javna knjižnica šentjakobske «&talnice» posluje redno vsako nedeljo od 10.—11. ure predpoldne v navadnih prostorih (stara policija) pri Sv. Jakobu. Knjižnica ima bogato zbirko raznovrstnih zabavnih in poučnih knjig, zato jo toplo priporočamo vsemu slovenskemu občinstvu, posebno šolski mladini, ki ima v šolskih počitnicah mnogo prostega časa, katerega lahko koristno uporabi s čiri »brih knjig. Stroški za izposojevanje knjig so neznatni; vpisnina znaša% 1 liro in mesečni prispevek tudi 1 liro.
Pri tej priliki opozarjamo tiste člane, ki niso v predpisanem času vrnili izposojenih knjig, naj to nemudoma store, ker bodo sicer morali plačati globo.
M. D. P. Opčine priredi, ob priliki nogometne tekme, izlet v Vipavo. Člani, ki se želijo
udeležiti izleta, naj se zglasijo pri tov. tajniku GuŠtin-u, kjer dobijo vse informacije. Prijatelji društva dobrodošli.
— Obenem izjavlja, da nima ničesar skupnega z orkestrom Dolenc, kakor se splošno misli.	Odbor.
Dramatični odsek šentjakobske Čitalnice. Jutri ob 8.30 zvečer točno, sestanek. Naprošeni so vsi da prinesejo s seboj vloge in knjige, ki jih imajo doma. — Odbor.
Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu opozarja vse svoje zadružnike, da lahko dvignejo svoje zadružne knjižice pri knjigovodji g. W. :' ,	*	, i, T<r	Primožiču vsak dan od 9—10 zvečer v nedeljo
mi je dobiti denar za povratek. Ko sem » c dopoldne. Kdor ne dvigne svoje
,e ostalo tam od!	jo bo prihodnjo nedeljo.
Šentjakobska in magdaleaska podružnica
«Šol. Dr.» se sestaja v važnih pogovorih na različnih krajih. Govorijo, da nameravate prirediti v nedeljo, dne 3 avgusta t. L neko skupno senzacijo na senčnatem vrtu pri «Tirolcu». ~ —	' da so se že naprosila
PRONTII
Namesto mednarodnega «halo» se širi v zadnjem času tudi med Slovenci čisto italijanski «pronti». Ne gre za nasprotstvo proti italijanščini. Tudi se lahko prizna, da ima pri rabi modernih občevalnih sredstev, kakor je na primer telefon, enoličnost konvencijonelnih izrazov svoj praktični pomen. Vendar je čudno, da se Slovenec Slovencu oglaša s «pronti», kakor da bi se klicani bal, da ne vedoč, kdo ga kliče, razdraži klicalca z nerazumljivim odzivom. Predlagam izhod, ki pomiri bojazljivce in prihrani vsem, ki morajo rabiti telefon, par sekund, ki bi, seštete, na leto znašale precej časa. Namesto da se oglašaš, ko te pokliče telefon, s «pronti» ali s «haIo» ali s kakršnokoli prazno besedo, oglasi se rajši s tistim imenom« pod katerim je tvoja telefonska postaja navedena v izkazu telefonskih naročnikov. Na ta način zve klicalec takoj, da ima pravo zvezo, ter se klicanemu takoj predstavi in mu pove, s katero osebo želi govoriti, če morda ne spozna že po glasu, da se mu jc oglasila prav tista oseba, katero je hotel klicati. S tem se prihrani tisti čisto nepotrebni dvogovor: «halo» ali «pronti», «pronti» ali «halo», «s kom govorim?« itd.
Nepotrpežljivec.
Pozor izseljenci l
Vprašali smo nekatere izseljence o vzrokih njihovega nenadnega povratka iz Francije in povedali so nam sledeče:
Odposlana nas je bila osemdesetorica, večinoma Gorjanov, na delo v francoske rudnike z obljubo, da se nam bo tam dobro godilo, da dobimo tam izvrstno plačo in
zaščito. Odpotovali smo v Frandjo. Nai	^	„„
spremljevalec }e že par postaj od Vidma m dabrih ^ Stroški dalje izginil brez sledu. Par postaj od , ..	. •
Met za smo začeli z delom. Tu se je začelo za nas veliko trpljenje. Dobili smo dnevno 14 frankov, od katerih so nam odtrgali po 9 frankov samo za hrano. V našem rudniku so bili rovi nepodprti in neobzidani, živ-ljenska nevarnost velika! Vsak dan so prinesli koga na nosilnicah na beli dan. Poskušali smo uteći. Nekaterim se je posrečilo pobegniti v bližnji Luxemburg, drugim pa v Belgijo; ali pa v Porurje. Mnoge so jih pa orožniki ujeli na begu in prignali nazaj v šotorišče. Komur se je posrečilo ubežati, ta je bil srečen, ker drugod po Franciji se že dobi delo vredno človeka. Bila je tam že od leta 1918. stotina Rusov, popolnoma vdanih v svojo suženjsko usodo, ker se jim je že večkrat izjalovil beg. Postavili so me pred odločitev: ali na delo v rov, ali pa nazaj domov, drugam pa ne. Posrečilo se
odpotoval proti domu, . mojih sodrugov še kaka trojica. Ko sem prispel v Gorico, me je ravno isti agent, ki nas je spravil v Francijo, hotel na novo
it a li ja nski h" dr ža vi j an ov iS" prodano P^-JŠ
kongres. Kongres je končal s popolnim uspehom in je zlasti omeniti patriotičen duh, ki je vladal na njem. Na kongresu je bila podana tudi statistika našega srednjega šolstva. Ker je ta statistika nad vse zanimiva, jo podajam v sledečem. Vseh srednješolskih profesorjev je bilo preteklo leto 3313. Število dijakov je znašalo 79.422, ki so obiskovali 120 popolnih in 69 nepopolnih srednjih šol. Prav lepa armada!
Posebno radostno pa je to, da se je na kongresu konstatiralo, da so učni uspehi vedno bolj zadovoljivi, da naša mladina napreduje.
In če napreduje naša mladina, potem napreduje ves narod in zato naprej optimisti!	O. P.
T ah ko si mislite kaki občutki verjetnosti Toliko vemo za sedaj, da .	to čitam časooise o upa- nekatera pevska društva za ^delovanje. Bo
menda zopet kakšen — semenj. Za danes prosimo vsa cenj. društva, da se ozirajo na to pri-
podzemske rove
0 modernem imperijalizma
Ob priliki desetletnice izbruha svetovne vojne se spodobi, da poskušamo najti njene prave vzroke. To je sicer stvar bodočnosti, ker mi smo še preblizu dogodkom, ki so pretresli politična, gospodarsko in socialno ves svet in katerih posledice čutimo danes mi vsi, da bi stvar objektivno presojali. Vendar imamo danes že dovoli naslov:
Zato se nam ne zdi nikoli zadosti opozarjati vedno in vedno naše izseljence, da naj bodo jako oprezni, ko sklepajo pogodbe in sprejemajo obveznosti vnaprej!
Duaiki zavod MoIzUevttie v Gorici
Vodstvo Alojzijevišča obvešča javnost, da bo v prihodnjem šolskem letu na novo sprejelo proti plačilu:
1)	dijake, ki želijo obiskovati goriške srednje šole, in
2)	učence, ki so z dobrim uspehom dovršili IV. razred ljudske šole in se hočejo pripraviti za sprejem v L razred kake tukajšnje srednje šole (gimnazije, realke, učiteljišča) ali dopolnilne šole, ki velja kol pripravnica za trgovsko šolo.
Prošnji za sprejem v zavod naj priložijo sledeče listine:
1)	Krstni list (pravilno kolkovan);
2)	zadnje šolsko spričevalo;
3)	spričevalo duhovnega pastirja o nravnem obnašanju prosilca.
Prošnje z navedenimi prilogami naj se pošljejo najkasneje do 31. avgusta t. 1. na
reditev.
aa podlagi katerega se je dognalo, da je pre-t vezni Rudolf Werner v resnici 26-letni Aleksander Kumin, rodom Prus. Zdi se, da ima elegantni potepuh aa vesti več podobnih sleparij; tudi Šoferja, ki ga je prepeljal iz Opatije v Trst je opeharil za 400 lir.
