26 Članki in razprave ARHIVI XIX 1996 Okrožno sodišre v Mar-boru in Koroška pod -ugoslovansko upravo pred plebiscitom leta 1920 EMICA OGR1ZFK 1. OKROŽNO SODIŠČE V MARIBORU IN SODNA UPRAVA NA KOROŠKEM PO 1. SVETOVNI VOJNI DO PLEBISCITA 1.1. OKROŽNO SODIŠČE V MARIBORU DO KONCA I SVETOVNE VOJNE Po nastanku nove sodne organizacijo v habsburški monarhiji Icla 184yjc Maribor imel samo okrajno sodišče, sedež okrožnega sodišča jc dobilo Celje. Med leloma 1874 i 1898 je imel Maribor okrajni sodišči Mnribor-dcsni breg .n Maribor-lcvi breg, na katera se jc razdelilo prejšnje okrajno ;odisče.' Mariborska mestna občina si jc za sedež okrožnega sodišča prizadevala od 70. let 19 siolct|ii, prispevati je bila pripravljena dci finančnih sredstev in zemljišče za sodro stavbo. ¡Po pogajanjih s državnim eranem jc lo Uidi storila.2 Okrožno sodišče jc začelo poslovali 1. januarja 1898 ny podlagi ukaza pravosodnega ministrstva na Dunaju z dne 5. (i. 1897 ! Njcgov delokrog je takrat obsegal sodne okraje Marcn berg, Slovenska Ti i.siri ea, Ptuj, Ormož, Ljulomer, Sv. Lenari v Slovenskih goricah. Gornja Radgona in Maribor, kicr sta sc sodna okraja Maribor levi breg in desn* breg ponovno združila. Kol večina drugih okrožnih sodišč jc1 tudi mariborsko prevzelo funkcije trgovskega sodišča, medlem ko jc pristojnosti rudarskega sodišča obdržalo Okrožno sodišče v Celju. Okrožno ;odiščc v Mariboru jc prevzelo ludi vodenje zemljiške knjige '/a teritorij mestne občine Maribor.4 1.2, KOROŠKA SODIŠČA NA SLOVENSKEM ETNJČNEM PROSTORU Koroška jc siccr imela do Icla 1849 sedež apclacijskcga sodišča za notranjc-avsrijskc dežele v Celovcu, po sodni reform pa jc nirgovo mesto prevzelo Višje deželno sodisče v Gradcu in ga obdržalo do padca monarhije. Cclovcc jc po letu 1849 sccicž deželnega sodišča, obdržal pa ic še sodstvo v rudarskih zadevah tudi za druge dežele. Sodni okraji, ki so tudi po avstrijskih štetjih prebivalstva m kljub upoštevanju obče-valncga jezika ■n hudi gcrmanizaciji še poseljeni ■Jka/ pravi im xlnceii minisiruvn z i|nc [6. 4. 1X74, K. g. h. X1/IH74. M^iihnrski knlSiltir, Nabavljali™ /adn^a ilr/avnih uslužbencev v Maribnm, Marihnr, 1WI. -1 K g.b. t XIII/ltW Fnnd Okfn?nn sBMc Marihnr, pnpis ichniinili cnni. s Slovenci pred 1. svetovno vojno, so bili; oino hor, Cclovcc, Borovljc, Podklošlcr, Rožck, biž, Beljak, Plibcrk, Dobrla vas, Vclikovec, Že lezna K.ipla, Šl. Pavel v Lnbolski dolini.5 Pod oblast Narodne vlade SHS v Ljubljani so piišla lc okrajna sodišča, v katerib jc sodil sodnik posa me/ni k, imela so nasplob majhno število usluž bc.iccv. Vodia sodišča jc lil lahko l«di cdin^ sodnik, na primer v Zclc/ni K.ipli i i Rožcku.fT 1.3 ORGANIZACIJA PRAVOSODJA V SLO VENIJ1 PO PREVRATU Narodna vlada SHS v Ljubljani je novembra 1918 izdala Narcdbo o prehodni upravi na ozemlji1, k j j c pod njeno pristojnostjo. Povcr-jeni.štvo /a pravosodje jc dobilo pristojnosti biv šega j «stičnega ministrstva na Dunaju, ušla no v-ljcna je bilo Višje deželno sodišče v Ljublj>,iu kol najvišja instanca, primerljivo /. dunajskim vrhovrim oziroma kasaeijskim sodiščem/ Ta položil, je obdržalo do nastanka Stola scdmoricc oddelka B v Zagrebu novembra l5Ea šesta narc.dba Narodne vlade za Slovenijo je predpisala sojenje v imenu zakona namesto v 'menil nje govega veličanstva cesaria.'-' Visjc deželno sodišče jc bilo Indi disciplinsko sodišče 'za sodne svetnike n druge sodnife sodišč, mposredno nodrcjenib njemu, polcç tega pa še pritožbena instanca za pritožbe 'zoper odločbe disciplinskega senata odvetniške 'zbornice.10 V veljavi je ostala avstrijska kazenska in civilna zakonodaja,11 ki so jo zelo počasi nadomeščali z uredbam! vlade n srbskimi zakoni razši rje rimi na cclolno jugoslovansko ozemlje. Tako jc ministrski svet Kraljevine SHS 25. februarja sklenil, da sc razširi IX. •n X. poglavje srbskega kazenskega zakonika Poglavji sankcionirala hudodelstva in pre 'reške zoper domovino, vladarja in ustavo (lX.) 1er Special Oris. Kcpcrinrium Kili nit n, Wien IHIM in 1911. pn Sicljih v tclVn I ¡M) in ['J 10. ** Kdnkiclal Si j l ti s ilcr ^criulillivclicn umi slaalsanwaliu/tinft- tisdirn 1'crsnnalcs ilc* Ohcrlumlcs Gcrichlspren^cls Gi.i/ für Jahr 11)14. Gra/, Vcrlaj; des l: k. Olicilamlc^ctichl 1'rc-/idiums, IVI'1. 7 Uralini (Im Nanxlnc vlailc SHS v I jnliljiini, M. II, 21. II. 1'JIK. K Umi In i liM lk/clnc vlailc /a .Slnvciiijn šl. 177, 2K. II. IDI!), Sergij Vilfan, ¡'ravna /¡jixlnvina Slnvenccv, Ljubljana, l')6l. vrsi[cv tega ukaza jc Ministrstvo pravde 27, .S. 1919 izdalo posebno naredbo, s katero so med J"igim uskladili (udi poji ic, npr. robija - težkii jcea, denarne kazni pa .so naša .sodišča Še naprej določala v kronali. Siccr pn tako vlad;! kot pover-jenišlvo za pravosodje svoje uredbe m sklepe i|letncl j ujetji v avslriiskib zakonih in cciar.skib iika/ih Prevratu jc sledila (udi prcecjšnja mnnj.Tva in selitev državnili uslužbencev, tudi v pravosodju. Menjave in odstavitve predstojnikov sodišč in sodnikov pa so bile po slovenr.kih pokrajinah različno temeljile, pač glede na prejšnje narod-'lostnc razmere Narodna vJida SHS sc jc pri vprašanin ohranitve ali od s lovi t ve sodnih uslužbenec sprva ravnala predvsem po izjavi u.shiž-, da jc pripravljen služiti Državi SHS, Praviloma so lako pripravljenost izražali Sloven-medtem pa so neposredno pc rti/padu Avstro-^•"rske nemški sodni uslužbenci izvajali prisego "''¡».ski Avstriji.n Na Koroškem je bilo še slah-Primer jc Vclikovce. ko po zasedbi mesta in P° priin dn slovenskih sodnikov ni bil pripravljen n-'1 sodišču delati noben prejšnji iislnžhenec.14 iovo jc nemške uslužbenca prizadelo neznanje ^venskega jezika, saj je po predpisih nove države dovo^cno upor.ibljali nemški jezik le stranki poslovanje pa mora biti v slovenščini, sloven-i