s r Največji iloventki dnevnik B? Združenih državah Velja xa tk leto • • - $6.00 S Za pol leta.....$3.00 1 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Li GLAS NARODA listisloveiiskih jelavcev v Ameriki* The largest Slorenian Daily m the United States. iMoed tmjf day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered m Second Class Matter September 21. 1903, at the Port Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TEUTON: CHelsea 9—487« NO. 189. — fiTEV. 189. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 12, 1032. — PETEK, 12. AVGUSTA 1932 VOLUME TTYY. — LETNIK HOOVER PRIPOROČA SPREMEMBO SUHAŠKE POSTAVE PREDSEDNIK JE ZA TO, DA POSAMEZNE DRŽAVE UREDE VPRAŠANJE GLEDE PIJAČE Predsednik Hoover je odločno proti črtanju vojnih dolgov, namignil je pa, da bi bila poravnava mogoča. — Krivdo za neizvajanje suhaških postav je naprtil takozvanim "mokraškim" državam. — Demokratom je očita! da so hoteli vprizoriti roparski naoad na zvezne finance. Revolucija na Španskem zatrta WASHINGTON, D. C , 11. avgusta. — Danes je prišla v Washington posebna deelgacija republikanske stranke ter formalno obvestila predsednika Hooverja, da je bil na zadnji republikanski konvenciji imenovan za predsedn:škega kandidata. Hoover se je zahvalil za izkazano mu zaupanje, H00VERJEV ROJSTNI DAN Mnogo prijateljev je prišlo voščit predsedniku. Vsi so gotovi njegove zmage. — Nekateri pričakujejo oster boj. Washington, D. C., 12. avgusta .— Dolga vrsta republikanskih voditeljev so je gnetla prod Belo hišo. Prišli so. da izrazijo predsedniku H^overju svoje čestitke k njegovemu 58. rojstnemu dnevu. Kkoro soglasno so mu izražali nakar je imel dolg govor, v katerem je pojasnil svo prepričanje, da ho pri prihodnjih jc osebno stališče napram raznim narodnim pro hlemom. predsedniških volitvah zopet izvoljen za predsednika, toda rano-f»i stari izkušeni politiki so izrazili svojo h'jezen, da bo boj zelo hud. Medtem kn je bil predsednik skoro eel i dan pri svoji pisalni mizi. je prišlo na tisoče voščil iz vseh krajev sveta. •Načelnik republikanskega od- Precej obširno je razpravljal tudi o prohibiciji ter priznal, da je treba izpremeniti sedanji sistem. Po njegovem mnenju bi bilo najbolje prepustiti zadevo glede alkoholnih pijač posameznim državam ter potom posebnih zveznih postav strogo zaščitni suhaške države proti njihovim mokrim so- i bora Sand«* je rekel, da bo iioo- n,m). . . - .. . J KT 1 1- . i i i . j* « . t ver brezpogojno zopet izvoljen. 'Poslanik Debuchi je izjawl dr srdom. Nadalje je rekel, da je odločno proti povrat- kH jti delavske razmere se zadnji tajniku Stiinsonu, da .se kil salona. Istotako je pa tudi treba iztrebiti tiho- čas izboljšujejo in wakd© bo pod -je oblasil Pri njpm naro*i,u ■njegovo vlado pričakoval še bolj- Japonake vlade, da -a vpraša za; pojasnilo glede njegovega govora po radiju. Priznal je, da je bil j ves pogovor o Mandžuriji, da pa lji me| nobenega poročila svoje vlade. STIMS0N SE POSVETUJE Z _DEBUCHIJEM Ves pogovor je o položaju v Mandžuriji. — Poslanik pravi, d5 ni prišel k drž. tajniku po naro-ročilu svoje vlade. Washington, D. C., 11. avgusta. — Položaj v Mandžuriji je bil zopet glavni predmet dolge konference med državnim tajnikom Stimponom in japonskim poslanikom Debuchijem. Dasiravno ni bila objavljena vsebina tega razgovora, vendar je bilo v merodajnih krogili povdar-jeno. da .sta se oba državnika raz-govarjala o Stimsonovem govoru po radiju. Stimson je v svojem govoru izjavil, da ameriška vlada ne bo priznala nobene pr,godbe. ki ni (sklenjena po določbah Kellogg-Briandove pogodbe. GLASOVNICE MAJNERJEV UKRADENE DRHAL JE NAPADLA LASTNINO CERKVA IN M0NARHIST0V SEV1LLA, Španska, 1 1. avgusta. — Danes so izbruhnili tukaj nemiri, tekom katerih je razburjena ljudska množica požigala in uničevala cerkveno lastnino in lastnino monarhistov. Policisti in civilni stražniki so s težavo preprečili, da se izgredi niso razširili. Množica je izpustila komuniste ii* nnonarhiste, ki so bili tzaprti 1 tapstvo z žganjem in beznice. V zadevi prohibicije je segel ^-foover nekoliko dalje kot je šla republikanska platforma, katera predlaga, naj sc vrši o tej zadevi ljudsko glasovanje. Vso krivdo za neizvajanje prohibicije je zvrnil na mokre države, ki so le površno izpolnjevale vladne odredbe ali se pa sploh niso brigale zanje. Na dolgo in široko je razpravljal tudi o vojnih dolgovih ter je izjavil, da je odločno proti črtanju vojnih dolgov. Treba je pa najti pot, da se doseže z evropskimi deželami nekako poravnavo. V to svr-ho je priporočal razne trgovske prednosti ter razširjenje trga za ameriške izdelke. Ostro je ožigosal svoje nasprotnike v kongresu. se ease. ITALIJA HOČE IZSTOPITI IZ LIGE NARODOV Italijanska vlada bo raz-, Washington pravljala o svojem stališču na prihodnjem zasedanju * Lige narodov. Svarilo Italije. Rekel je, da je obiskal tajnika Stimsona iz družabnih ozirov, ker se je hotel pred svojim odhodom na Japonsko še od njegra posloviti. Rekel je. da se tekom enega meseca vrne na svoje mesto v Izginile so glasovnice nad 200 krajevnih društev. Unij ski uradniki s o sprejeli in podpisali novo pogodbo. Springfield, I1L, 11. avgusta.