Mož se nahaja sedaj v zaporu v ulici Coro-neo, kjer ima pod zamreženim oknom priliko razmišljevati o minljivosti posvetne sreče.
Iz tatiMkega dnevnika. Predvčerajšnjim so se neznani zlikovci vtihotapili v stanovanje zasebnice Frančiške Knez, katero se nahaja v ulici F. Rismondo št. 4, ter ukradli nekaj zla
Nenadna smrt starca. 60-letnemu Ferdinandu Spessot, stanujočemu v ljudskem prenočišču v ulici Pondares, je včeraj zjutraj, ko je vstal iz postelje, postalo nenadoma slabo; zleknil se je na stolico ter obsedel nepremično. Na-vzočni uslužbenci so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki pa je prišel zaman, kajti starec je bil že mrtev; zadela ga je možganska kap.
Identifikacija utopljenke. Mlada ženska, o kateri smo poročali, da so jo našli predsinoč-. njim utopljeno v Barkovljah, je bila identifici-t rana za 29-letno šiviljo Štefanijo Judera, ro*
srebrnine, v skupni vrednosti okoli ^ pataMuaje. .lanujoCo v ulici Torre bian
— Tudi trgovec Fran Premul, stanujoč v ul. Milano št. 26, je bil deležen tatinskega obiska. Predvčerajšnjim so neznani zlikovci vlomili v njegovo stanovanje ter ukradli 5 zlatih prstanov, vrednih 1200 Hr.
ca št. 20. Spoznali sta jo dve ženski — njeni znanki, — ki sta povedali da je bila Judera zelo nevrastenična in da je sita življenja.
Potemtakem gre za samomor in ne za nesrečo, kakor se je prvotno tudi domnevalo.
Vesti z Goriškega
Od 1. junija t. L nadalje paelttje v Gorici poseben odsek uredništva in upravništva «Ediaosti» za Goriško, ki »a svoje prostore v kiši «Goriške ljudske posojilnice», v Via Carducci št. 7, I. Tam se sprejemajo vsakega dne med uradnimi arami od 10. do 12. predpoldne stranke, ki želijo bodisi astmeno ali pismeno predati vesti za naš list. Isto tako se tam sprejemajo naročnina in vsake vrste oglasi za naš list. Vesti in oglasi, oddani do 12. predpoldne, se objavijo v naslednji številki « Edinosti*.
Seja pokrajinskega upravnega odbora. V
torek pa se je vršila seja pokrajinske uprave v Vidmu, na kateri so bile odobrene sledeče zadeve slovenskih občin na Goriškem:
Trenta-Kobarid: družinski davek; Šebelje: pravilnik o nalaganju davka na vozila in domačo živino; Černiče: isto; Čepovan-Ponikve: pasji davek; Čepovan: profilaksa proti pasii steklini; Trebuša: povišanje pasjega davka; Serpenica: pravilnik o nalaganju družinskega davka; Podgora: pravilnik o davku na napise, Slap, Zorži in Erzelj: Kravilnik o nalaganju davka na vozila in domače živali; Čepovan: pravilnik o živinskem davku.
Odložene so bile sledeče zadeve naših občin: Ozeljan-Sv. Mihael: družin, davek; Cerkno: družinski davek; Černiče: družinski davek: Kamal-Čepovan: pravilnik o nalaganju družinskega davka; čepovan: pravilnik o nalaganju davka na vozila in domaČe živali.
Kdo ne pozna našega Dornberga sredi prelepe Vipavske doline, vsega v zelenje odetega, v senci košatega drevja zatopljenega v sladko jesensko pričakovanje, ko pali solnčno Gorico samostalnik njenega pridevnika? Vi stari njegovi prijatelji, ki ga še poznate izza davnih dni in ki ste se že tolikokrat greli ob njegovem sladkem ognju, gotovo tudi v nedeljo ne boste zamudili lepe prilike, da mu pohitite v gostoljubno naročje. In če je med nami kdo. ki ga prijazni Dornfeerg še ni videl v svoji sre-pojdi in stori tudi ti tako
1'e bil g. profesor navzoč pri vaji dramatičnega trožka, o katerem se je izrazil zelo pohvalno.
Osumljen morilec. Kot smo že poročali v našem listu, je bila v nedeljo, dne 29. junija t. 1. umorjena 54-letna Katarina Cej iz Ajševice v svoji lastni hiši. Najprej je padel sum na sorodnike umorjene, češ, da so oni iz koristo-iovskih namenov umorili bogato sorodnico,
ki pa se je izkazal za neosnovanega. Sedaj jc varnostna oblast zaprla 37-letnega Ernesla Ružiča iz Ajševice, ker je osumljen, da je on, ki je silno nagle jeze, umoril pokojnico iz maščevanja. Toda zelo verjetno je, da se tudi ta sum prej ali slej izkaze za neosnovanega in da ostane ta strašni zločin še nadalje skrivnostna zagonetka. Ne gre namreč, kot se jc prvotno mislilo, za roparski umor, ker so hranilne knjižite in druge vrednosti žrtve ostale nedotaknjene.
Boitov «Mefisto» na videmskera gradi-. Po lanskem poskusu, dajati operne predstave na trgu videmskega grada, ki se je dobro obne-sel z uprizoritvijo Vcrdi-jeve «Aide», namerava tudi letos poseben odbor uprizoriti na videmskem gradu Boitovega ^Mefista ». — Glavno vlogo bo pel comro. Nazareno de An-gelis, eden iz najboljih umetnikov v milanski
*ScaKli», Orkester, ki bo štel 100 glasbenikov, bo dirigiral mojster Fabbroni, ki jc že dirigiral «Mefista» v verOnski areni in lansko leto «Aido» na videmskem gradu. Vaje zbora, ki šteje 120 pevcev, so že pričele.
Drežnica. (Zgradba električne centrale) Tudi v naši gorski vasi je napravil splošni napredek korak naprej. Sedaj smo na tem, da uporabimo vodno moč naših domačih voda ter da si zgradimo zadružnim potom toli potrebno električno centralo. Le glede njene izvedbe obstoja še neki razpor glede posesti, ki preti odložiti za nekoliko časa celo zadevo. Zaradi tega poživljamo svoje soobčane in bližnje sointeresirane vaščane, da se kaj brž sporazumejo in složno započnejo z delom, tako da ne pride ta čas kak tujec ter nam ugrabi naše vodne sile in nas napravi odvisne di, temu veljaj: pojdi in stori tudi ti tako. od svoje volje. To je tembolj važno ako po~ Pridruži se starim njegovim prijateljem, kajti -"Jfkm^da razna tu,a vekkapjtal.stjčn^pod užitek, ki te tam čaka, ni vsakdanji. Člani
pevskega zbora pevskega in glasbenega dru- .
jetja komaj Čakajo že zaprošenega dovoljenja od strani ministrstva za izkoriščanje wdne
dlJtii
štva se odpeljejo iz Gorice s severnega kolo- ! ^ večjih vodnih sil v gornji tttiki d»urt dvora z vlakom ob 13.27 do Prvačine. Koncert Zatorej bi bilo skrajno umestno, da začnemo v Dornbergu prične ob 15.30 in konča okoli j pre,c s napravo dek^čne c en ral!c da
18. Komur bi se mudilo pod domači krov, se odpelje lahko iz Prvačine z brzovlakom ob 19.15; dobro uro 'kasneje, ob 20.35, pa pelje
proti Gorici poslednji vlak ta večer----
Konsord jalni živino zdravniki. Ker je bil z dekretom od 12. maja 1923 raztegnjen italijanski znanstveni zakon tudi na nove pokrajine, je goriška podprefektura odpravila prejšnjo institucijo okrajnih živinozdravnikov. Sedaj je videmska prefektura na novo preuredila živinozdravniško službo na Goriškem tako, da je v smislu italijanskega zakona spojila po več občin v konsorcije, od kojih bo vsak imel lastnega živinozdravnika. Ustvarjeno je bilo 15 takih konsorcijev. Živinozdravniki bodo imeli svoje sedeže v sledečih občinah: Stan-
1U1CU SYU|t avuv-4t ¥ ait.vtv.iii uutmun.	, . , , ,
drež, Gradiška, Krmin, Ajello, Červinjan, Ka- in drugod.
nam ne bodo pozneje tuji mogotci narekovali svojih samovoljnih pogojev.