no mora uporabljati tiidi strankin zastopnik, ¿■■tudi sta morda oba N'imca, vloge morajo biti v slovenščini oziroma v drugem jngotfo-Viln,keni jeziku.LS Vcejc spremembe jc zaradi prejšnje nemške usmerjenosti vodstva sodišča doživelo tudi mari-okrožno sodišče, mariborski Slovenci so g imeli /;i oporo nemštva. zlasti vodjo sodišča '"ranča Hočevarja pl. Kotidclhcima Neposredno P 1 Maistrovem prevrat.i jc odredil, da sc sodišče J^na po jezikovnih uredbah minil™ Aloisa Pra-¡i .sedaj jc bilo za zadovoljitev slovenskih v: hlcVto prepozno. Poleg tega je Narodni svet za ^»ptjdnjo S'ajersko izvedel, da so vsi nemški sodniki i.i (ajnem shodu prisegli Nemški Avstriji. v'akole bila menjava vodstva sodišča le Se vpra-nttic časa. Dne'28. novemba, po uspešni raz-0r«zitv: Schutzwchni in po zahvalni maši v fran-j^kanski cerkvi, je zastopstvo Narodnega svela z. Miutmir zahlcvalo od Hočevarja, d.-? preda [Lises Tomažu Cajnkarjn. Hočevar sc jc iiklo-Jomaž Cajnkar jc postal začasni vodja kr 'žnega sodišča Maribor Podobno pot so ,r;,'i i idi pri Državnem pravdni št vi i v Maribo-ni Skupaj jc bilo v Sloveniji po prevratu "lini liM Dciclnc vlade /a .S4n*cnijtl 1.7. 1919. Ma'ij;i Slavic. Državni prcvral v Mariborski oblasii, Zhmik ,4 ■' 1'ivcnti v ilcscllctjij IW192K, Ljubljjia, 102K. IV:iK \m\i) . Velikiivct, sk. 71."i, fund Okxvnn vxliSic Ma- * r'hi)r, I'aM !f) ' rahli lisi Narodne vhdc SI IS v Ljublj.mi, SI. I, -t. 11. 191 M. Rudolf M;iMcr, Maihurgcr ScbuBftchr ■ m;irihnr>k;i varunMn.i odslovljenih okoli 1.®50 sodrih uslužbencev, od teh polovica sodnikov in državnih pravd ni k >v.17 1.4 UREDITFV SLOVFNSKF UPRAVE IN SODSTVA NA KOROŠKFM. VPLIV VOJA Škili AKCIJ IN BOJEV Med prvimi organi Narodne vlade SHS v Lin bljani jc bila tudi komisija za mirovno konfc rcnco s pisarno za 'zasedena ozemlja, .s čimer so bila ob nastanku mišljena siccr predvsem ozemlja, k, j ill jc zasedla Italija, a (udi Ko roška,IH Dne 1. novemba jc vlada imenovala stolnega vikarja dr Franca Smodcja za komisarja slovenskega dela Koroške. Nemške slovenska razmejitev sc ni oblikovala po picjsnjih upravnih mejah. Tako jc šele Malgajcva zasedba Vcli-kovca vključila v jugoslovansko ozemlje mesto, ki jc tudi sedež okrajnega glavarstva, vendar pa jc velik del ozemlja vclikov.škcg.a okrajnega g ki varstva osl.d nod Nemško Avstrijo, enako velja za okoliš okrajnega sodišča. Dne 30. novembra je Narodna vlada SHS odstavila nemškega okraj nega glavarja v Vel i koven in postavila sloven ¡kcgii vod«o dr Matijo Kakla. V Borovljah pa jc oblikovala ekspozituro za dele celovškega stric horskega in beljaškcga okrr.jncga glavarstva, ki so prišli pod nično ohlasi. Glede občin sc turn na Koroškem uveljavlja praksa postavljanja gcrcn-lov namesto prejšnjih voljenih, a nacionalno nesprejemljivih županov Tudi Vclikovec je dobil slovenskega župana Jerneja t arfa, p^d uredništvom Srečka Punecija je izhajal Jugoslovanski Korotan. Prav Srečko Punecr jc primer kako so si svojo vlogo na Koroškem predstavljali častniki iz Celja, ki so prišli s Franjom Malgajcm nc le viijaško. tudi kiillurno-prosveliic dc:o koroško prebivalstvo. Glede sodne uprave jc značilno, da w> pod slovensko upravo prišla le južnokoroška okrajna sodišča. Narodna vlada SHS jc novembra 1918 sklenila, da pripadata okra ni sodišči Dobrovljc in Rožck Deželnemu .sodišču v Ljubljani, okraj nr. sodišča Dobri a vas. Pliberk in Železna Kapla pa Okrožnemu sodišču v Mar. boni.Prvi slovenski sodnik v 'zahodnem delu Koroške jc postal di Sitar 9. dcccmhra 1918 v Ro/cku. Kol vidimo, so prvi sklepi Narodne vlade SHS upoštevali ozemlje južno od Drave, o Velikov^n še ni govora, saj jc upravljanje lc-lcga kol tudi Št. Pavla, Labiida in Dravograda poslalo aktualno z. vojaškimi akcijami Pranja Malgaja in .».Irahl, t.oi/c l'cnii, Knncs av\lrij\ke ohlasi v Mariboru , uboje .Spiiiiiinski /brmik -ih 6()-lcmici bojev /a Svfcmrt mejo, Maiiboi, MatijaSluviC,cil. Mikn Skcrlj, 1'ravosodjc v Sloveniji v prvih dcsclih Iclib pn /cdinicnju Zbornik .Slovcnci ilcMHlclju, Ljubljana 192K. 1K Utvm Hupilaj, Uprava v Sloveniji iwi ptvvrala 191K do i/vrti Ive Viduvilunskc uslavc, Zhnmik Slnvcnci v dcscllclju ,9tM l.jubJjana, I92H. Uradni fit K;ir ninc vlade SI1.S r:.\ Slnvcnijn v Ljubljani, XV111/1 K, 2S 1 'n rn/.|iravc ARHIVI XIX 0% tajciskcgii obmejnega poveljstva. Franjo Malgaj jc krcnu z vojaki 87. oziroma Celjskega pespolka iz. Celja na pobudo predsednik;! Narodnega svela /a Mežiško dolino Andreja Oscta.20 Ta narodni svet se ni bal le Nemcev in njihovih vojaških okrepitev i/ Celovca, ampak (udi rudarjev. Mežiški dolini jc namreč zaradi velike koncentracije delavstva grodl socialr i spopad /.aradi velikegit pomanjkanja ob koncu vojne prihajalo jc do plenjenj trgovin, KidiSč. Franjo M al gaj jc najprej ukrepal proli rudarjem, Uspelo mu ic pa tudi prehiteti nemške okrepitve iz Celovca in od 6. novembra dalje jc zapovrstjo zasedal kraje v Mežiški dolini, 7. novembra Dravograd, X. novembra Prc valje in Guštanj, 23. novembra je vkorakal v Plibcrk, 30. novembra v Velikovec 1 Tej vojaški akciji jc sledila menjava nemških županov s slovenskimi gerenli, prevzem gospo darskih obratov (rudniki v Mežiški dolini) in sodisč. k. ;ih prevzamejo sloven:;k- sodr.ik: dr. Rade Kušej v PIiberkit, januarja 1919 dr. Aleksander Poznik v Vilikovcu. Dne 30 decembra jc bii vellikovšksenu okrajnunu glavarstvu pr-kl.u-čen sc sodni oknj Št. Pavel, dokler ga Nunci niso dobili nazaj,Dne 15. januarja sla prišla v Velikovec slovenska sodnika dr. Aleksander Poznik in dr, Fmn Schaubacn. Schanbach je bil pozneje eden od treh koroških predstavnikov v Začasnem narodnem predstavništvu v 13cogradu. Pred .njuni.n prihodom je slovenska vojaška oblast sodišče zaprla, slovenska sodnika sla s pretnjo uporabe sile