— Navzlic temu. da rso izginile volil- j zaradi |>olitičnih prestopkov. Jz-ne glasovnice nad 200 krajevnih puščene jetnike so nosili na rame-društev Illinois Fnited Mine nih po ulicah in jim gromko na-Workers glede glasovanja o pla- j zdravljali. či premogarjev, so unijski urad-1 Vse desničarsko časopisje je bilo niki sprejeli in potrdili dnevno suspendiran->. Governor je pozval plaeo premogarjem .po $5 in so , množico, naj no požiga cerkva, podpisali novo pogodbo z odbo-1 Izgredi so izbruhnili, ko je ma-rom lastnikov. j dridska vlada zadala smrtni uda- Dva neoborožena moška sta rec protirevoluciji. ukradla uradne volilne listke iz j MADRID, Španska. 11. avgust*i. urada United Mine Workers, ko — Monarhistič.na vstaja je bila da-so bilo prinesene iz Ridgesly Far- nes zatrta. Voditelj v.staje. gen^-mer's State Bank v glavni urad ral Sanjurjo, je pobegnil, pa so g^i delavske unije. |v Huelvi aretirali. I'radnka Orlie Blackman in | Iz Seville je pobegnil, ko je iz-George Gee sta tatvino naznanila ■ vedel, da se pomikajo močni voja-glavnemu stanu in polieiji. Tretji ški -oddelki proti onemu mestu. j stališču kot bi plavala s tokom uradnik George Dahm je sporočil4 Civilni governer v Iluelvi je par j vode. Prejšnji kitajski predsednik majnerskim zastopnikom in jim'ur porinejo sporočil, da je bil San-jin sedanji vrhovni poveljnik ki-kel. da glasovnice ne bodo šte-lJnr.i° aretiran, ko je hotel stopiti I tajske armade general Cang Kaj- v mesto. i j Sek je na poti do vloge fašistov- Ko je bila dvignjena na vladnih skega diktatorja, zlasti z ozirom poslopjih bela •zastava, je prišla, na Mandžurijo. Kitajska vlada je prišla v politiki na mrtvo točko. V politic"- KITAJSKA SE NAGIBAPROTI __FAŠIZMU V?ada na razpotju glede politr'ce proti Japonski. Cang Kaj-Šek n a površju. — Mogoče bo postal diktator. Šanghaj, Kitajska, 11. avgusta. Kitajska kot narod se nahaja na KONEC SLAVNEGA PSA Te in tudi ne bo izdan izid glasovanja dokler glasovnice ne bodo vrnjene. Medtem ko je bila po do sedaj j delegacija vstašev.ter izjavila, da pregledanih glasovnicah večina se nameravajo vdati. majnerjev proti znižanju plače, I-- so unijski uradniki izjavili, da bo1 sprejeta nova temeljna plača, ko bo štetje glasovnic končano Unijski delavci so se trdovrat-"> borili proti novi plačilni le- CAPONEJEV SOVRAŽNIK JE SODNIK nih krogih se zatrjuje, da si kitajski voditelji prizadevajo reši-i ti kitajsko krizo vsled odstopa predsednika Wang Oing-wela. Xe da bi bil prej kaj omenil, je Waong č'ing-\vel v soboto odstopil. Kot vzrok je navedel po- Rim, Italija, 11. avgusta. — Hollywod, Cal., 11. avgusta. — V evropskem časopisju razširje- Slavni nemški policijski pas Rln , , i .m. • * »•i j i ne govoriee, da bo mogoče Italija Tin Tin- ki v filmih nad posebno pa demokrate, katerim je očital, da so sku- -zstopila iz Lige narodov niso u_ 13 let, je poginil. r ali vprizoriti roparski pohod proti zvezni blagajni, j radnim krogom Rima in italijan-j Vsem obiskovalcem filmskih n * 1 .... i .. . 1 i j t-kemu časopisju ravno neprijet- Uledališč poznani pes .ki je svoje- Govorec o depresiji in nezaposlenosti, je rekel, ne. 'mu J?osp^arju veliko da so on in njegovi delavci napeli vse sile, da bi o milili bedo ter premagali težko krizo. Posebno je svaril narod pred demagogi, socijali r.ti in brezciljnimi načrti. Italijansko časopisje označuje premoženje, je v torek poginil na te vesti kot priznanje italijanske domu ^oje^a lastnika in učite-nezadovoljnosti s svetovnimi kon- jja j),inean ferencami. zlasti z zadnjo razoro-| * Pes posinii vsIed starosti; žit ve no konferenco v Ženevi. ( biI je Mar 14 let kar je visoka Veliki fašistovski svet je po Starost za psa. Zunanje zadeve in svetovno politiko je le nakrat- svojem zadnjem zasedanju nazna-'' Koliko je pes zasluzil, ni po- nil, da se bo posvetoval o stališču Plinoma znano, toda njegov za-Italije pri prihodnjem zborova- sl«žek se ceni na okoli $300.000. nju Lige narodov v oktobru Xa J te} konfernci bodo italijanski za-. """ stopniki zagrozili z odstopom iz Lige. ^ ko omenil. Zelo je hvalil uspehe farmskega urada in rekon-strukcijske finančne korporacije. Po njegovem