Grahovo. (Aretacije). Tukajšnji orožniki so kar nepričakovano, brez kakega resnega vzroka in bolj iz namišljene politične inspiracije izvršili hišno preiskavo pri g. Rejcu, po domače *Postiljonovih» in pri »Crišarjcvih >. kjer so dobili en zarjovel, v podstrešju pozabljen bajonet in eno topo kavalerijsko sabljo, vsled česar so oba gospodarja aretirali in jih gnali v tolminske zapore kakor kake zločince. V Tolminu je seveda pretura takoj spoznala neupravičenost aretacije in jih takoj izpustila. Baje končujejo vedno na isti način sitnosti, ki si jih dovoljuje delati prizadeti brigadir, kakor si jih je dovolil podobnih že v Cerknem
Iz triailsega ilvlienla
nal, Kobarid, Tolmin, Ajdovščina, Dornberg, Vipava, Komen, Cerkno in Idrija.
Seja kraljeve komisije v Vidmu. V sredo se je vršila v Vidmu seja kraljeve komisije za izredno upravo furlanske pokrajine, ki je trajala ves predpoldne in popoldne. Na tej seji je bilo sprejeto veliko sklepov, od katerih navajamo v sledečem samo one, ki posredno ali neposredno zanimajo nas Goričane.
Komisija je odobrila načrt delovanja furlanske živinorejske komisije za upravno leto 1924/25. Istotako je komisija odobrila načrt revizije bikov, ki se uporabljajo v goratih delih pokrajine.
S sklepom komisije je bil sprejet v službo z učinkom od 1. augusta t. 1. g. Milton Klavžar, bivši ravnatelj deželnega kmetijskega urada v Gorici in sicer v izredno pomoč pokrajinskemu živinorejskemu nadzorništvu.
Sprejet je bil sklep o nakupu poslopja, v ka-
Na naslov vseh onih, ki hujskajo zadnje : mesece po volitvah proti svojim soobčinarjem i in ki bi se radi počičali na lirice rodeči ko-misarski stolček, kličemo: Svaka sila do vremena, Nehajte s svojim počenjanjem, ki se gabi brez izjeme celi občini. Odzvonilo je raznim koristolovcem po drugih visokih mestih in tudi vara že klenka poslovilni zvon. I Kr. karabinerjem in drugim političnim oblast-: nijam pa svetujemo, da, ako si hočejo prido-1 biti naklonjenost našega prebivalstva, naj se izogibajo teh njim se laskajočih ljudi, ki so j bili pod Avstrijo polni udanosti do «presvit-' lega cesarja Francelna« in ponosni na zvezil ce ; pod svojim vratom.
Tolmin. (Komisija za vojno škodo). Ker so našim vojnim poškodovancem ponujali pri sklepanju konkordatov le v premnogih slučajih naravnost smešne nizke cene, prizadeti seveda niso hoteli sprejeti in so se pritožili na
terem je imela uradne prostore odpravljena komisijo. Odkar pa ^predseduje tolminski ko-
pretura v Vipavi. V tem poslopju, ki bo temu	........
primerno preurejeno, se bo nahajalo poveljstvo okrožja, stanovanje poveljnika in vojašnica tamkajšnje postaje kraljevih orožnikov. Istočasno je bila dovoljena izvedba potrebnih del za preuredbo po proračunu, ki ga je izdelal pokrajinski tehnični urad.
Ravnotako je bila tudi dovoljena izvršitev	.	_
raznih popravil v orožniški vojašnici v Spodnji komisarja Mraka, o katerem se ljudje pritozu-Idriji Izdano je bilo pooblastilo za obnovo na- jejo, da podpira in še pretirava predsedni-
misiji za vojno škodo cav. Pascoli, se tam opaža nenavadna strogost. Čeravno informacije in računi znašajo — to vemo iz gotovih virov — gotovo svoto, ponuja predsednik dve tretjini manj. Ljudje so vsi obupani in se vdajajo, to toliko bolj, ker se kriči nanje. Znano nam je tudi, da ostali člani komisije ne soglašajo s početjem predsednika, izvzemši
jemne pogodbe glede prostorov, v katerih se kovo počenjanje. nahaja vojašnica orožnikov pri Sv. Luciji. | Prosimo radi tega kraljevo
Nadalje je komisija odobrila poročilo o upravi deželnega hipotečnega zavoda in občinskega kreditnega zavoda v Gorici za upravno leto 1923,
Končno so bili odobreni od pokrajinskega tehničnega urada izdelani načrti za popravo
ikode, katero so povzročile lanske jesenske	nekaj nad pol tisoča invalidov, so stopiU
povodnji na bivših deželnih cestah in mostovih	Gorici in v Tolminu ob pnhki podaritve prana Goriškem in dovoljena so bila za popravo poria tolminski invalidni seKciji v stik z vo-
potrebna dela do najvišjega zneska 722.400 lir.	ditelji celega invalidnega udruženja
Prebrisan mednarodni depar. Tržaški policiji je prišel v past prebrisan mednaroden slepar, ki se je priklatil v naše kraje bog ve odkod. Mikala ga je slikovita Opatija« kjer se je hotel oddahniti od utrudljivega potovanja križem sveta. Nastanil m je t hotelo * Riviera* in živel skoro mesec da razkotoo, kakor kak ameriški milijonar. Lepega dne pa se je fini gospod, ki se je izkazal za 32-letnega Dunaj-čana Rudolfa Wernerja, naveličal slikovite Opatije. Plačal je račun, ki je znašal 3000 lir, s ponarejenim čekom ki je bil mojstssko ponarejen. Toda kote lastnik hotela to ugotovil« je bil pretvezni Werner že daleč. Odpeljal se ie z avtomobilom v Trst in se nastanil v hotelu «Savoia». Čez nekaj časa je hotel fini gospod zopet menjati zrak. Tudi to pot je poravnal račun, ki gaje napravil v hotelu, s ponarejenim čekom. Toda ravnatelj hotela je kmalu po odhodu Wernerja prišel na sled slepariji ter naznanil sleparijo na kvestori.	( ^
Predvčerajšnjim sta imela dva policijska agenta izredno srečo, da sta srečala elegantnega sleparja na trgu Goldoni ter ga kratko-
Ž ££ E», «M~e n»i« ortaniz*cije in »lanove. V titrtek sedaj ni para
intendanco in
druge državne kompetentne oblasti, da poskrbijo s primerno odredbo, da bi se zahteve vojnih oškodovancev blagohotneje in tudi pravičneje upoštevale.
{Odmevi invalidnih sestankov). Voditelji invalidne zveze za tolminski okraj, ki šteje
Ža kritje tega zneska je bila vložena dne 20. junna t L prošnja za državno podporo v smislu kr. dekreta z dne 23. marca 1924 it. 289, ker gre za dela, ki »padajo v področje deželnih cestnih odborov nekdanje goriške de-iele, ki imajo značaj medobčinskih konsor-
CI,Kjomisija je razpravljala še o mnogih drugih vprašanjih, ki pa nimajo, kakor že rečeno, za nas Goričane nikake važnosti, vsled česar jih tudi ne omenjamo.
Odličen čefld gost ▼ Gorici. Te dni se mudil v Gorici g. Vibiral, profesor v Olomucu, ki je prevedel mnogo slovenskih del na češki jezik ip ki je znan kot telik prijatelj Sloven-- - - *	- Vybiral študijo o pri-
Italije,
kot n. pr. z on. Delcroix, cav. Roberti in dr. Ti so jim izrazili svojo globoko solidarnost, posebno glede izenačenja penzij in pa tudi svoje neodobravanje pisanja tržaškega tiska napram našemu ljudstvu, vse ono potvarjanje dogodkov na naš rovaš. Rekli so. da predobro poznajo dobrosrčnost in miroljubnost našega ljudstva in da bodo skušali s svoje strani razsvetliti italijansko javnost o resničnem položaju v naši deželi. Obrazi prisotnih oblastnij in pa novinarjev da niso izgledali pri teh izjavah posebno duhovito.