donila ključe in blagajno od prc)šnicga nemškega predstojnika dr. Riharda Tschecha in začela s slovenskim poslovanjem.21 Medtem ko jc bila nova sodna uprava v Pli-berku in Velikoveu rezultat vojaške akcijc, pa v Dobri i vasi in Žel ezni Kapli ni prišlo do tako korenite menjave vodstva in osebja. V Železni Kapli jc ludi po prevralu osial vodja sodisča Gregor Krištof, do ,smrli, v Dobrli vasi sodnik Alojzij Fhrlich služboval jc do obnove jugoslovanske uprave po 'u oslovansk nrot ¡ofenzivi v začetku junija 1919. Si. Pavel v Labotski dolini je bil v jugoslovanskih rokah premalo časa. da bi lahko prišlo do poplavljanja nove sodne oblasti, območje Dra*. ograda, ki jc prti pripadalo sodnemu okraju Kil Pavel pa je v praksi prevzelo okrajn" sodišče v Dihcrku, kai jc roz.vidno iz spisov,24 Okrajno sodišče v Velikoveu, ki j^ glede osebja doživelo najbolj korenite spremembe, jc 2(1 lj)j/c Uilc lioj/a severni, mejo 1'JIX/lím' Maribor MJ77 n slovenskih cnnlah in njibnvih preimenovanjih Jane/ J. SvajiKcr,!Slovenska vnjskit I91K-1919, Ljubljana, C99Í). Loj/t Ude, cil Viklor Anilrcjka, Ka^voj vujaiiva in vojaški degixlkt (iti prevraCii ilo ilanc.s, Zbornik Slovenci v dcscilciju L'jvrn t Jokala j, ci(. 23 Preti 1/3/19, Vclilíovcc, ik. 715, rnnil Okro^o sixliSíc Mm ri bor. 24 Vr VIII 1.14/19, Sk. 60, fccnil Okro/no soilWc Maribor. bilo, sodeč po poročilih, najbolj dosledno pri uporabi slovenščine v tako v zimanjcm kot no tranjem uradnem poslovanju. Pisne vloge v nem Seini so sicer sprcjemaL, a ¡¡ji rešili v .slo-veiiščin , zastopnikom so dovolil1 uporabliali nemšejno, razprave na sod^cu so bile v slovenščini, zastopnikom p;i niso prevaiali. Drugače jc bilo v Dobrlivvasi in Železni Kapli. Poročilo o rah: jezika iz Železne Kaple navaja, da je bilo uradovaijc v slovenščini pred prevratom prepovedano, zato je ludi sedaj težko precli na popolnoma slovensko poslovanic. Stranke lanko upi: rahljajo nemški jezik, v jeziku razpravljanja pi šejo ludi zapisnike, vloge na avstrijska sodišča scslavljajo v nemščini, do nemške ofenzive pa ni prišlo do posredovanja kakšnega zastopnika pred sodiščem, zalo ludi niso mogli v poročilo zapisati o jeziku zastopnikov nicesai Položaj na Koroškem se je od oktobra 1118 še zelo spreminjal, tako da se ic tr dnejša slovenska uprava lahko oblikovala po jugoslovanski olcn-zivi junija 1919, poprejšnji uspnhi Nemcev v majski ofenzivi pa so povzročil, pravi beg skoraj vseh nosilcev slover.skc uprave, ne samo iz koroških, nmpak tudi bližnjih štajerskih krajev; nekatere so v resnici Nemci ludi zasedli.2f' Maji 1919 sc jc lako vrnila nemško avstrijska sodna oblast, v RAkro sestavljena iz. sodnikov, ki so na koroških sodiščih službovali prej, pa so se po prevralu opredelili za Nemško Avstrijo, starešine pa je določilo višje deželno sodišče v Gradcu. Višji deželnosodni svetnik Nigcrsperger je takrat vodil dve okrajni sodišči - v Dobrli vas; in Železni Kapli.27 Prvi dnevi nemške zasedbe so bili prcccj kri-'.ieni za sodne stavbe in invcnlar sodišč, predvsem zaradi ropanja in uničevanja inventarja ter celo spisov, kar so vodje sodišč popi Al i v svojih poročilih, ko so .se vrnili na svoja službena mesta. Vsa sodišča niso doživela enako težke usode, več škode jc fcjlo lam, kjer je v,sc sodno osebje zbežalo, kot na primer v Velikoveu, zelo malu pa v Železni Kapli. Dne 28. maja 1919 so to območje napi.dli Jugoslovani .s lopovi iz Jezerske smeri, po 8-urncm obstreljevanju so Ncmcr iz Železne Kapic odšli. Značilno pa je previdno puizvcdovarjc. kako sc -c vedlo osebje, ki jc ostalo na Koroškem Poročilo ofichinla Sliigcrja iz Železne Kapic o iodišču pod Nemci jc bilo za sodnika Jurija Krištofa, ki je lam ostal, ugodno. Po ofenzivi pa ni bil več v jugoslovanski .službi sodnik Alojzij bhrlieh iz Dohrlc vasi, vendar v gradivu ni nalanen-h podatkov, zakaj,2* Pač pa jc. po plebiscitu služboval v "'dežni Kapli kol 25 1'rcds 33/2/19, Žclc/n;i Kapla. sk, 71, fotul Okrnínn sixliKCc M ari bi ir. 2r' lYcd\ f)W2f)/ly. , ti(. ARHIVI XIX 1996 lanki h) razprave 29 sodnik v civilnih zadevah.79 Okrii|r,o sodišče v Vciikovcii so v času nemške zasedbe, vodili prejšnji nemški usliižhcnci. kL P° 15.. januarjn iyi9 niso zapustili mesta. ampak so čakali, inadovali so do 29. maju, nato pa so 7. juniju ]y]y mesto zapustili. V tem, prehodnem obdobju je prišlo do plenjenju civilnega prebivalstvi] v sodni stavffl iiiilo j>:• so 7. inniia to počeli e j i igo.slovan.sk i vojak' ■1(l Stavba in inventar Okrajnega sodišča v Vciikovcn str bila po ponudn sodnika Aleksandra Po/ni O precej poškodovana /.41 m d i topniških obstreljevanj. Ko so se iislnžb^nci vrnili, so našli v slivi)i šc jugoslovansko vojaštvo. Na inventarju in spisih so sc pozna le še posicdicc majskih plenjenj [,iliižlx*;ici so našli izpraznjenoblagajno, razbite 'nstahcije. ra/.mctanc spise. nepoškodovani .so ostjfi le registri in zemljiška knjiga. Izginili so orponi (lcli(B, oprema okrajnega zapora. 11 V Poročilih so predvidevali tudi porast kazenskih primerov zaradi ropanj po začetku nemške zasedbe maja 1919, istočasno so pa tudi sami .ali, da strogo preganjanje prevratu'H tatvin, ropoi m kupovanj uplenjenega blaga povzroča "jcvoljo ¡11 odpor prebivalstva do jugoslovanskih (Masti, Višja .sodna oblastva se vseeno niso O''.očita za kakšno obliko splošne .iholieije ~z ■ jugoslovanski Enzivj od 28 maja do 6. ■"niia 19]y je jugoslovanska vojska zasedla Koroški dn Ciospe Svete in tudi Cclovcc. kjer jc bil r(stavjen začasni civilni komisar, konec julija jugoslovanske čete Celovec zapustile. Celotna Jugoslovanska :iprava. tako tndl sodišča, jc mo-»scduj upoštevali da upnii vi ¡ii ozemlje, kjer sc izvedel po sklepu mirovne konference plc ■scit. Plebiscitno ozemlje |C ločevala demarka-cMsk- ertin presekala jc tudi ozemlja starih sod-n'l) ikrajev. ■>na A je dobila dele celovškega okrajnega o katerih se je bilo potrebno odločili, jih urediti. Razmišljali so o več možnih ^Hvah da ustanovijo novo okrajno sodišče v .brinju ili da pripojijo kraje obstoječim okraj-11 J111 vJ Pod J»jo;.lovansko upravo je prišel tudi celoten veli-K«vški sodni fkrafl ki pa je zaradi velikega na If f'HO/2'J vk .liJ. lomi Hkrn/nn uNfc Miribnr. ''rtlH 21I/.I/I'; Veliki ^B^tffo 7[*1, Innil Okrn/nn sinltste Maribiir. 