zatrdilu ie farmski ui*ad obvaroval na tisoče revnih fa rmerjev pred propadom, dočim je rekonstrukcij-eka f nančna korporacija stabilizirala nad pet tisoč zavodov ter rešila prihranke milijonov ljudi. — Amerika mora imeti tako armado in morna-liro, je rekel, — da bo zamogla ž njo odbiti vsak napad, pa naj se završi iz te ali one strani .Zmanjkati je pa treba vso oboroženo silo, ki presega ta rilj. Predsednik Hoover je za nadaljno omejitev priseljevanja, za revizijo železniških in za reformo bančnih postav. Zahteval je tudi reorganizacijo pravosodstva. Obljubil je, da se bo v najkrajšem času začelo z crradnjo kanalov, popravo pristanišč in gradnjam: nov*h cest. Pri teh javnih gradnjah bo dobilo zaposlenje na tisoče in tisoče delavcev. Chicago, 111., 11. avgusta. stvici, po kateri bi dobivali maj- Predsednik Hoover jo imenoval' -ivo upravo zadev v sever- nerji po $1.10 man., place na dan Georgea E. O. Johnsona, ki jo kot I. Kjtajski in je tem OHtrf) na. in so no s tem odločno uprl. proti držav, pravdn.k poslal Al Capo-« de, preišnje£ra poglavarja Man- okrajnemu un.jskemu predsedni- neja -za železno ograjo, imenoval. ^^ se"adnjeffa vojaSkega ku Johnu II. W a Iker in medna- za zveznega sodnika za severni Q i>a;„:„„„ mat.s0iu 1 t t -, x , t i poveljnika v 1'eipingu, maršala rodnemu predsedniku Johnu ^ Illinois. Hsueh-lianga, ki zavzema sedanje tV,SIL ■ , , kJ . I Splošno prevladuje mnenje, da'mesto d vodstvom nankingške Lewis je naznanil, da bodo iste pomeni to imenovanje kot plači-pogojo, ki so bili sprejeti za drža- lo Johnsonu. ker je paslal veliko vo Illinois, tudi sprejeli majnerji število gangsterjev in politikov v v državi Indiana. | ječo, ker so se hoteli izogniti — Pogodba, — je rekel Lewis, dohodninskemu davku. — stopi v veljavo nocoj o polno-j Obenem pa je tudi predsednik či- i imenoval nadomestnega državne- Po pogodbi bodo majnerji pla- ga pravdnika Dwight H. Greena eani po $5 na dan in po 68 centov na Johnsonovo mesto za glavne- . -astniki zopet nP zasedej0 svo- ga državnega pravdnika v Chica- . ... J1I1 mest. go. Oba mora potrditi prihodnji £ang .Kaj-Šokova odločitev je I povzročila največjo razburjenost bil Johnson y viharni dobi nankingške vlade. Po odstopu Wanga je vos kabi- vlade. T'ang Kaj-išek, mesto da bi prevzel diktatorstvo Ln bi zapovedal svojim nekdanjim podložnikom. da ostanejo na svojih mestih, je br-zojav.il v Nanging. da bo tudi sani prisiljen odpovedati se svojemu mestu, ako drugi visoki uradniki za tono. Springifeld, I1L, 12. avgusta. — Nova .plačilna lestvica, po kateri 1 senat. se bodo unijski majnerji države! Zadn[a,tri, .letf, --------;—, v Illinois vrnili v svoje rove s pla-j1™ v ^ chicaskih gangsterjev. čo po $5 na dan. je stopila danes : ^ Laponeja. Kalph Capone v veljavo. je bil prvi poslan v kaznilnico. ! Unijski uradniki pravijo da jei^jemu so sledili zloglasni gang- i« sterJi Tern' Druggan. Frankie VLAGATELJEM SAKSER STATE KEMAL BO SE V ZOFIJO Dunaj, Avstrija, 11. avgusta. — Iz Zofije prihaja uradno poročilo. da bo turški predsednik Mu- BANK V Likvidaciji ( stafa Kemal paša še to poletje ali jeseni obiskal bolgarsko glavno č'eki za drugo dividendo v znesku 15 odstotkov so bili poslani včeraj vsem vlagateljem, ki so svoje terjatve vložili. Izvedeli smo pa. da jo bilo več sto čekov poslanih rojakom, katerih niso nikdar vnovčili. Vsakega. ki ima od Sakser State Bank kak ček. opozorimo, da ga pošlje banki, ali pa vsaj piše. da dobi terjatveno polo za izpolniti. To naj store takoj, ker n tem pomagajo, da se likvidacija hitreje izvrši. Kdor drži pri sebi tak ček, s tem likvidacijo zadržuje in na-pravlja s tem nepotrebne strožke. mesto.' Kemal še ni bil iz Turčije, katero je ustvaril in povzdignil od časa svetovne vojne, zato se temu njegovemu prvemu obisku izven države pripisuje velika politična važnost. Turška želi zopet postati balkanska voditeljica in posebno hoče voditi nov blok. ki bo združeval Turško in Bolgarsko in Grško v južno balkansko an-tanot. "Med Turško in Bolgarsko ni ni-kakih napetih razmer, vsled česar Kemal misli, da mu bo prav lahko posredovati v sporu med Bolgarsko in GrSko. unija potrdila izid referenduma in j so podpisali pogodbo z lastniki ! rovov ter pogodba stopi v veljavo. Predsednik illinoiških operatorjev Wiliani P. Jenkins pravi, da bo s tem, da je bila popodba pod-rpisana. tokom enegra me«eea pričelo dalati 25 do 35 tisoč premo-garje^ Majnerji so bili brez dela od 31. marca tega leta, ko je po- Lake. Jack in Sam Guzik ter < Frank Nitti, ki je bil blagajnike Caponejeve zločinske tolpe. BYRD0V GEOLOG SE JE UBIL Praga, Čehoslovaška, 11. avgu-tekla prejšnja pogodba po $6.10 »ta. — Dr. Vaclav Vojtech. ki je na dan. TATICA V NUNSKI OBLEKI Boston, Mass., 11. avgusta. — Policija je aretirala Mrs. J. Patterson. ki je bila oblečena v nunsko obleko z velikim križem pa prsih, ker jfc ukradla žensko denarnico z $28. Aretirana je bila na pritožbo | Mrs. Madelaine O' Meara, ki je . 