(Zgradba dvorane za prireditve). Kar smo smatrali za nedosegljivo in kar smo tako dolgo pogreiali in kar nam je vojna uničila, se bliža uresničenju. Gospa Kazafura prične v
' Sedat pripravlja g. Vybirml ltudio o pri- se bliža uresničenju, oospa	Y
inorskih Slovencih in si je v to svrho ogledal. kratkem zgradbo velike dvorane, kakrsn. do-.	V četrtek ! sedai ni Dara v gornji soški dolini. Prepn,
čani srao. da bo m niHtii inAenir štrukelj po*
svetil pn zgradbi posebno pažnjo akustiki dvorane. Predvojna prostrana dvorana tolminskih kulturnih društev ieži Se vedno v razvalinah in tako so imeli operni pevci na zadnjih koncertih po podeielnih centrih sko
raj prav, da so se izognili (proti predvojnim navadam) Tolmina in Kobarida. Z novo
zgradbo pa se odpomore ne samo najnujnejšim potrebam tuk. društev s tem, da jim ne bo treba pri vsaki prireditvi zbijati provizo-ričnih odrov, ampak bo dana s tem tudi pri lika drugim gostom, opernim pevcem in raz nim drugim društvom nuditi nam priliko, da se napijemo pri čistih vrelcih poezije,
(Sprememba tajnika tolm. lašja). Tolminski fašjo je v sedanjih kritičnih tednih skrhal svojo samovoljnost najmanj na polovico. Njega ne vodi več dr. Marsan, ampak neki inženir Cugliolo, drugače sicer dober človek, ampak ker rodom iz Sardinije, popolnoma nevešč položaja in naših razmer. Razni hribovski zvesto nezvesti slovenski fašisti alla Obljubek kot n. pr. Mraki, Florijančiči, Trebši in Stihi so seveda precej spremenili svoje govorjenje v teh dneh proti nam in že gledajo, v 'kateri tabor bi zopet uskočili. Priporočamo jih posebnemu varstvu Pisentijevemu, da jim da kako okrepčevalno injekcijo v teh «scaganih» urah.
Iz Tolmina. Čedadski zgodovinar opisuje Tolmince 16. stoletja: Tolminesi sono sem-plici e religiosi, si piegano allobbedienza de'superiori, astengonsi da litigi» itd. Sicer je od tistih dobrih časov preteklo že dokaj stoletij, a zdi se. da nas gospodje, ki na« od daleč vladajo in upravljajo, poznajo le iz opisa navedenega zgodovinarja in zato si pač mislijo: za io dobro, miroljubno ljudstvo, ki se ne pravda in pritožuje in k'i zna samo ubogati in davke plačevati, ni treba glavarstva, ni treba sodnije, ni treba uradnikov, ki ga razumejo. Dovolj je, da je poskrbljeno za tistih par nedomačinov, naseljenih v teh krajih po vojni, domače ljudstvo it^k ne »rabi ničesar... Takega mnenja, se zdi, je Trst in Videm in Rim, zato so 'odpravili podprefektu-ro, vzeli sodnije v Kobaridu in Cerknem, vzeli domače uradnike. In tako je prišlo, da ee celo to miroljubno dobro ljudstvo čudi in maja z glavo, a ker 'je miroljubno molči in trpi. «Karobe svet* pravijo naši kmetje, ko prihajajo v Tolmin pred nove obraze. Na občini nov tajnik, ki ne zna niti besedice slovenski. tako da se večkrat še sam g. komisar baje le težko sporazume ž njim. Na sodniji pa tudi — čujte in strmite — kar dva sodnika, od katerih nobeden ne razume ni čr-kice slovenskega. Če vam povem, da se eden pjše Fischer, a drugi Schober, potem veste vse. Bog varuj, da bi imeli kaj proti osebam teh gospodov, tega ne, saj ona gotovo nista nič kriva na tem, če so ju vrgli iz daljne Tirolske, iz ljudstva, ki ga poznata in razumeta, med ljudi, kojih govorica jima je docela nova, tuja. Ta dva gospoda gotovo sama najbolj čutita, kakega kapitalnega kozla so ustrelili oni, ki so ju poslali v Tolmin za sodnika. Tolminski sodni okraj je sedaj zelo obširen, šteje 27 tisoč duš in je popolnoma slovenski. Povojne razmere so delo sodnije le še pomnožile. Pisarniškega osobja je itak že za polovico premalo in sedaj so nam vzeli še sodnika, ki je znal naš jezik, in ga nadomestili z Nemci.
-nimajo radi opravka s sodni/jo, a če je potreba, morajo. Kako naj sedaj naš človek, ki ne zna ne nemško ne laško, ka<j opravi pri sodnijif Ljudje pridejo enkrat, dvakrat, po pet, Šest ur daleč in nazadnje še nič ne opravijo. Zguba Časa, zguba denarja, trpe sodniki, trpč stranke, trpi vse, — pred vsem pa ugled države in njene uprave! Će znaš kaj nemščine ali italijanščine, potem še gre za silo, če ne pa mora .posredovati kak za silo - tolmač, ki morda sam le slabo razume jezike. Pa se prevaja in tolmači in ugiba in krpa, iz slovenskega na nemško, iz nemškega na italijansko in narobe. Stranka bi neka-j rada povedala, s tolmačenjem pa se mnogokrat dopove sodnika vse kdj drugega. To naj bo potem iustica! Za delo, ki bi ga jezika vešč sodnik napravil v pol uri, se sedag rabi dve uri ali Še več in končno je vsled nesporazum-Ijenj še vse narobe. Ti pa, ubogi kmet, plačuj davke, plačuj visoke pristojbine, dela^ nešteto daljnih poti, izgubljaj čas, da boš potem čakal rešitve leta in leta. Ako kje, <ie nepo-znanje ljudskega jezika na sodnijah naravnost katastrofalno. Naj vendar enkrat to uvidijo oni fam zgoraj, naj nam dajejo uradnike, ki nas razumejo, na'i pustiio Nemcem nemške sodnike in nam naše, pa bo to v dobro ne le ljudstvu in uradništvu, temveč tudi državi sami. Priporočamo to zadevo tudi našima gg. državnima poslancema, da vnovič opozorita na take vsestransko škodljive nesmiselnosti vlado!
zeb okusno prfre-
risanje in ženska ročna
ki je b H« v U
jena. Predmeti: dela.
Največji del razstave je posvečen risarskim izdelkom: obsega prostoročno risanje risanje po naravi in po predlogah in geometrično risanje. Predmeti so kaj raznovrstni: ornamentika, tihožitje, prizori iz rastlinstva, živalstva, pokrajine.
Na splošno je treba reči, da je način dela in tehnike dosegel smoter, ki naj bi ga taka razstava zasledovala. Kot posebnost risar i j bi bile omeniti slike, izdelane v oljnatih barvah, v pastelih, tudi nekaj zlepljenih slik smo opazili. Iz nekaterih slik se razvidi, da je med učenci nekaj slikarskih talentov, ki bi jih bilo škoda, da bi zamrli. So slike, ki kažejo tako spretnost in izurjeno roko, da so nas presenetile.
Ročna dela so razgrnjena po mizah, razstavljenih po sredi in ob straneh dvorane.
V	ospredju krasno izdelane blazine prelepimi motivi vezenin. Med vsemi najlepši je baržunast zaslon z uvezenimi labuđi in rastlinskimi okraski. Delo je umetniško zasnovano in krasno izdelano. Na isti način in po isti tehniki so izdelane tudi druge blazine. Nad vse imenitna je tudi benečanska ruta.
Ob straneh so razloženi na rožasti papirnati podlogi snežnobeli kosi raznega perila. Prti, prtiči vezeni v narodnih motivih, robci, robčki, perilo, obleke, jopice, svilene, volnene, različne barve in veli-tosti. V veliki množini modeli v miniaturi za moško, ženska in posteljno perilo. Tudi igrač ne manjka: med njimi 9i ti smeje prijazna punčka, simbol dekliškega veselja. Pozabiti ne smemo tudi lepih map, ki bi se zelo postavile na tvoji mizi.