1 n .\k. 14. (uniI Okni/nn mkJMc Maribor 14 ' šk 14, fnnd Okrn/nn mkIv.čc Maribor. 231/,v|(j ¡n 274/vi'j, tšfc. 71«, fmd Okrn/nn mxIis£c Miirilicr. predovanja germainzacije v zadnjih letih avstro-ogrske države prispeval velik delež k ¡zgubljenem plchiscilii. Prav zaradi plebiscita sc jc od iiradništvn pogosteje kot drugod v Sloveniji zahteval korekten odnos do prebivalstva. Tako so sodisča ž.c leta 1919 dobila priporočilo, naj občinskih gc rentov, ki so praviloma povsod zamenjali stare (nemi nrske) žnp^nc, ne kličejo preveč k rav prava m, da si ne pr idcio navskriž. s krajani in da imajo čas za plebiscit.1' Za poslovanje koroških sodišč jc bilo značilno vcejc število t.i. uradnih dni. to je tistih dni, ko sodnik posluje znnaj sedeža okrajnega sodišča, rešuje enostavnejše primere in sprejema vloge; enako ulja za notarje Okrajna sodišča so poskušala dokazovati, d;; uvajanjr; novih krajev za poslovanje zunaj središča ni potrebno, vendar so nradno dneve dobi i. kraji sodnih okrajev Phherk jn Velikovcc. kot so Lihcliče, Prevaljc, Pnstriea, Djekšc...17 Okrajno sfidišče v Do brli vasi je izvajalo 11 rodne dneve v Galiciji, sodišče v ZcLCii Kapi' pa jin ui imelo. Nove zahteve pa jc tuji prod sodi.iča postafila Mcdzavcz.niška plebiscitna komisija, ko je prišla v Celovec. 1.5. MHDZAVEZNlSKA PLEBISCITNA KOMISIJA IN POSLOVSLOVENSKIH SODIŠČ NA KOROŠKEM S Sangermainsko pogodbo jc mirovna konferenca prepusti a odločitev o pripadnosti Koroške plebiscitu oziroma odločitvi prebivalstva, da sc izjas.n za državo, v kalen želi živeti. Zaradi vee novih držav, kjer težav z raz.mejitvi|o tu di ni ma \jkalo. je pr-hajalo do plebrsctov tut!. drugje, vendar ie bila izpeljava drugačna kot na Kc roškem. Na koroški picbucit sc nanašajo členi 49 in 5U Sangermainskc mirovne pogodbe, ki so plc [lisci t no ozemlje razdelili na dve coni, iz r.jega pa je ostalo izvzetih nekaj območij, ki so prip.idala nekdanji deželi Koroški kot so Kanalska. Ziliska dolina. Jezersko in Mežiška dol-na. Plebiscit naj sc izvede 3 mesece pr tem. ko stopi mirovna pogodba v veljavo, to jc po 1(Y juliju 1920. Takrat so sc iz urejanja evropskih zadev že nnaknile ZDA. ki so leto poprej z. Milcsovo komisjo krepko nosegle v razmejitvene probleme med Kraljevino SHS in tedaj šc Nemško Avstrijo Tako so tudi Mcdzavczmško plebiscitno komisijo sestavljal' Italijan. Anglež, ^'rancoz m predstavnika prizadetih držav Sedež je imela v Celovcu. Jugoslovanska delegat jc bil .lovan Cvijič. namestnik pa Jovan Jovanovič. Pri svojem delu nista bila navezana na odredbe najvišjih slovenskih upravnih in sodrih oblaslev. |'K(K I iy)/2ft/l'A s1 14. fnnil Okrn/nn mkIi^uc M»«hiw. 1 »rijui StejJj. cil. ^ JVstls 2(14/719, \k 727 rmiil Okrii/nn srKlisCc Maribiir. ^ Ivan Tnmsit. JTlchisc>( dj Knnivkcni s pravne strani. Koroški /Imrnik, ))Z.S, ).jublj;m;i, IWC>. 30 Clanii in ra/pruvc ARHIVI XIX 19% Sklepe medzavc/niškc komisijo ,st;i jugoslovanskim organom plebiseitnega ozemlja lahko sporočala neposredno in tako zaobšla ustaljeno komuniciranje med nadrejenimi in podrejenimi ob!a-,lvi.VJ Čeprav ta komisija ni imela upravnih nristoj-nosti, Ic-tc so ostale Kraljevini SHS in Avstriji, v.saki za svojo cone, pa jc zato, dr. bi zagotovila nepristranskost n svobodno glasovanje, vendarle oinciila jugoslovansko oblast na Koroškem. Koroške se tako ni več dalo upravljati povsem v skladu z. jugoslovansko zakonodajo, do česar jc Kraljevina ijHS sicer imela pravico. Tc omejitve .so čutila tudi sodišča. Za temo te razprave je pomembnih več sklepov Mcdzavcznrškc plehi-seitne komisije: prepoved ceniicv premoženja zarr.di zapuščinskih pristojbin, prepoved odpovedovanja najemnih pogodb - zaradi tega, da se upravičenci do glasovanja ne b' zaradi ekonom ske nuje selili s Koroške, prepoved odpeljat, obdolženca s plebiscitnega ozemlja zaradi prt iskovalnega postopka, prepoved kazenskega in policijskega postopanja /.oper begunce, ki sc vračajo na plcbisci'no ozemlje, razen če gre za umor, požig ali rop Nasploh naj bi bila krajevna oblasiva čim manj odgovorna obiastvom zunaj Koroške; neko-roške uradnike, npr. orožnike, naj bi v čim večji men nadomestili domačini. V primeril sodišč sc to ni zgodilo, ker domaČih sodnikov in drugega uradništva ni bilo na razpolago. S pomočio okrajnih svetov - Distiikts Coun.sils naj bi Med zavezniška plebiscitna komisija izvajala nadzor nad pieb:scitnim ozemljem. Bili so štirje, v Plibcrku, Vclikovcu, Rožcku in Borovljah, (■rajni svet' sc dobili prcccj pr.stojnosli in pooblastil, njihova sestava pa jc vplivala na lo. da so svoje pravite izvajali v korist Avstrije Dobili so pravico vpogleda v vse akle *odišč v tako v kazenskih kol civilnih zadevah, pravico do pojasnila pn jugoslovanskih oblastvih, pravico do suspenza izvršitve sklepov do odločitve plebiscitne komisije, lahko so preprečili izvršitev sodbe Poleg bcguncev, ki so v čr.su jugoslovanske ofenzive cla 1919 zbežali na avstrijsko stran, pred plebiscitom pa so sc zaccii vračali, so prj;d jugoslovanskimi sodišči poskusili zavaro vati tudi druge preiskovanec.41 Z demarkaeij.skc črte so sc 3. avgusta morali umaKmu orožniki in finančna straža. Odprtje dcmarkacijskc črte jc olajšalo nemško agitacijo, naraščalo jc število sporov z jugoslovanskimi oblastvi jn nemško-slovcnskih spopadov, v katerih je lahko nemška siran računala na podporo od plebiscitne kemi-s jc pnsia"ljcmh organov, s katerimi so pri ■ 7 l'rcilscdslvcni .spi .i Okrajnega sodiSčn Onbrla vas, II, Sk. I, zbirka Ki>n>ški plcbiscul, l'AM PrciiscdsLvcni spisi Okrajnega Midišča Žrle/na Kapla, 1, Sk. I, ■/birka Ki.tiiški plcbisdl. PrciNcdslvcni spisi Iknjne a mkIi ia Dcibrla vas, lil, Sk. I, /birkp Kiroški plebiscit. svojem poslovanju imela opravit' tudi sodišča. Odpravljeno jc hi!o državno nadzorstvo nad vc-leposcstvi in velikimi obrati, ki so bili praviloma v nemški lasti. Tako na Koroškem ni bilo mogoče izvajati zakona z dne 25. 