1 izpovedala, da ji je bila denarnica ukradena v basu. Mrs. Patter- delil težave in nevarnosti na ek-spodiciji admirala Richarda E. Byrda na severni in južni tečaj kot geolog, se je ubil in utonil, ko se je s čolnom vozil po Labi. Čoln se je mu je prevrnil in dr. Vojtech je pritem z glavo zadelob rob čolna s tako silo, da se je o-nesvestil in se ni mogel rešiti iz ' vode. son je spremil na policijsko postajo njen mož William J. Patterson. \ net pripravljen takoj odstopiti. Maršal f'ang Hsueli-liang je brzo-javil v Xanking. naj vlada imenuje njegovega naslednika, toda za njegovo prošnjo se nikdo ne zmeni. Ker se Wang ni hotel pogajati e Čang Kaj-Sekom in je poslal na konferenco samo svoje zastopnike, je iz tega razvidno, da je poglavitni vzrok sedanje krize spor med obema voditeljema. Wang zahteva odločni nastop kitajske proti Japonski, čemur pa se f'ang Kaj-Šek upira. SPOPAD V SIBENKU 3 Rim, Italija, 11. avgusta. — Ko se je skupino osirotelih otrok iz italijanskih kolonij izkrcala v ši-beniškem pristanišču, se je zbrala gruča domačih otrok in so pričeli metati kamenje na italijanske otroke, ki so se skrili po rt nih prostorih pristanišča. Na pi test italijanskega konzula je ila mestna policija in je otr razgnal* / } WHOPr ^IBW YORK, FRIDAY, AUGUST 12, 1932 THE UOtO*BT ffLOVJBrS DAILY in V.9, A. | "Glas Naroda" \ Pwnti and PubUib#d by KOIUUO FTTBUBttDfG OOMPAKI " U Oorponttonl " Rmi of feMBMi of tbt oorportttoo end iditrttiN of tborc otflctn: M W. 11th llmi. B«wi|h of Manhattan, Hew York City. N. T 'OLil N1BODA" (▼•ie« H thm PwfU) lined trery Day Bxeept Sunday« and Holiday* la celo leto velja Uet aa Ameriko.Za Ne« York sa oelo leto I7.0C la Kanado---W.OO|za pol let«.------.--$3.W Ka pol leta___________$».00 Za lnoaemstvo at, eelo i«to--»7.0C U ftetrt leu .......................41 JO11 Za pol leta ........................... Subscription Yearly $6.00. AdTertUement on Atreennnt.__ "Olaj Naroda" lahaja vaM dan lrfaenuH nedelj in praaattOT. Popisi brea podpiaa in osebnosti se ne priobčujejo Denar naj se blagovoli poAUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, m nam tudi prej In Je blvallMe naznani, da bltreje najdemo naslovnika. "OUI HABODA", Bit W. lBth Itmt, Nnr TMk. 1« Y. Telephone: CHelsea 8—187t SCUVANJE PROTI INOZEMCEM i t : ' > Iz Slovenije, Vlom v grad Grič. V idilični miren.ski dolini stoji zven vasi. kakih par km stran, na lepo oblikovanem stožčastem hribčku popolnoma na samem grad Grič, last znanega tovarnarja in gostilničarja Franca Bulca iz Mirne. V eni zmed preteklih noči, ko je bil iz gradu odsoten o-skrbnik. ekonom Martin Jesenek, skem. Do žalostnega dogodka je prišlo zaradi tega. ker ljudje ne morejo paziti na svoje otroke zaradi obilnega dela na polju. Posestnik Hostar ima več majhnih otrok. Okrog 18. ure je njegova' žena pogrešila svojega najmlajšega otročička. Mati je imela čud- Dopisu S pota. Dne 9. avgusta 1931 je bil odkrit tspomenik skladatelju in pesniku narodnjaku Miroslavu Vil-harju v Planini na Xotran,V>kem tik ob krivični meji. katero je začrtal in zasedel Italijan. V javnost bi rad podal več podrobno- Peter Zgaga HLEVIŠKA JOHANA. , ... , ... ,. , bratca. (ez nekaj minut se je je dobil grad nezazljene obisko- , , , ... , J , , , , fantek vrnil m otroško naivno ne slutnje in je takoj poslala svo- sti ker ,pa o nji razpravljalo najvišje sodišče jeseni. Miss Berkman sc je nahajala dolgo časa v zaporu, kjer je zbolela na jetiki, in s<» jo morali odvesti v bolnišnico. Ne dolže je ni kakih lir silnih dejanj, pač pa le, da jc širila komunistično propagando. Pravi vzrok gonje proti nji pa tiči v dejstvu, da je bila voditeljica 'tekstilnega štrajka v Lawrence. Mass. Kuna sreča, da so v Washiiigtonu še sodniki, ki se zavzemajo za ljudi, katere Doak tako neusmiljeno proga-nja. valee. Izpod lope, ki stoji tik gradu. iso vzeli vlomilci dol pro lestev, katero so prislonili k oknom na severovzhodni strani prvega nadstropja. Vlomilci so šipe razbili in tako porskakali v prvo sobo. Tu so si prisvojiti 70 suhih svinjskih klobas in več starih avstrijskih srebrnih novcev. Iz druge sobe so vzeli nad 30 litrov starega žganja in razne malenkosti. Iz tretje tso-be pa so odnesli posebno obilen plen: 15 svinjskih gnjati. 