V	pritličju se nam je pa letos predstavila na razstavi tudi ljudska šola, ki kaže isti značaj. Predvsem prostoročno risanje, po naravi in predlogah; cvetice, vrči, vaze, živalski predmeti in drugo. Marsi-kaka slika zelo posrečena. Nadalje žensko ročno delo, ki po svoji izdelavi malo ali nič ne zaostaja za izdelki meščanskih tovariš ic. Živahno pozornost vzbujajo, tudi rokotvorni izdelki gojencev. Poljsko in hišno orodje, skrinjice, košarice, okvirji in druge drobnarije.
Lepi uspehi letošnje raz&tave nam pričajo o tekmovalni pridnosti in o lepem napredku idejnega razvoja učencev, odkrivajo požrtvovalno delo šolskih vzgojiteljev in kažejo na energično, nad vse spretno in smotreno vodstvo šolskega ravnateljstva, ki naj mu bo razstava pobuda k nada 1 j ni vztrajnosti in obenem izraz priznanja njegovega truda.	X-
Sežana. Prostovoljno gasilno društvo v Sežani priredi v nedeljo dne 27. t, m. v prostorih pri Treh kronah veliko jubilejno veselico v proslavo tridesetletnega delovanja društva.
Prvi ustanovitelj tega društva je bil g. dr. Otokar Rybaf. Za veselico se je določil naslednji spored:
1. Na predvečer veselice dne 26. 7. t. 1. ba~ kljada z godbo na čelu, po glavni ulici Seiane in za tem sestanek vseh delujočih, podpornih in častnih članov. 2. Dne 27. 7. točno ob 14 h «Gasilni nastop z vajami po načrtu. 3. Ob 15 h «Pevski nastop Sežanskega gas. zbora zapoje J. Aljaževo: Oj Z Bogom ti planinski svet. 4. Pevski odsek «Gas. dr. iz Materije poje Lajo-vičevo: Kiša- 5. Pevsko društvo Kontovel poje J. Aljaževo: Občutki. 6. Godbeno društvo «Prosek» ima Lavrenčičevo: Panorama pot-pouri. 7. Pevsko dr. Hajdrih s Prošeka poje J. Aljaževo: Ujetega ptiča tožijo. 8. Pevci Ga«, dr. iz Sežane pojd: Venturinijevo »Poslednjo no*. 9. Igra: Pantomima v enem dejanju.
Vstopnina: L 3 za osebo, sedeži I. vrste: L 2, II. vrste: L 1.
Po končanem sporedu srečolov, šaljiva poŠta in druga zabava. Pri veselici svira *Sežan-ska godba na pihala«. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vabi — Odbor gas. društva v Sežani.
FKIZMATIČNE daljnoglede
, _	kupuje optik f
Giusto Hirsch, 36 via Mazzini 36, Trst.
899
Slovenca j«, da vtft to tekate. Na svidenje torej 27. t. m. v Vipavi.
Nogometna tekma S. K. Postojna iz Postojae ___
S?2attSsugodka rrau^ ZA M^ MLINSKE
na športnem prostoru S. K. Nanosa nogometna tekma med «S. K. Postojna: S. K. Nanos*. Nogometna sekcija S. K. Postojna je šele v razvoju ter nt niti mesec, odkar deluje. Vsled tega bo moralo njeno moštvo, katero sestoji iz samega naraščaja, napeti vse sile. — G.
V nedeljo, dne 20, t. m. ob 17. se vrši v Vipavi na igrališčn S. K. « Nanos* prijateljska nogometna tekma med S. K. « Nanos* — Vipava in S. K. «Postojna» — Postojna. Pričakuje se obilna udeležba.
Nogometni odsek M. D. P. Opčine, nas prosi, da bi popravili naše poročilo od 17. t. m. v toliko, da pri nedeljski tekmi s S. D. Adrija ni bil napra.vljen noben goal s komerja. Sploh so imeli vsi kornerji negativen uspeh. — Nogometni odsek.
Mali oglasi
KROGLJE, iz amerikanskega lesa prodaja po nizkih cenah strugar Cebu, via R. Timeus št. 7.	93i
KLAVIR, v dobrem stanju, nekdaj last pokoj-negaskladatelja Volariča, je na prodaj v Sliv. nem št. 33 pri Nabrežini.	928
V BLIŽINI Sv. Lucije je na prodaj posestvo z vsem gospodarskim poslopjem, raznimi koncesijami, gostilno, trgovino, trafiko, z vsem inventarjem ter vojno odškodnino. Posestvo leži v neposredni bližini cestnih križišč, redi Se lahko od 6 do 8 glav Živine. Bodočnost zajamčena. Pojasnila daje Lapanja Ferdinand Slap ob Idriji št. 1«	929
ONtAVE. V opuščenem valjčnem mlinu na Količevem pri Domžalah se proda vsa mlinska oprava, ki je še v dobrem stanju, po nizkih cenah. 5 valjčnikov 340/200, 500/240, 500/420, 650/240, 300/200, 2 para umetnih in navadnih kamnov 110 cm, razni snažilni in čistilni stroji z mešalnico, cilindri z vsomi pripadajočimi deli. Proda se skupno in posamezno. Ljudevit Marx, tovarna lakov d. d. Domžale pri Ljubljani. .	878
Zlato, srebro, krone, platin, zobovje
kupuje
Zlatima Albert Povit
Trst, Via Mazziit! 4« (25)
G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka.	30
, 'EKOVSKI vajenec se sprejme takoj- Naslov pri upravnistviL	930
LEKARNA m slaščičarna, z vsem pekarskim orodjem se da v najem radi selitve. Najemnik nastopi lahko takoj. Naslov pri upravništvu.
924
RADO! Odposlano.
925
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	542
Delavsko konsumno in ctortnij-sHe društvo „Jadran" naznanja žalostno vest, da je njegov večletni član
Jakob Cvek
v petek zvečer po kratki in mučni bolezni preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil danes, ob 10. uri, iz mrtvašnice mestne bol-uiSnlce.
TRST, 20. julfla 1924.	(464)
ABADIB?
HOj
ms
Evo! Naposled se je vendar povrnil izborni cigaretni papir. Zahtevajte ga povsod.
Najboljši Šivalni stroji so
HojboUSi materije!.
I. R. I.
Najvetie Jamstvo.
Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanje in vezenje L 570.—, za-klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer-
nejših cenah. Zaloga Sivainlh strojev in potrebščin
24 cervelllnl, Trst, Via G. carducci 27
Na zahtevo se poSljejo ceniki.
UGODNA prilika- Gosli avtorja se prodajo za L 1.200.— Naslov pri upravniitvu. 926
BRIVSKI pomočnik se sprejme. J. Kolakovič, Ajdovščina 36.	927
TOMAŽEVA Žlindra, cement -Portland », kose «Merkur* navadne pluge in obračalnike, semensko ajdo, jesensko repo i. t. d. dobite pri tvrdki D. Bolonič & Co., Trst Raifineria 4.
932
POROČNA soba, močna, vzmeti, žimnice. vse novo prodani za 1200 lir. Na ogled v pon-deljek.) Via Scalinata 10.	933
•BABILONSKA UGANKA* je naslov knjigi, ki kaže, da se lahko razumejo takoj vsi narodi med seboj, ne da bi bilo treba učiti se tujih jezikov. Dobi se proti plačilu 7 L pri založniitvu v Mariboru« Smetanova c. št. 58. Pri naročbi naj se omeni*, če se želi knjigo v slovenskem ali nemškem jeziku.
824
KUHINJSKA
klavir se pri
oprava, predvojno delo in dolg odata. Metila, via Donata 4.
914
Vesti iz Istra
Žabnice pri Trbižu- V tej krasni gorski vasici pod Sv. Višarjami je 13. t. m. pel č. g. Luka Ojzinger novo mašo. Ljudstvo* je ta pomembni dan svojega rojaka svečano praznovalo. Pred rojstno hišo novomašnika je stal krasen slavolok:	^ ■ Rojstna hiša, domaČa fara. in kanalska vsa dolina radostno pozdravlja svoj'ga sina.