2. 1919, s katerim sc jc na celo ozemlje KraljjMi« razširil srbski zakon i/, leta 191.5 o piemožcrju luiih državljanov iz sovražnih držav12 in jc v drugih delih države pomagal omejeval nemško ji mad žarsko gospodarsko prevlado iz obdobja pred I. svetovno vojno. 1.6. USTANOVITEV OKPAJNEGA SODIŠČA V ^VALJAM, UREDITEV ZADEV S SODIŠČEM V PLIBERKU Sodno oseb1'; jc po plcbiscilu odšlo iz Pli-berka v Prcvaljc, iako da ic sodišče v icm kraju poslovalo že pred naredbo pwfnistf.*\ni pravde o ustanovitvi Okrajnega sodišča v Preval ¡ah,41 uporabljalo jc šc žig Okrajnega sodišča v Plibcrku in sc tako šc tudi imenovalo 't4 Po preselitvi jc sodišče čakalo prcccj primopredajnih zadev / n>;mško-avslrijskim sodiščem v Plibcrku zaradi spisov in cvtdcnc, k. jih je osebje prineslo v Prcvaljc, Za prenos dcpo/.ilov za zavarovanje vlog varovanccv in skrbljenccv Mežiške doline jc sodišče v Prcvaljah zadolžilo bivšega notarja v 1'hbcrku dr. Dušana Scnčaria in privatnega uradnika Janka Rozmana. Ti depoziti so bili naloženi v Mestni hranilnici v 1'liberku, njena zelo ncmškonacionalno obarvana uprava pa 'e med I. svetovno vojno vplačala za [ak denarni /nvod nenormalno visoke vojne krcdiic, del denarja pa jc imela naloženega ludi v Mestni hranilnici Ptuj. Mestna hranilnica v Piiiju jc konec leta 1920 poslovaia pod vodstvom vladnega komisarja dr. Otona Piikm.iierja, po naročilu pre-valjskega sodišea ni smela izplačali denarja Mestni hranilnici v Plibcrku prav zaradi zavarovanja vlog varovancev. Dvestošliriinoscmdcsct hranilnih knjižic varovanccv in skrbljcnccv iz Mežiške dol.ne jc vzelo sodišče s seboj, jugoslovanski sodni in dcpo/.itni urad v Plibcrku pa jc 23. oktobra poslal še vse r.odnc depozite, sc znamc, listine ir kontne liste. Našteto dokumentacijo so hranili po prenosu s plebisulnega ozemlja na županstvu Prcvaljc, davčnem uradu v Slovenj Gradcu in ž.upncmu uradu v Prcvaljah. Del tc dokumentacije ,c zalitevalo deželno finančno ravnateljstvo v Cclovcu nazaj, Pover-jeništvo za pravosodje jc vračanje prepovedalo, kaju tii dokumentacija v jugoslovanskih rokah jc tudi avstrijska sodišča primorala, da so pokazala p ipravljenost urediti zadeve ob novi meji. Tako sc jc predaja knjig in vpisniKov po prcdliodniu dogovorih, kdo bo obdržal izvirnik in kdo pre 42 Uradni lisi l>c?cln£ vlade /a Sliivenijii, Si. ffH, 2N. 7. I'J20 43 'Jrai In i lisi DcJcInc vlade/a .Skivcnijit, šl. M) .11.12. I')?.(). ilil Prcd.scdsivcni spisi Okrajnega smlišča Hibcrk IV, šk I, /birka Kliniki ptabiu-ii. ARHIVI XlX 19% Llanki in r;i/pravu I'isnl potrebne podatke, izvedla 14. avgusta 1921 na nieji v Dolgein Hidn. Nck.;j pupilarnib in varn vrnili spiso\ jc 9ft raj no sodišče v Prevalih moralo dohiti ..idiiz Okrajnega soilišča Šl. Pavel (Dravograd).*^ Oh nrudiji ii.nt;inovilvi Okrajnega sodišču Pre valje se uvede šc eno notarsko mcslo za Preval jc, Z isto naredbo ministrstva je občina Jezersko UH uradno prešla k sodnemu okraju Klanj. ] VOJAŠKO SODSTVO NA SLOVENSKEM PO PREVRATU Njegova organizacija in poslovanje jc važno ^ razpravo zaradi gradiva, ki jc prešlo v fonde civfflib" sodišč, tudi v fond Okrožno sodišče Maribor. Takoj po prevratu jc Narodna vlada SHS objavila amnestijo za civilnc osebe v avstrijski TJaski službi, ki so zagrešila ka/.r iva dejanja žaljive ccsarskc hiše ali zločin proti vojni sili rfr-Povcrjcništvo za narodno obrambo pa jc ¡'miKstijo razširilo šc na del kaznivih dejanj v"jnškili oseb lisiih. ki so bila opisana v fe! delu vOjBškegfl zakonika, obrambnem zakonu ,n zako-u o vojnih (kijfflIM Za vijpkc in nižje časlni-^ jc amnestijo ponovno obfavil preslolonaslc 3.3. 1920. Za "nove" vojaške zločine jc Narodna vtadu ■^HS ustanovila vojaško sodišče v Rublja ni, Pri;lojno za celotno slovensko ozemlje in za vse Vf,,akc razen antantnili. V Mariboru jc lilo 'stanovijeno Šc vojaško sodišče Štajerskega »bmejnega poveljstvi], z niircdbo dcecmbrii 191S P* jc bilo opuščeno, le stotnika vojaškega .odtfčj Driigotina Pestevška so še pustili kol ¿vršcvalca poslov preiskovalnega sodišča 4ti Icr *a kratcl čas vojaško sodišče v Borovljah. N«-Mcla sodiščii so nadomestila prejšnja divizijska lri h iiiadna sodišča, Pregon jc- .>d začctk.i s ep ■iH v rokah posebnega vojaškega pravdn ka w a rod Vre vlade SMS. podrcjcncua oovcricnišlvn ^obrambo« Vojn;, n;i Koroškem jc maja 1919 prinesla strožji red. Tako so z naredbo osrednje vlade v pogradu določene izjeme od veljavne zakone jC' ki zadevajo tisk, zborovanja, društva. Usiiftov|JC]1 jc "pn-k, Hnd'\ na vod i ki so od 30. aPn1a ¡n jfi. mi,jfl l<>lureditev teb sodišč jc PKidpiW" kon1"11* Dravske (IV.) divizij^c aMi. pristojnosti sc z vo|iiških razširijo li:di »a ]r l"<,sit;'il ,,rctl ,cni JC "(!rrki Mld" iiiajii poverjenik za nolranje zadeve Golii: z.ii rajna glavinstva Slovenj Gradcc. Celje. Mari- I'l tiU .14.w/»), rude v c prdKxl.i. Otmjnn sodile HfrqlB IV, 4fl sk- 1 Koroški pit bi ^t 47 1 ailii lisi Narodne vlade SHS šl. 2. 4(i ' ""ilni lisi MuriHlnc vlade SIl.S 3.9/1 K. 4(J ; silni lisi Naimlnc vlade .SUS XXIII. 17. 12 1'JIK. "railni lisi Nuuxlnc vl,-c!c SUS Si. 14/IK. S| ailni lisi lit/dne vi; ic /;i Slovenci šl. Xrill. 