2 lovski puški z m uničijo in sukanec, dočim so srebrno jedilno orodje, ki je bilo poleg, za čudo pustili pri miru. Lastnik Bule, trpi na tem vlomu okrog 7000 Din škode. S plenom so vlomilci pobegnili v noč in zaenkrat ni za njimi nobenega sledu. Izsekavanje agTarnih gozdov. Kakor znano, ima knez Win-ddshgriitz v okolišu Polšrrika največ gozdov, vsega je nad 3000 hektarjev, ki so vsi pod agrarno reformo. Ker se pa uprava zaveda, da bo velik del teli gozdov prej ali slej prišel v roke občine in drugih agrarnih interesentov, je pričela v zadnjem času s čezmernim izseka van jem svojih gozdov, da čim več reši za se. Tako je dala gozdna uprava na Preski pri Polnišku izsekati krasen jelov gozd. iz katerega je neki lesni trgovec iz Litije kupil 1000 kubičnih metrov, dalje precej hraista bukovja, itd. Da se to čezmerno izsekavanje v škodo agrarnim interesentom prepreči, je občinski povedal, da plava bratec v luži. Nesrečna mati je takoj odhitela dcettu na pomč in ga izvlekla iz luže. Dete je bilo že mrtvo. Vsaka pomoč je bila zaman. Hud bratec. I za pozneje odgodil. Pred par meseci sem poslal za ograjo pri sporni niku dcKt dolarjev. Petdeset dolarjev je tukaj obre-stonosno naloženo v Liberty bon-du. in s tem denarjem se bodo izdale Vilharjcve pesmi. Po smrti Miroslava Vilharja Med ženskami je bila pa najbolj originalna Hleviška Johana. lXe vem. zakaj so ji nadeli to ime. Najbrž zato, ker je prebila dobršen del svojega življenja po hlevih in na gnojiščih. Tedaj, ko sem jo jaz poznal, je bila stara že nad šestdeset let. Visoka šest cev- UČENJAKI BEŽE IZ RUSIJE Znano je. da se je preselilo zlasti iz Nemčije precej znanstvenikov, industrijskih organizatorjev in strokovnih delavcev v Sovjetsko Rusijo Zato preselitev so sc večinoma odločili zato. ker »-e je položaj v Nemčiji vedno bolj slabšal in je grozila čintdalje večja brezposelnost, dočim so jim Rusi bratec branil in se nerodno ote- j 108 prošenj, in osem slovenskih pal. V roki je trdno držal svoj no-1 duhovnikov je darovalo $26. Med žie. nožu- 1. V roki je trdno držal svoj no-' .j*' \ INesreča je hotela, da je bil; drugimi darovalci je bil tudi zna-ižič odprt, in ko je sestra po-j ni operni pevec Ranovec. __;« t____i ._ _„ i_____ • i iVolfai flulmvnilf oni m i ie rfno- novno prijela bratca za lase, je ta sunil z nožem proti njej in jo zadel v trebuh. Prizadejal ji je srednje veliko rano. Ker je sestra pričela vpiti, je fantek zbežal, domači pa so prihiteli /Nežki takoj na pomoč. Spoznali so, da je »stvar resna in so poklicali zdravnika. Ta je ranjenkii nudil prvo pomoč, nato pa jo je takoj poslal v bolnišnico v Krškem. Po nesreči pa zdravnika v Krškem ni bilo doma in so morali ranjenko odpeljati v bolnišnico v Brežicah. Po 15 mesecih prijet. Lani 31. marca podnevi je neznan moški napadel v nekem goz- , ... . .. . .. du posestnika Martina Ermana iz odbor polmski na svoji zadnji se- ' . . .... . .. , ' .. ,. , . , . 1 Pa rt m j a pri Sv. Juriju m zalite ji sklenil proti temu izsekavanju DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO > V ITALIJO Din 900 __________________$ 4.— Ur 100 .............................$ 5.80 Din 300__________________% 5.90 Lir 200 _______________ .._______$11.40 Din 400 _______________________ $7.80 Lir 300 ________________________$16.60 Din 600___________________$ 8.50 Lir 400.........................$22 — Din 1000 _________________ $18.50 Ur 500 .........................$27.— Din 6000 _____________$81.50 Ur 1000 _______.............$53 — ta Iflllllt v*4jm mik« kot zgoraj navtdm. MM v dinarjih ali lirah dovoljujemo t« bolj« pogoj«. , v IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za lapLačilo $ 5.00 morate poslati____$ 5 70 *' " $10.00 " " ___$10-80 " »» $15 00 »• " _ $15.90 " " $2000 » "__$21D0 •• $40.00 " " __ $41.10 •• •» $50.00 » n ___$51.30 1 Prejemnik dobi t staram kraja izplačilo t dolarjih. rfiakaalla isvrftujomo pm CABLfc LITTKR za grlotojblno $1. METROPOLITAN TRAVEL BtTREATT t * w«err m rnwrr NKW YORK. N. V. % vložiti pritožbo na bansko upravo in dal pred cerkvijo oklieati. da se nadaljnje sekanje prepoveduje. Pastir je našel okostje neznanca. 25. julija primaha k županu pa.stir Tone Jezerski, ki pase živino v šmilielskih planinah, pa začne pripovedovati: — Ko sem včeraj lezel za mladim juncem, ki mi je hotel v sosednjo planino, zapazim pred seboj čevelj. Nu. rsem si mislil, da ne bom vedno v cokljah štorklja!, dobro bo. Ali če je eden. mora še drugega nekje poiskati. Ko se oziram okoli sebe, me je pretreslo. Zagledal sem med zelenjem človeško lobanjo, (»ledam na čevelj pa -spet na lobanjo in študiram, kaj naj to pomeni. Dvignem obuvalo, nekam težko je. Pogledam, kaj naj bo tako težko, pa uzrem vse polno koščdc. S pal-ieo privi-jam zelenje, zagledam eelo okostje. Zdaj sem se pa zares pri^tra-šil. ali gorski zrak j«> ost^r, pa .som se kmalu zavedel, da stojim pred neznanim pokojnikom, ki je morda že leto ali dve počival v gorski tišini. Začel sem takoj z reš«'vanjam te uganke, dognati ,sem hotel, kdo je nesrečnik. Pa obračam te borne kosti in najdeni med njimi malo denarnico z vsebino petih novcev: dveh "novcev po 10 par (avstrijskih) in tri novee po 5 par. Xa-šel sem tudi koščke papirja, ki izhajajo iz delavske knjižice, a se ne da iz njih nič razbrati. Ležala je tudi nad okostjem bolj na debelo obdelana palica. Iz ostankov obleke je sklepati, da so bile hlače cajgaste. suknjič pa je.