Na predvečer je novomašnika iznenadi! moški pevski zbor s krasnim petjem. Nebo, ki je bilo prejšnje dneve pokrito s črnimi oblaki, sc je v nedeljo razvedrilo in krasen poleten dan je privabil mnogo ljudstva od blizu in daleč. Domači župnik, č. g. Monkar, je pred rojstno Hišo novomašnika izpregovoril ganljive besede v slovo in mešani zbor je odpel «Hišica očetova*, na kar se je procesija pomikala v lepo ozaljšano cerkev. Preč. g. dr. Ehrlich, prost, je imel slavnostno pridigo in verne ljudstvo je pazljivo sledilo lepim besedam govornika. Možnarji so pokali in poveličevali to cerkveno slavnost. V veliki dvorani g. Klinarja se je vršil obed, kjer so se držali govori, in deklamacije in lepo ubrano petje domačega cerkvenega zbora je razveseljevalo vse navzoče.
ViŠarska Mati Božja, koje veliki častilec je
novomašnLk č. g. Luka Oizinger, naj izprosi
- - - - - - )ati
milost božjo, da bi mogel nmogo let stop po trnjevi poti tega težkega rtanu v Čast božjo in blagor in tolažbo naroda. Bog ga živil
Iz Drage! Kakor že javljeno v »Edinosti*, priredi pevski zbor iz Drage danes dne 20. t, m. svojo prvo veselico na prostem, in sicer na dvorišča gostilne g. Žerjal-a v Krvavem potoku s sledečim sporedom:
1. Vodopivec: «Pesem* mešan zbor, poje pevski zbor iz Drage; 2. Vodopivec: «Ves dan je pri oknu* mešan zbor, poje pevski zbor iz VrhpoJj; 3. Vodopivec: «Roža», mešan zbor, poje pevski zbor iz Gročane; 4. E. Adamič «Večer», mešan zbor poje pevsko društvo ♦Slavnik* iz Klanca; 5. J. Aljaž «Ti veselo poj*, mešan zbor, poje pevsko društvo »Zvezda* iz Herpelj; 6. D. Hubad «Gor čez izaro», mešan zbor, poje pevsko društvo « Venec* iz Kozine; 7. J. Aljaž, »Ujetega ptiča tožba*, mešan zbor, poje pevsko društvo »Zveza* iz Ocizle;8. W. Parma, »Colnič*, poje moški zbor pevskega društva »Lipa* iz Bazovice; 9. Telovadni odsek društva »Slavnik*, iz Klanca izvaja moške in ženske proste vaje; 10. Šaljiva tombola z bogatimi in mnogoterimi dobitki; 11. Prosta zabava. Pri posameznih točkah in pri prosti zabavi svira občeznana godba iz Herpelj. V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica z istim sporedom naslednjo nedeljo dne 27, t. m.
Ker je čisti dobiček namenjen v prid vzdrževanja pevskega zbora v Dragi, se toplo priporočamo «1. občinstvu, da se nedeljske veselice polnoštevilno udeleži. — Odbor.
MIZARSKE KLOPI, obliči, ptic, vijaki, žeblji, železna, bakrena in medena žica, žage vseh vrst i. t. d. Sklad tiče železnrn, via Filzi št. 17.	915
DaJaNe prednost
436
PIVO
ZAHVALA
Podpisani se tem potom najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili na zadnji poti našega ljubljenega
Antona Turka
Posebno se zahvaljnjemo vsem onim, ki so ga tolažili v njegovi bolezni ter vsem darovalcem cvetja.
(465)	2aluJo<l ostali.
APPIBA
Naia zavarovalnica^
„UNION"
le nijvečjG vMmu zavarovalnica
Del* iiki kapital Fr. 20 Milj o no v.
;------—r---- * « — iinijuiivf, zav.
kapitali v veljavi čez 7B Miljardov Fr. Ustanovljena 1828.
Generalni zastopnik
AVGUST RAVNIK - GORICA
Corso V. E. 28, I. M4
— Zastopniki se še sprejemajo. —
r.
Edina veliko limena
OBUVALA

TRST - CORSO GARIBALDI 4
(tik kinematografa Royal)
Najstarejši tvrtta « Trstu - Ustanovljena lata 1871.
Moderno obavalo za goape v vaeh vrstah in kakovosti. — Izbera moikega obuvala. Velika izbera otrotklh čevljev in sandalov za raoike, ženske kakor tuč. za otroke.
najnižje cene o Trstu^
Četrtek
- i® 4(j2 Julija
zadnji hitri tečaji
z znižano upisnino
Šola Berlitz
Trsi — Via Torra bianca St. 21.
NAZNANILO Golili
Vsled poletne sezije je sklenila
I
zapreti v kratkem svoja skladišča v Trstu, Corso Vitt. im. III it. 25 (vogal PSasza S.
Vsled tega likvidira vso ostalo svilenino, blago, platno, bombaževine, §f
pogrinjala, preproge i. t. d. Pesimisti! Oglejte si naše prostore, da se bodete prepričali.
siasa	m		imu
ODLISTEK
W. Collias:
0REZ IMENA
(«2)
Sport
Iz triaike pokrajine
Razstava meščanske in ljudske šole v Postojni
Namen šolskih razstav je hvalevreden. Pokažejo naj koncem šolskega leta zunanjemu svetu vsaj deloma uspehe celoletnega, tihega, vztrajnega, neopazovanega dela učiteljstva, mladino pa spodbude k novemu veselju do dela in pomagajo k razvoju njenega umetniškega in praktičnega čuta.
Meščanska šola je razstavila v risalnici.
Nogomet V nedeljo dne 27. t. m. ob 16. se vrši v Vipavi prijateljska nogometna tekma med S. K. Nanos Vipava in nog. od. M. D. P. Opčine. Za to tekmo vlada veliko zanimanje toliko v Vipavski dolini kakor v Tratit aa okolici.
Videli smo S. K. AjdorS&ina-Sturie (4 : 01, M. D. P. pa z S. D. Adria (3:0). Iz tega akle-pamo, da sta to dve najmočnejši aiovenski četi v Jul. Kraj. Tako bo imela tekma, čeravno prijateljska, popolnoma prvenstveni značaj. Kakor Nanos, tako tudi M. D. P. razpolaga z dobro kombinacijsko igro. Videli bomo dve mladi močni nogometni četi v popolni nogo* metni opremi na igrališčn. Tekma bo toliko zanimivejša, ker je pri lanski tekmi zmagal S. K. Nanos z 6:3, z*JLo bo zastavilo M. D. P. vse svoje moči, da povrne S. K. Nanos-u lanski dolg iz Lipe, S. K. Nanos, pa, da ohrani svojo nadmoć. Dolžnost vsakega za iport se zanimajočega
Roman.
Pod temi vrsticama si je zapisala neusmiljene besede gospoda Pendrila: «Hčerki gospoda Vanstoneja nimata imena. Zakon ju izroča milosti njih strica*.
Zgrnila je skopaj lista, U mo bifc ndnji spomin na očeta in ki so bili z njenim tedanjim načrti v tako tesni zvezi.
Pridobitev naravnih pravic sebi in sestri. Frankov« vrnitev iz Kftajak« te opravičba njenega bega — vse to jm bilo t avta z njenim skrajnim ddepon, da mora sa vsako ceno priti do svoj« dedščme. Toda moi, ki je raz žalil otroka tvojega brata In yu napravil berača, j« bil zanjo še neznanka. Se njegovega bivališča ni poznata.
i kako naj ga dobi v tej temi? Vstala je in ae začela izprehajati po aobt, brezimno, malomarno in vendar z gracijo —	gozdna iivaft v kletki. «Kakn naj to (mm — ?» Obstala je. Predno je misel donaistila, ie je vstal pred ajaaki dnbom kapitan.