2H. 5. 1919. ,r*lni lisi I)c7clnc vl.nlc ya Shivcniju. Iti. XCVII, 24. , ustanovitvi Okrajnega -odisča v Prevaliab.43 uporabljalo je ,sc žig Okrajnega sooisča v Pb berkn in se tako še (udi imenovalo.41 Po preselitvi je sodišče čakalo prccei primopredajnih zadev z nemško-avslrijskim sodiščem v Pliberku zaradi spinov .n cv i de ne. ki jih je osebje prineslo v Prevalje. Za prenos depozitov y.a zavarovanje vlog varovancev in skrbljencev Mežiške doline je sodišče v Prevaliah zadolžilo bivšega notarja v Pliberku dr. Dušana Senčarja in privatnega uradnika Janka Rožmana, l'i depoziti so bili naloženi v Mestni hranilnici v Pliberku, njena zelo nciriškonacionalnu obarvana uprava pa je med 1. svetovno vojno vpiacala za lak denarni zavod ncnatmalno visoke vojne k red i'c. del denarja pa jc imda naloženega ludi v Mestni hranilnici Ptuj. Meslna hranilnica v Plniii ie konec leta 1920 poslovali, pod vodstvom vbdncga komisarja dr, Otona Pirkmaierja, po naročilu pre valjskega sodisča ni smela izplačali denarja Mestni hranilnici v Pliberku prav /a rad i zavarovanja vlog varovancev, D ves tost i."i i i osemdeset hranilnih knjižic varovancev in skrbljencev iz Mežiške doline jc vzelo sodišče s seboj jugo slovanski sodm in dcpo/.ilm urad v Pliberku pa je 23. oktobra poslal še vse sodne depozite, sezname, listine in kontne liste. Našteto dokumen laeijo so hranili po prenosu s pleb;scilin'ga ozemlja na županstvu Prevalje. davčnem jirutfij v Slovenj Gradcu in žiipncmu uradu v Prcvaljah. Del te dokumentacije jc zahtevalo deželno finančno ravnateljstvo v Celovcu nazaj. Pover jeni.slvo za pravosodje jc vračanje prepovedalo, kajti ta dokumentacija v jugoslovanskih rokah ludi avstrijska sodišča pri morala, da so pokazala pripravljenost uredili zadeve ob novi meji. T:iko se je prcduja knjig m vpisnikov po predhodnih dogovorih, kdo bo i>bdr?.al izvirnik in kdn pre 42 Uradni i,st Uciclno vlade /a Sloveniji), si. 7. l'J2l). Uradni lis! Dcž-lnc vlade /a Slovenijo, si 1WJ 31. 12. 1920. 41 Picdsedslveni spisi Okr;.jncj;a sodišCa 1'libcrt IV i L. I, y hi rta Kmoiki plebistil. ARHIVI XIX 1996 ^ I an Ki m ra/.pravc pisal potrebne podatke, izvedla ]4. avgusta 1921 ni meji v Dolgem Brdu. Nekaj nupuarnih in varstvenih spisov jc Okrajno sodišče v PrcValjgb moralo dobili tudi iz Okrajnega sodišča Št. Pavel 'Dravograd).'" Ob uradni ustanovitvi Okrajnega --odišča Prt. valje sc uvede še eno notarsko mesto za Prcvaljc. Z isto naredbo ministrstva jc občina Jezersko tudi uradno prešhi k modnemu okraju Kranj. 1.7. VOJAŠKO SODSTVO NA SLOVEN3KFM PO PREVRATU Njegova organizacija in poslovanje jc važno za razpravo zaradi gradiva, ki jc prešlo v 1'ondc civilnih sodišč, tudi v loiul Okrožno sodišče Ma ribor Takoj po prevratu jc Narodna vlada SHS objavila amnestijo za civilne osebe v avstrijski vojaški službi, ki so zagrešila kazniva etejanjo žalitve cesarsko hiše ali zločin proti vojiii sil' države.46 Poverjen i sivo za narodno obrambo pa jc amnestijo razširilo sc na del kaznivih dejanj vojaških oseb - listih, ki so bila opisana v 2. delu vojaškega zakonika, ohrambnnn zakonu in zakonu o vojnih dajatvah.'47 Za vojake in :iižic častnike ic amncstiio ponovno obiavil prcstolonaslc dniK 3. 3. 1920. Za 'nove" vojaške zločine jc Narodna vlada SHS ustanovila vojaško sodišče v Ljubljan prir.loino za celotno slovensko ozemlje in za vse vojake razen -intanlnih V Mariboru jc biio ustanovljeno še vojaško sodišče Štajerskega ob.ncjncga poveljstva, z naredbo dcccmbrj 191 fi pa jc bilo opnščeno, le stotnika vojaškega sodišča Dragotina PcstcvSka so šc piist-l' kot izvrševalca poslov preiskovalnega sodišča 4,1 ter za kralek čas vojaško Sudi.ščc v Borovljah. Na šteta sodišča so nadomestila pr-jšnia divizijsk« in brigadna sodišča, Pregon jc od začetka sep-tciriha v rokah posebnega vojaškega pravdnika Narodne vlade SNS, podrejenega poverjeništvu za obr:>.mbo.'iy Vojna na Koroškem jc maja 1919 pr.ncsla strožji red. Tako so z naredbo osrednje vlade v Beogradu določene izjeme od veljavne zakenr daje, ki zadelajo tisk. zborovanja, društva,50 Ustanovljen jc "preki sod", navodila so od 30. aprila in 16.' maja 1919, ureditev teh sodišč jc predpisala komanda Dravske (IV.) divizijske oblasti, pristo nosti sc z vojaških razširijo tudi na civilnc osebe,51 Pred tem je "proki sod" razglasil 13. maja poverje-iik za notranje zadeve Golia za okrajna glavarstva Slovenj Gradec, Celje, Mari- 1,5 l'rcu\ 345/.V20, /ailcvc prehuda. Okraimi sodiš.« Hibork, IV. sk. I, /birkii Kotniki plcliisnl. Uradni IiM Natudnc vl.idc ,Slli \ 2. 47 Uradni list Nan.dnc vlade SHS H. «J/IK 4K Uradni IiM Narodne vl.idc SHS XXtlt, 17. 12. 1'Jlti. 4*J Uradni list Narodne vlade .SI IS it. M/IK. 50 Uradni Mm Dcictnc vlade /a Sluvcniju it. XCttl. 2ti. 5. 1919. 51 Urailni IiM OcJelnc vlade /a Slovenijo, kil XCVtl. 24. S. 1919. bor, R idovljica.57 'Preki sod" poznr, le smrlno kazen. Vojaško sodišče v Ljubljan- jc imelo sede/ na Poljanski cesti; leta 1910 po ilcnzivi je bil vodja major dr. Mirko Kresni k,-51 Sodišče poveljstva za vzhodno Koroško je po jugoslovanski olenzivi n.