*noral hiti boljši. Klobuk je bil že močno ponosen in rjavkaste barve. V njem drži vse polno sivih las, enake še mal »op na lobanji. Oev-lji si precej velike številke in tudi ponosen i. Xeznani pokojnik je moral biti revež, ki je hotel najbrž« iz Za-loke čez planino v Ljubno, pa ga je igotovo gorska megla spravila na napačno pot in tako je *iro-mqjc oslabel in zmrznil. Vso stvar preiskujejo mozirsUi orožniki. Smrt otročička ▼ lull. Te dni popoldne je utonil dveletni otrok posestnika Hetletja komornik pri pokojnem goriškem nadškofu dr. Se-deju. Smrt starega občana. 27. julija je v visoki starosti «4 let preminul .Tai-ob Versolati. Pokojnik. ki je bil izmed najstarejših .slovenjebistri^kih občanov, je bil svoječasno ugleden mestni stavbenik in je mnogo leto marljivo deloval v inetstnmi svetu kot podžupan. Pridobil si je za mesto mnogo trajnih zaslug. Med drugim je zgradil tudi razsežno jahalni-nieo. ki zadostuje tudi za veliko konjeniško garnizijo. (Xekaj duhovnikom mi je spo ročilo, da nočejo biti javno imenovani. in med njimi je tudi Rev. Leskovee z Eveleth. Minn., ki je pred meseci nagloma za večno zaspal. Vtsem rodoljubom se prisrčno zahvaljujem. Matija Pogorele. Willard. Wii .. dne avgusta. La Salle, I1L Ker se bližajo zelo važne mestne. okrajne in državne volitve, 30. avgusta bo naše mesto La Salle, 111. dalo prložnost voliti, ali se zopet da kontrakt za 20 let za električno razsvetljavo in plin III. P. & L. Co. Obenem se bo vršila tudi velika^ politična seja za glavne državne volitve, ko bomo vsi šli za to. da se odstrani prohibi-cija in vsi njeni prijatelji. Seja bo v nedeljo dne 21. avgusta ob 3. uri popoldne v .sv. Roka dvorani na Orosat in fi. cesti. La Salle. III. Člani Slovenskega političnega kluba, kakor tudi vsi slovenski volilei in volilke iz La Salle in o-kolice. so prošeni in vabljeni, da omenjene seje ntleležo. Xastopili bodo dobri govorniki. Pridite vsi. da pokažemo, da nismo zadnji. Vsi ste dobrodošli! Odbor. sem dobil od vdove pokojnega pr-Iz Šoštanja poročajo: Te dni' vo zbirko Vilharjevega dela. dru-popoklne je povzročila otroška ne-' g" sem pa nabral iz raznih zbirk, premišljenottt prav hudo nesrečo, j Knjižica bo založena za kak na-Osemletni bratec je zabodel svo- rodni namen. jo 18-letno sestro Xežko Š.. hčer-j Vsota $50 ne bo zadostovala za ko posestnika v Dolenji vasi pri tisk. toda kakorhitro se časi iz-Raki. Popoldne po kosilu je so- boljšalo, se bo nabralo za knji-larček briLsil svoj malti nož. sestra žico nekaj oglasov, da se bodo popa mu ie naročila neko delo. Ma- j krili stroški. Vsoto* $50 sem dobil j ponujali naravnost ogromne pla-li junak ni hotel ubogati in ga je j največ od rodoljubnih častiitih slo če v nemških markah in še mnogo sestra zlasal«. Pri tem pa se je | venskih duhovnikov. Poslal sem j drugih ugodnosti. Vse kaže. da so se Sovjeti oio hoteli znati in sedaj so nastopili proti tem plačanim inozemskim močem. Xena-donia in brez vsakega posebnega uradnega ogvestila so zvedeli nemški strokovnjaki in znanstveniki, da jim Sovjeti rfe bodo ve<" plačevali njihovih plač v markah. Xa intervencije no odgovorjali, tla jim je 7>rav žal, da pa ne morejo več ,plačevati. Hkrati so jasno povedali. da vsak. kdor ni zadova-Ijen, lahko gre nazaj v Nemčijo. In v resnici -se je okrog 20 nemških strokovnjakov odločilo, da >,e vrne nazaj v Xemčijo. K temu jili je zlasti privedlo dejstvo, da se je povečala v'Rusiji od septembra meseca 1^31 draginja za 50—100 odstotkov, ne da bi jim Sovjeti radi tega zvišali njih plače. Prav tako je bilo mnogo strokovnjakov nezadovoljnih z ostalimi življenjskimi razmerami, zlasti s stanovanji. ki so neprimerno slabša, kakor v zahodni Evropi. Zato so se odločili, da se vrnejo rajše v negotove in islabe razmere v domovini. kakor pa da,bi delali pod takimi pogoji v Rusiji. Tisti, ki so se vrnili iz Rusije, pripovedujejo, da bi se gotovo vsi nemški strokovnjaki in strokovni delavci prav radi vrnili iz Rusije, če bi imeli le malo upanja, da bodo mogli dobiti v domovini količkaj primerno zaposlitev.. i. u'e*A s REVMATIZEM? Rheuma-sai ,'c pomagal nefctetlm ato-tinam. trpečim vsled t evmatiima. Če-mu bi vam ne pomagal? PiitOe nm MANCHEP PHARMACAL CO. (Slovenska lekarna) Dept. GN 15702 Waterloo Rd.. Cleveland.. O Naročite se na "Glas Naroda" — največji •lorenakl dnevnik v Zdra-fenlh drtonk VETERANOV OTROK UMRL NA POSLEDICAH PLINA Ijev, mišičasta in koščena ter strahovito močna. Oblečena je bila poleti in pozimi v tesno kučemajko in izpiodre-cano krilo. Obuta je bila v visoke škornje. Lase je imela pristrižene. v ustih pa čik, kadar je delala." pri pijači pa dolgo viržinko. Otroci smo se je bali. CJovorila je le malo. Stalnega bivališča ni imela. 