Mož, ki m bil vajen prepovedanik poti, ki je imel toliko pomožnih sredstev ▼ svoji svi-jačnosfti in predrznosti; moi, U a* se ostnSi ie tako nizkih dejani da m mn (s moinjiček
polni — ali m bd! on najpnpravnejae orodje j pohodil in se vsedel nanjo. Pa ne recite nič zanjo v aedanM sdi? Dvofe je bilo potrebno,'in ni treba, da vprašate ponji Morda ne bo predno hi mogla dal>e: prvič je morala kaj | «on» nič zapazil, če ste vi tihi — icio vam vec zvedeti p bratu svojega očeta in drugič ugaja m0j šal? Tako rada b imeU beleft se m smela izdati svojim zasledovalcem. Kje Morda imate vi kakšnega?,	*
bi pa dobila primernejšega človeka, kot je bil	* i • i , -
ta pustolovec? Dolgo in napeto je premišlje- ^f°	m nas cdnjc ^^nje ji
vala o tem vprašanju, toda bila je Jamo eiia Vr	° U	f* *tr^n.° ,ba,la'
izbira: ali sprejme kapitanovo ponudbo, ali „ *.reć,,e, ******; željan izvedeti, kako pa se odreče avojim mirtom. ^	'L *	«"oč.k, zato se ni mogel
•Kaj pa mi more v najhujšem slučaju?, se P	5 kuhinjskimi zadevami,
je vprašala. -Slepar*! me? No če ga moj de-k. lak°J .f° Z?tr|tu I« odalovd gospo Wrag<Je
—: —_______- ? _m omenil močna to jed z opazko, da jo sme
vreči psom.
torej, kakšen se vam zdi moj predlog ob dnevni luči?» je vprašal in primaknil dva atola zase in Magdaleno. «Kako ste se odlo-
nar pridobi za mojo stvar, naj si ga vzame*. Črez nekaj trenoikov se je odločila. Vsedla se je k oknu s sklepom, da sprejme sieparjevo pomoč.
Ob devetih je prišla gospodinja k Magda-	_	„ - L
temnim durun in fi sporočila kapitanov naj- ; ^P11^ skrbite zame/ ali, zbogom, ka udaneafri nozdra« ♦ >r Š «wkia Aa. u roitrL «■ ; pitan Wragge?»
«Takoj boete £uli», je odgovorila Magdalena. »Najprej vam moram še nekaj povedati. 2e snoči sem vam namignila, da imam še drug načrt poleg onega, da se hočem preživljati z igranjem na odru*.
•Dovolite*, jo je prekinil kapitan, «rekli ste, da se hočete preiivljati?*
"Seveda. Jaz in sestra sva primorani se preživljati z lastnimi silami*.
•Kaj!!!* je vzkliknil kapitan in skočil na noge, shčeiJd mojega bogatega, tako globoko ob žalo van ega sorodnika si morata služiti kruh? Neverjetno — nemogoče — nezmisel-nol* In vsedel se je ter pogledal Magdaleno tako, kakor da ga je osebno raz žalila.
udanejši pozdrav ter ji rekla, da je zajtrk na miri,
NaMa je samo foapo Wragge, ki je bila odeta v veHk šal fa rujavega blaga. Bivša natakarica Darchsove restavracije je bila zatop-Ijena v opazovanja veŠke sklede, v kateri je Magdalena zagledala neko usnjasto testo, ki je balo irniarane romane barve in posuto s majhnimi črnimi madeži, da jo je pri tem pogled« kar mraz stres eL
«Evo jol* je rekla gospo Wragge. «Omeleta zelenjem. Gospodinja mi je pomagala In to sve napraOtte. AH m Upa? taHbog so se nam »ripetile nekatera nezgod«. Zdrknila nama j«
I- s nlau v oglje — potem je padla no stopnic« in opekla nejmlajlegs sina gospodinje, in jo je
Loterijske Številke
izžrebane	dne 19.	julija 1924.			
Bari	45	23	63	29	42
Firenze Milano > l	90	76	25	52	3
	44	73	45	26	10
Ntrpoli Palermo	33	16	23	62	32
	30	5	SO	36	73
Roma ?	63	86	54	21	78
Torino	7	33	12	49	46
Venezia	71	35	53	59	11
QoSBC- -i		j-šfVO.			
iiiiiiromMHimiiiiumiimnMift^	□UBiDniii^iog!
:	s HH
Pokcnčavanje gosenic.
Od več krajev se slišijo pritožbe, da so s« j pojavile gosenice v precejšnjem številu, ter i da povzročajo veliko škodo.
V mnogih slučajih so temu zlu kmetje sami | krivi, ker se jih ne lotijo pokončevati, dokler jih je še malo, ampak opazijo nevarnost šeie takrat, ko se razmnožijo.
Nikomur ne pride na misel, da bi pričeli uničevati že jajca in ličinke, a pozneje čim se opazijo, v=ako posamezno gosenico. Paziti je treba že od početka, ako prihajajo iz kake zalege »n jih že takrat pokončati prej ko se razidejo na vse strani.
Ako so se gosenice že razšie, jih je treba otresti s stebla, ali pa jih na rastlini streti s kako krpo ali staro rokavico ali pa s kako leseno pripravo.
Proci gosenicam se uporablja tudi raztopina i modre galice, kakor jo uporabljamo za škrop- ' ljenje trt, dalje 3% tobačni ekstrakt, barijev j klorid itd. Poškropljene gosenice se omotijo j in kmalu poginejo.
Posebno pa bi morali navduševati za po«kon-čavanie gosenic otroke, ki bi s tem mnogo koristili sebi in drugim.
Tomaževa žlindra.
Tržaška kmetijska družba v Trstu namerava
naroČiti za letos večjo množino Tomaževe
žlindre naravnost iz tovarne, zato poživlja
kmetovalce da priglasijo svojo potrebo na To-rnaže-.i žlindri in sicer najkasneje do 31. julija t. i.
Cena Tomaževi žlindri se bo ravnala po množini naročila, lahko pa že sedaj ugotavljamo, da bedo prodajne cene najugodnejše in blago zajamčeno.
Za vagonska naročila se bo dovolil znaten popust.
Naročila — ustmena ali pismena — sprejela Triaška kmetijska družba v Trstu ulica Raiiineria št. 7. vsak dan razen ob nedeljah
od 7. ure zjutraj do 7. zvečer.
Opozarjamo naše kmetovalce že v naprej, 3a je Tomaževe žlindre več vrst ter so ji zato cene različne in ker se na oko ne da razločiti, naj nc nasedajo raznim agentom s tem, da kupiio slabo blago za dobro.
Tržaška kmetijska družba, ki je sklenila s ivrdko pogodbo, bo dala ob prihodu blago kemično preiskati Ln tako prevzela garancijo tudi za vagonska naročila.
Tržaška kmetijska družba v Trstu ul. Raiiineria št. 7.

llllllllllimUlIlUHMIlIlfflllUilfflffillHHUffl^^
r s
□

•m * »•»*
□
nas—

•. - • E

eo
□
e * • • •
Taja valuta na tržaškem trgu.
0.02t>0 . 0.032" . 6«.70 . 27.45 .10.—
0*0310
0.033* 69 30 Ž7.t>5 10.75
DAROV!
V	počastitev spomina pok. Franceta Trošt laru-e o: Miklavec L 20, R. Gombač L 20, L Zupane L 20, I. Kodrič L 15, L. Kuret L 10, 1. Vodopivec L 10, I. Macarol L 5, F. Gombač L 10; skupaj L 110 za magdalensko podružnico £ol. društva*.
G. Rudolf Valenčič, Trnovo, daruje prislu-žen zvedeniški honorar L 15 za Šolsko društvo*.
Nekateri vrli Tomajci so se zopet spomnili naših malčkov in darovali Š. D. L 89 v spomin žegnanja» z geslom: V Dobravljah smo peli, jc bil v Utovljah shod, otrok se spomni1: nedolžnih sirot. — Darovali so: gg. Turk, Gradnje L 5, Fabjan, Gradnje L 5, Stember-ger. Braniča L 5, Žiberna, Tomaj št. 85 L 5, Černe, Tomaj L 5, Kosovel, Toma; L 5, Polšak, Avber L 5, Tomišič. Stomaž L 5, Fabjan, podžuoan, Ponikve L 5, Seražim, Kazlje 33 L 5, Stare, Križ L 5, Turk, Križ L 5, Vran Rla?, Kazlje L 5, Možetič, Kazlje L 5, Terpin Fran Kosovlje L 5, Orel, Auber L 1, Germek, Dobravlje L 2, SkeTlj, Dobravlje L 5, 2 vab, Kazlje L 1, Ukmar Nini, Dutovlje L 5. Vsem cenjenim darovalcem najsrčnejša hvala!