-i Koroškem imelo sedež lnjjffej v Plibcrku nato v Velikoveu. Vodja Sodišča poveljstva za vzhodno Koroško je bil dr Maks Dobaj.54 S kraljevim ukazom sc 19. avgusta 1919 razširijo dotedanji vojini zakoni kraljevine Srbije na vso državo.'55 1.8. NOTARJI OB PRFVRATU IN KOROŠKA Notarska služba jc bila urejena po notarskih zakonih, prvi po uvedb, nove sodne organizacije leta '84^ jc bil notarski zakon z dne 29. septembra ] 850. ob prevratu pa jc bil za slovenske dežele šc veljaven notarski zakon z. dne 25. decembra 1876 Število notarskih okrajev in notarskih mcsl jc predpisalo ministrstvo za pravosodje Notarski okraji so sc praviloma ujemal, s sodnimi okraji, manjši kraji so dobili eno notarsko mcslc na okraj, večji okraii, z večjimi mesti, pa več Štajerska jc tako leta 1850 dobila 60 notarskih okrajev in 73 notarskih mcsl. Tfkral ju in>clo Celje 2 notarja, Maribor p.i Lahko pa jc bilo notarsko mesto tudi nezasedeno, če jc šlo za majhen sodni okraj in jc cn notar posloval za dva notarska okraja. Tako jc bilo npr picd 1 svetovno vojno v Železni Knpli in Dobrli vasi.57. Za notarje je biV, združevanje v notarsko zbornico obvezno. Ob prevratu sta na ozemlji: Narodne vlade SHS v Ljubljani delovali dve no tarski ;:borniei ■ v Celju in Ljubljani dokler sc nista združili v eno ljubljansko. Postavljanje notarjev in notarskih namestnikov na območju Okrožnega sodišča \ Mariboru torej tudi na delu Koroške, jc bilo v pristojnosti celjske notarske zborniec, scvcd;: poleg Narodne vlade SHS n Poverjcništva za pravosodje Narodna vlada jc 10. februarja 1919 odredila, da vsi notarji zaprosijo za potrditve. Potrditev za nadaljnje delo je dobilo 11 nntarjev, ostalim pa jo jc vlrda odrekla, v glavnem nacionaln.h razlogov, npošicvati pa jc treba, da več nemških ali »cmškutarskih notarjev za potrditev niti ni hotelo zaprosili. T;i vladni ukrep jc posloven.] službo, saj s' morale bit. tudi listine v slovenščini. Na Štajerskem jc od Nemcev obdržal notiirsko službo Ic ptujski notar Fran/, Strašila, ki jc že prej upošteval oba jezika in gn je Okrožno sodišče v Mariboru tudi priporočilo '.a potrditev Značilne pajc, da vlada ni upoštevala 52 Uradri list Dc/clnc vlailc /;i .Slovenijo, i,I XCtt, 14. 5. 1919. 53 1/. Vr X 277/21, šk. /0, lond OL m/no MKlisče Mfibur. i4 I/ Vr X 20. 57 Prcds 309/13/19 Žcle/na Kifih ik. 702, Emil Okio/nu sodi U c Maribor. .12 ( ianici in ra?pr;ivc AülUVl XIX ]/mi mhIIŠčc Maribor. **' Verordnung- "»'I Amlshliiti iles Chef ik§ Zivilvci waliung in iler Unlcrsldeniwrk. spisih ali spisih sodne uprav* je arhivska enota predsedstvena zadeva za vsako leto pu določilin sodnih poslovnikov. Le-ti so leta 1897 in 1930 s številkami opredelili v;:ebino zadev sodne upra ve. N. pr: vsi spisi jelmskih zadev i/, leta 1920 hodo ena arhivska enota iPreds, 16/20). Vrli kos t fonda je otežila ureditev gradiva po vrstnem redu in zaporednih letnikih. Zarad, več prevzemov je bilo gradivo do leirt 1993 na več lokacijah. Brez računalnika bi se bilo najbolje odločiti za kartotečni način popisovanja gradiva, računal nišk-popis, ki omogoča iskanje podatkov z. različnimi dcskripterji nam prihrani zamudno prelaganje gradiva. Podatki o prevzemih gradiva Okrožnega sodišča Maribor so nam na razpolago od leta 1949 (leto osamosvojitve arhiva od muzeja/'2 najprej Ic po akcesijski knjigi, Prevzeli) se jc vp.sal v akecsijsko knjigo, ostala dokumentacija pa je Sla m-jd akte po dclovodnikn, v akcesijsk, knjig1 se jc napravila opomba. V t. i. dosjeju fonda to je v ptilogab k registru fonda, pa so prevzemni zapisniki od leta 1973, od prej pa le Se pogodh-i o pruvzcmn spisov o konknrzil), 1917 1940. Okrožno sodišče Muribor ni predajalo le svojega gradiva, ampr.k tudi gradivo drugih ust mL jalcev. Predalo je stare gospoščinske zemljiške in druge knjige, ki so prešle leta 1X50 k okrajnim sodiščem, notarski arhiv, del gradiva Državnega tožilstva Marfbor 1X98-1941 Predaje: 17.2. 1959 kazenske zadeve v zvezi z vojaškim .iporom v Mariboru leta 1919-2 spisa sodišča Štajerskega obmejnega poveljstva c. Vr VII 2216/20 30. 4. 1959: kazenski spisi Vr. našteti po regi straturnib oznakah, zadeve poetičnega značaja, med njimi *pisi Sodišča Poveljstva za vzhodno Koroško 6. I 1961: prevzetih 6n(i spisov in 155 sodb Vr in K/.p ! 898 1932 24. 6. 1961 predsedstveni in drugi spisi 1898-1941 z. nekaj gndiva Okrajnega sodišča Dobrla vas 24. 12. 1965: stečajni spisi, strokovne kn)ige in uradni list' 12. 2. 197.3: prevzet največji del gradiva kol cclola in v skladu s prvotno ureditvijo 24. II. 1982; prevzelo gradivo trgovskega registra. 11.2 GRADIVO ZA KOKOŠKO. NASTALO MED REDNIM POSLOVANJEM OKROŽNE GA SODIŠČA Ker jc Narodna vlada za Slovenijo ob prc vratu pustila v veljavi stare uredbe., se jc. ob nastanku nove države največ spremenilo glede uradnega jc/.ika na sodiščih in sestave osebja. Sodišča so postala slovenska. pra»ieo do svojega maternega jezika so obdr/.alc le stranke, njihovi r'2 /\nii>;:i Leski ivcc, Oh 51) kniiu I'A M K.il;ilii)*i. ARHIVI \996 Članki m razprave 33 pravni zastopniki pa nc več. Ko jc postalo Okrožno sodisčc v Mariboru pristojno luni za okrajna sodišča na v/hod nt m Koroškem, so postale sestavni M njegovega poslovarna Uid; "koroške zadeve." v tistih zadevali, /a katere jc pristojno okrožno sodišče. Spisi, ki sc nanašajo na Koroško, so vključeni med ostale spise v sklauu s sodnim poslovnikom, lak o kot so prihajale na sad išče.. Tako najdemo iJ&f kazenskimi spisi Vr pri Sere s Koroškega, medlem pa sc v letu 920 že pozna vpliv odločb Med zavezniške p le iHseitne komisije. Koroška problematika je prisotna v pred sred st ve ni h spi d h, odvisno od lega, ka, se je na Koroškem dogajalo, malo primerov s Kor<>šk'.: je med pravdnimi spisi. V kazcnsk.h zaL;vab za leto 1919 je postopek običajen; orožniška ali kakšna drnga prijava okrajnemu sodišču, Državno pravdništvo v Mariboru odredi 1 ¡fcisk»vc, prva zaslišanja opravi okrajno 1 lisee, sledi preiskovalni zapor m postopek v Mariboru, obtožnica, razprava in sodba. Koroške K"Z.cnskc zadeve pri odlaganju in oblikovanju spisov nimajo kakšnega posebnega položaja, so kazenske zadeve kot vse druge. Po pnliodu Med-^"ezniške plebiseitne komisije ni več preiskovalnega zapora in zaslišanj' v Mariboru, ker Preiskovancev oziroma os:imljcnccv ne smejo Vcc »Speljati s plcbiseitnega ozemlja. ¡U GRADIVO OKRAJNIH SODIŠČ, KI JE 1 KISLO Z USLUŽBENCI S KOROŠKE . O gradivu koroških sodišč zvemo mimogrede ' poročila Okrožnega sodišča v Mariboru Viš-®mii -Jcžcnemu sodišču v ljuhami/'3 kam so Šli Ufiluibcnci iz Koroške, Med drugim sc navaja, da Kjinchsl Ivan Hinuar, kije prišel iz Velikovca po ;™sciiu, ureja prcdscd.stvcne spise Okrajnega 'vli.šča v Veliko ve u na Okrožnem sodišču M ari se pa sklepati, da tudi predsedstvene spi ^ d lig in koroških okrajnih sodišč, ki so jih uvrsiiji mJJ predsedstvene spise Okrožnega S(xJisea Maribor, in so v PAM tudi popi s a.i i, edno s pnslavkom, za katero okrajno sodišče »r< linji leta 1919 m prehod sodišč iz enih rok v unige R", V]tij tl](|j v spisjh, v spremembi jezika, «»poredne; številke pa gredo naprej, ker le gre še edno za enak način p «»vanj«. Do ponovne '-'Slovanske osvojitve niso vsa sodišča niti 'j^njaki n miškega žiga in nemškega imena sc /;i stxlišča, Tak primer jc Železna Kapi a, ki ma sl°vcnski žig šele od 7. 6. 1919. IU USTAVLJENE KAZENSKI: ZADEVE LE i oseb; j! skiop kazenskih zadev predstavlaio 'Ic> z katere je sicer pristojno okrožno sodišče, rci° J p(] P"hodu plebiscitne komisije morala "a'i okrajna sodišča, ker osumljencev ivso fiTT"--- —- lr». 120.1/4/20, flt 715. smeli odpeljali s plebiscitnega ozemlja. Po pn javi kaznivega dejanja so okrajna sodišča nadaljevala posiopck po odredbi Državnega pravd ništva v Mariboru. Nedokončane zadeve, ki jih po plebiscitu dokončati lu h ni biio mogoče, jc državno pravdništvo ustavilo 3L januarja 1921, okrožno sodišče jih jc uvrstilo med kazenske zadeve leta 1921, oudelek X in IX, sp;sc so pustili takšne, kot so bili, preko stare oznake Z so napisali oznako Vr. II 5, VOJAŠKE ZADEVE Leta 1921 .so del kazenskih spisov predala civilnim sodisecm tiid. vojaška sod'šca. Ta predaja sc je i/vršila 28. 9. 1920, ker so bila ojašta sodišča pri odpuščenih vojakih prutoina le "glede kršenja vojaških služben h dolžnosti v času vojaške službe, na pa /a etvilne pregreške v času vojaščine, Če so jih že odpustili .z vojske. Državno pravdništvo v Ma~iboru je te /itdeve prekinilo 14. L 1921, v kolikor sc n odločilo za bazensko postopanje. V zadevah, k;cr je ¡bil postopek p rdi vojakom ustavite", se jc to zgodilo zato. k^r so sc vrnili v civilno življenju Okrožno sodišče v Mariboru jc spise uvrstilo med kazenske spise Vr, oddelek X pri večini je v rcsnici prekinjeno postopanje s strani dv.avncga prpvdnika. Kr.zniva dejanji; vojakov so sc j godila M ozemlju, ki jc bilo pod jugoslovansko n -avo leti 1919 in I92C. V razprave, so vključeni le spisi, ki obravnavajo tajanja ki so sc zgodila na Koroškem. Ti kazenski sp.si so dobrodošel vir zaradi siceršnje nedostopnosti vojaških virov, vendar pa nam nc morejo dati eelovite podobe obnašanja vojakov do civilnega prebivalslva na Koroškem m drugin dejanj ker je Okrožno sodišče " Mariboru pr-jclo le spise o vojakih, pristojnih na Štajerskem, in njkaj redkih primerov iz drugih slovenskih pokrajin. O obdobju neposredno pred plebiscitom nam to gra divo nc more dati informacij, ker ic voj zapu-stiia plebiscitno ozemlje na zahteve Mjdzavc ziuške plebiscitne kom.sije. III ARHIVSKO GRADIVO V ZBIRKI KOROŠKI PLEBISCIT Zbirka Koroški plebiscit obsega 3 artvvskc škatle, največ pa jc propagandnega gradi 'a iz p.cdpiobisulncga o'idob|:i, take lugoslovanskega kc avstrijskega. M"xi gradi/om jc naj/cč 1"taki)v potem so različni plnkati razglednice, naLpke Našteto grad no jc urejeno, pop;sano ter ih »vljeffll Mi;(1 neobjavljenim gmdi^ffl so sc ner. ipolni koroški časopisi. Gradi vg, ki sc njnsš[i n. akcijo Franja Malgaj;. Mežiški dolini, jo bi o bra io ali jc nastalo ob 20-letnia lu^odovanikc jržavc pri čemer sc jc angažiral Andrc; Osel, 64 Zbirt;l Komik; pl-hiscil ■ nalepke, ra/gkdnicc. plakati. 'claki. Katalogi IV, ¡AmB«). 34 članki in r a/p rave AklllVlXlX 1»% predsedrik Namdnega sveta za Me/iškn dolino iz Ida 1918, V zbirko je prišlo se gradivo koroSk'Ji sodišč, Iz vpisov v akeesijsk knjigi se da sklepati, da je bilo v zbirko vneseno na knadno, po predaji arhivu.vSodno gnidivo v zbirki je iz okrajnih sodišč Železna Kapla, Dobrla vas, Pliberk in Prevaljc, ki je siecr vključeno v fond Okrožnegfi sodisča Mai bor. Po obsegu gre za majhno količino, prihiiSjT 1/4 škatle, dnku-menti pa vsebujejo pomembne informacije o predpleb'scilnem obdobju in deloma ludi poia snjujejo rczulla! plebiscita, V strukturi sodnih fondov pripada omenjeno gradivo predsed-stvenjrn spisom in to zadevam šl 3, 16 in 26 Ob dokunčni uredil vi fenda Okrožno sodišče M a ribor bedo priključeni ostalim spisom v skladi1 z načelom provenience in neloeljivisti fondov. SUMMARY THE CAR1NT1 MAN PLEBISCITE OF 1'J20 IN Till LIGHT Oi; Tim MATERIALS OF tkei DISTRICT COURT OF MARIliOR The article drills wiih ihc slums lif conri.s ;ind ihc implcmcntaiion of judicial power on the part of Carinthia, which was under the jurisdiction of Yiignrtrivia tlnring ihc period aflcr ihc f;il1 nf Anslm-Hnngary up niilil the plebiscite li w mainly based on ihn mulcn.ils from the fond of the District court of Maribor, under whose jnn-idi'tion the locul courts of c;istcm Carinthia were, and on the collcction "The Carinthi.n I'lcb'scitc" from the Ro\ional Archives nf Maribor, ZUSAMMENFASSUNG DiF KARNTNliR VOLKSABSTIMMUNG 1920 IN DEN UNTERLAGEN D.ZS BEZIEi KSGEli IC1IT3 MAR!BOR Der ßciirag scizi sich mil der l.^ißc der Gcrichic nnil mit der Vollstreckung der Gcrichisgcvalt in jenem Teil Karmcns -niscinaridcr, der in der Zeit viiiti Zerfall Oster reich-Ungarns bis zur Volksabstimmung unter jugoslawischer Verwaltung stand. Er sliit/.t sich vor allem Hilf das Millen al ;ius dem Fond des Bezirksgerichts Mari bor, dem die Krcisgcrichlc Oslkurnicns nnlcrstcllt wiircn, sowie auf die Summlnng Die K iirütncr Volksabsiimmung fKorcski Plebiszit) des Rcgionalarchivs Maribor (Pokr;\,.nski iirhiv Mari bor).