G. Gregor Bordon iz Ricmanj daruje L 10 »Šolskemu društvu*.
Za malo uslugo, napravljeno g. Ant. Koparču iz Žirij nad Škoijoloko prejetih L 20 napitnine daruje iste g. Ivan Fait <Šolskemu društvu ■>. Srčna hvala T
V	počastitev spomina pok. Andreja Kapun iz Kontovela daruje g. Gidini Julij L 10 šentjakobski podružnici Š. D.
V	sobotni «Edinosti» se ^e med ^darovi* vrinila neljuba pomota; namreč, družina Zega iz Trsta daruje v počastitev spomina pok. Francela Šklemba in ne Ivana, kakor je bilo pomotoma javljeno, L 15 Š. D. in L 15 D. M.
Gosp. Albin Anžič je. izročil neko svojo seft-zacijo v znesku L 200.— potom Josipa Šorn magtJalenski podružnici Šol. Dr.» Hvala vrlemu možu!
O D iliki opasila v Padričah so darovali L 18 in sicer: Nekdo, ki se je naučil pesmi sv Cirila in Metoda L 5. ker vražje ni našel L 2, ker je Toni v kiklji pri opasilu orgjjal L 3, Marc D L 3, Križmančič R. L 2, Križ-mančič D. L 2, Nadležnež L 2; skupaj L 18.
Za otroški vrtec v Rocolu darujejo: Anton Čuk, Rocol, L 10, Sankovič Matija L 5, Giat Matilda L 3.
V	počastitev spomina pok. Frana Trost daruje g. Ivan Kante L 5 za svetoivansko podružnico «Šol. društva*. Isti podružnici darujeta, ker se nista udeležila vrtne veselice g. Dekleva Karel L 5 in g. Udovič Andrej L 2. Srčna hvala! Drugi, ki ste bili odsotni, posnemajte!
Za paviljon in kolo sreče podružnice Š. D. pri Sv. Ivanu so darovali: Gg. Žerjal I. bi-škote, Žerjal Benjamin 2 škatlji dateljnov, Ttampuž 5 paketov biškotov, Bak 2 steklenici maršale in ovoj biškotov, Šioka razne be-ležnice, pisemski papir in drugo, Ferfolja slaščice, Pepi Brana 3 pakete čokolade, paket biškotov, paket kakao in 2 škatlji sardin. Žensko udruženje večjo količino biškotov.
Za pogostitev otrok koncem šolskega leta v otroškem vrtcu V Rocolu so darovali: Gg. Jakob Perhavec 2 stekL malinovca, Počkaj Ivan, Vatovec Ivan, Anton Gomizelj, Fran Kocjančič, Štefan Krebelj in Franc Novak bi-škote in slaščice.
ogrske krone .... avstrijske krone . . češkoslovaške krone . dinarji ......
Icji .......
marke..............—•—	—•—
dolarji..............23 20	23,H6
francoski franki..........119.—	! 19.50
švi-arski franki..........422.— " 426.—
angleški funti papirnati......101.60	101.80
• . •
• «■ •
• » • C
Teoslr
..............265
•-326 . 300 . 164«» , 518 . 3070 . 83f> 188 156 450 485
/llliptIUI	- - - onu
Cement Dalr.iatia.............. Jr?
Cement .................... * • ^
Adriatica . Cosulich • Dalr.'atia • Gerolimich •««.»••••»• Libera Triestina .•••»..*• Lioyd • ••.*«•«*•»*•• I ussino ..••....»•••• MartlnoUch .?••••.•.*•• Oceania • •*.«••>•••••* Tripcovich Atnpelca
i	•	t	•
•	•	•	•
•	•	•	• •
*	«	•	• •
•	«	»	• *
fiko porabite e«e Skalijo ffB H I L L - a*S Brodete očistlBI brisjartiao to fere*	^
v^aHega truda dvojno štavilo čevljev kakor z enako Jkatle eistila drugega	g
^	izvora. - Prihranili bodete tedaj 50o/d na porabi in bodeče	vedno svetla in nepremačtjiva	^
M	čevlje. — Izdeluje se v sledečih barvah; €rn©f	svetlo, rumeno, ruiavo in rud^.e.	g
ftuilllBiflllllllllllllliMim
Berzrsa poročila«	^	i	mirodilnica
MMIO FiULSi^l
Sv. H. Hfiofl, zgornja 2 BIvio. Teh m
prodaja na debelo in drobno. l ) Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, "cement,
sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.)
Velika izbera cepilnih potrebščin.'
Abo M]o mi obraz
mozoKki
madeži
trdnice efelis
bule tvori
ki
Tvrdka
M, Via m vegaf 1 i (atersa
Velika prodaja eb priliki
BIRME
vseh vrst bele in barvane volne, svile, bombaževine, kakor tudi nogavkr, rokavic, pajčolanov, cvetlic, Čipk itd.
— po tovarniških cenah —
Zobozdravnik
dr. Lojz Krn
specialist za bolezni v ustih in m zo&eii
ssfEju za vsa zMravclšia in ZDbotshnišks opravila
v Gorici, na Travnika 20 (Piana dslla VIttorla 20)
ed 9-12 ln od 3-5.	27
TRST, Piazzo Cnrlo SGMsnl št. 5 vio Cardual It 33
popolnoma prenovljena.	432
ZolsterKI in Kosila po nizkih cenah. — Domača vina In Mi teran iz naihoUfift Kleti.	Lastniki c^eita.

UUBLJANSK
Glavnica li mm Einaijn M.8£8f8fi!*--
Telefoo: 5—18, 22—98
a.
] PODRUŽNICA V TRSTU [
CENTRALA V LJUBLJANI
Gtoaita in rczsiv« Mm 63.C03.030'--
Telefon: 5—18, 22—98
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 %, na tekočih računih po 4 % % j., vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre-stuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče.posle.ji
in vsi v to vrsLo spadajoči kožni izbruhu skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkoba kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z artifelidično vodo «Peartinax», ki je gotovo ^ sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je ® na prodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte izrecno antifelidično vodo, ki jo izdeluje lekarna: «Alla Madonna della Salute^ Trst, Sv. Jakob.
Zaloge: Videm, lekarna Filipnzzi, Gorica, lekarna Pontoni Reka, lekarna Catti, Pula, lekarna dr. Rodrnis, Via Carducci.	(6)
Podružnice:
GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor
MKMšs mm i Jsgssm
Blagajna je odprta od 91/,—121/, in od H1/a
16
Podružnice:
Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::

V nedeljski štev. «Edinosti» je bilo pomotoma javljeno, da ie g. Špacapan daroval L 19, popravljamo v toliko, da je daroval L 12 in ne 19 za Š. D.
Vsem blagodušoim darovalcem srčna hvala!
NA OBROKE
Moške obleke, izdelane in po meri, dežni plašči, obuvalo, tailleurs In ženski izdelki, blago voilč, vsakovrstno perilo Itd. Itd.
KonkBreDtae cene. Najboljši pogon
Krojačnica L reda
Vla XXX ottobre 3/ L - Tel. 19- 20
Prodala na obroke.

Naročajte in Urila „EDINOST"
□ □ □ □
a □
□ □
D D
a
□
ia □
□
a
a □
a □
a
Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit 15.000.000,— popolnoma vplačana* Glavni sedež: TRST, Via S. Nicold 9 (Lastna palača). Podružnice: ABĐAZIA — FIUME — MILANO — ZARA.
Olajšuje vsako trgovsko operadjo z Jugoslavijo
Jitalijanske kredite v Jugoslaviji in Jugoslovanske kredite v Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte.
Otrarjs akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinafje in druge
valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije.
vloso v Dinarjih ter JHi obrestuje najbolje po dogovoru.
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
o
□
□ □ □ □ □ □ □
o o o o 'o ooopooorpnoPaoDoaPooPOPPOnDDna □ □ oaanoDaaaaol