'Xekaj ča.sa je bila v Oekov-niku. nekaj časa v Ledinah, v Ka-nomlji. na Jeličnem vrhu in vsepovsod. Sleherni večer se je pa pojavila v tej ali oni idrijski gostilni. Sedla je v najtemnejši kot, ukazala liter vina in viržinko. pa je pila in kadila ter se vdajala svojim mislim. O čem je premišljevala, ni nihče vedel. Xemara so ji hodili na misel njeni otroci, ki so bili vsepovsod raztreseni, menda jih je bilo vseh skupaj osemnajst ali dvajset. Xosečnost je ni nikdar ovirala. Wikdar je delala prav do poroda, nato je šla na njivo ali v gozd ter prinesla ljudem, ki so jo bili najeli. v umazano spodnje krilo zavitega otroka. Otroci so rasli, služili za pastirje in se slednjič razkropili po svetu. Razen Hleviške Johane ni nihče poznal njihovih očetov. Da je ona vedela zanje, je priča naslednja zgodba: 'Xekega zimskega popoldne so pokopali v Idriji uglednega trgovca. Zelo lep pogreb je bil in po pogrebu sijajna pogrebščina. Po-grebci — sami ugledni trgovci, obrtniki in uradniki — iso krenili s svojimi ženami h Kosu. ki je imel najboljšo jed in točil izborilo pijačo. Ko so se najedli, da jim je mast curlala po bradah, so začeli zalivati z izborno vipavsko kapljo, zaradi katere je Kosova krčma slovela daleč naokrog. Kmalu je bilo konec rednosti. Kdo bi pač mislil ob bogato obloženi mizi na pogreb in na pokojnika ? Beseda se je razpredla in jo postajala čedalje bolj živahna. Ta ali oni je že pričenjal potili« una peti. — Hoho! — sc je za krohot al debeli štacunar ko so se mu oči temi privadile — glejte, glejte, tam je pa Hleviška Johana! In pokazal jc v najtemnejši kot. kjer je sedela Johana ob litru laškega vina in žulila dolgo viržinko. Tedaj se je začelo. Strahovito so se norčevali iz uboge slaboumne reve. sebi v zabavo in v zadoščenje svojim ženam. Žene so jih ob-čudovaje gledale, češ. lahko smo ponosne, ker imamo tako pametne in duhovite može. POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvaii na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti' takoj poli ravnajo naročino. Ko Ifmur to začasno ni mogo-II naj nam sporoči. || Tsem onim, Id se ne II bodo odzvali, bomo pri-Hmorani vstaviti n&daljno II pošiljanje list*. [ Uprava "(Maš Maroda" Washington, D. C., 10. avgusta. V Gallinger l"*lnHmici je umrl dvanajst mesečni otrok, ki je bil zastrupljen s plinom, ko jr vojaštvo izganjalo veteran«* iz Wash-ingtona. Xjegov oče John* Ilenrv Meyers iz Pittsburgh« je rekel zdravnikom. da sc je bil otrok po neki hudi' bolezni prav dobro popravil. po eksploziji plinske bombe i -p mu je pa zdravstveno stanje znatno poslabšalo. DRUŠTVA O NAHRAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE O GLAS U J T E «■ - »t i j i * "GLAS NARODA" 8t» **mo čUnrtvo, ptipsfii Slovenci ▼ vmli okoUcL Cfltt ZA OGLASE SO ZMERNE Ta jo je vprašal, kdaj bo prihodnji krst. oni je hotel vedeti, kdaj se je zadnjič umila. tretji zopet. kdaj bo poroka, češ. da je že dovolj stara za možitev. Slehernemu vprašanju in neumestni šali je idedil bučen krohot. Hleviška Johana je pa strmela predse, točila, pila in kadila. Xaj-manj p«»l ure jc trajal strašen direndaj. Xaenkrat se je pa zdrznila in vstala. Xjen pogled, bolj modra-sovemu nego človeškemu pogledu podoben, je začel grozeče švigati od enega do drugega. Kot bi odrezal, so vsi umdlknili in nehote pogledali v tla. Njihove žene so se v čudni, nepojmljivi zadregi bedaoto smehljale. Dolgo, dolgo jih je ogledovala. In ko je slehernega natančno u-gotovila v svojem spominu, je prijela liter, treščila ž njim po mizi in jih izzvala z globokim moškim glasom: — Pa naj vstane ti-ti. ki 5e ni pri meni vasoval! V gostilni je zavladal smrtn! molk. Ženam so se poverile Ust nice. možje so v zadregi premikali kozarce po mizi in so se izogibali strupenim pogledom svojih bolj-aih polovic. Sleherni se je zavedal ivoje ktrivde in zato ni nihče vstal. To je bilo menda edino zadoščenje. ki ga je bila deležna Hlevi-ša Johana v svojem dolgem in bnrnem življenju. * OL Al RIIODI* NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 12, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. B. Poraz "svetega egoizma" Vest o daljnosežni spremembi v italijanski vladi je učinkovala v širši javnosti kakor bomba. Zunanji minister Grandi, ministri M<«s«oni, Gittliano, Koeco in Bot-tai nu*o bili v tej diktatorski vladi samo Dueeovi vodilni uradniki ali ministri — strokovnjaki. Vsi po vrsti ho najožji MuitMoliirijevi sntrudniki, možje, ki no vneto sodelovali pri začetkih in izgradnji faši/.ma.e Dino Grandi je bil eden izmed organizatorjev fašistovske-ga pohoda na liim in Duce je še nedavno v razgovoru s svojim in-terviewlstom hvalil nj**gove spo-»nbnoNti. Na videz nenadna, vprav wei»/.Acijonalna izločitev teh mož iz italijanske vlade utegne pomeniti novo epoho v razvoju fašizma. Že v tem hipu je več kot jasno, da se ni pretresel samo držav-no-administrativni sistem Italije, ki ga vodi fašistična vlada: pretresel *e je fašizem sploh in se rahlo zamajal v svojih temeljih. Ta potres je bil sicer kratkotrajen iu ni povzročil nevarnih razpok, vendar je tako značilen in presenetljiv, da pomeni enega največjih političnih dogodkov letošnjega, v iom pogledu ne bas revnega leta. " Vsr kaže, da. je ostavka Musso-linijevih ožjih sot rud ni ko v por>le-diet diplomatske bitke, ki jo je fašizem izgubil v Lausanni. Pisava italijanskih listov očitno kaže, • 0 ^ ' slugi en«ga najboljših politikov današnje Evrope, francoskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Herriota, tako temeljito lekeijo iz -zunanje politike, da jo bo še dolgo pomnil ves fašizem. Daljn(**ežnost tega italijanske ga neuspeha nam bo takoj jasnejša, če se spomnimo sunkovitih u-da reev, s katerimi je Mussolini , presekal ono zunanje-politično li-I nijo, ki je Italiji prineisla zmago J v svetovni vojni. Omamljen od svojega cezarskega sna, skoraj I pesniško razvnet od prividov velikega rimskega imperija, ki ga bo ustvaril fašizem, je Mussolini zavrgel načela in metode realne politike in obrnil hrbet včerajšnji antanti Njegova največja ambi-I cija je bila, da izolira Francijo in I na njen račun povzdigne Italijo. Italija farr& da se! — je bilo bojno prešlo fašizma, naperjeno zoper Francijo kakor zoper tolaži jivi sen o Panevropi. Vse spletke in zvijače, ki so mogle narstati na stari, preizkušeni osnovi maehia-velRzma, vse, kar je Duceu šepetal izkušnja v ec "saero egoismo", vse je bilo vrženo v dovolj kalno Ijanja s puško in Duceove politike izigravanja in laži je vendar le napočil trenutek, ko sta se hkrati oglasili vest in pamet vodilnih evropskih narodov. Nihče ne goji v sedanjem položaju pretiranega optimizma in nihče se ne mara vdajati varljivim nadam. Eno pa je jasno: Dokaz, da bi Italija ali Nemčija mogli v današnjem položaju odločevati o usodi Evrope zgolj z vidika "svetovne-' ga egoizma" ne oziraje se na druge narode, ta dokaz se je temeljito ponesrečil. Fašizem bo moral spoznati to, "kar bo prej ali slej 1 spoznal tudi njegov hitlerjevski »orodnik. da so po 1. 1918 nastopila v Evropi neka nova dejstva, ki z naravno nujnostjo paralizi-i rajo vsak "sveti egoizem". Celo j Anglija, ki ima nasproti celini zavidanja vreden zemljepisni položaj, je občutila potrebo, da se postavi zoper prenapeto in nevar- no megalomanijo Ducea in njegovih t raba nt o v. Sedaj, ko je Mussolini v svojih rokah osredotočil najvažnejše resorje in prevzel tudi formalno-osebno odgovornost za italijansko zunanjo politiko, bo moral bodVi priznati to. kar je včeraj zanika val in prepustiti muzam svoj cezarski sen. bodisi preiti h kontsekveneam, ki lahko od^ ločijo usodo fašizma. Položaj je tem pomebnejši. ker se Italija tudi s fašizmom ni mogla izmotati iz svoje tako rekoč permanentne finančne krize. De-misija finančnega ministra Mos-conia je v tem pogledu dovolj značilen znak. Vzlic jrlobokim posegom v italijansko gospodarstvo in vzlic nekaterim rešitvam.* ki jim ni mogoče odreči koristnosti (na pr. osuševanje potskih močvirij), je tudi Italija gospodarsko zlomljena. Naraščanje njene težko o-zdravljive krize utegne spričo silnega pritiska fašizma nekega dne j eksplozivno prebiti vse zavore in vijake, in pokopati tako zvani "fašistični preporod". BOJI ORJAKOV V MORJU Mornarji, ki se vozijo z ladjami ne bi verjel, s kakšno besnostjo in cija vrgla na Iialkan. ki so ga teoretiki fašizma proglasili za naj-s kakšno zadrego tipa fašistična naravnejše torišče italijanske irii-javnost okoli novega evropskega perijalne ekspanzije. Pozicija, ki * „ . . čez Atlantski ocean,, vidijo večkrat, divjosJtjo se spopadeta. Tjulnjev vodo povojne Evrope, da jo se kako ^ sredi morja odi?ravajo jc ve£. vrSt. v«tfjc vrste teh prebitij skal. m se bolj .zap ete nje- Ltrahovfti boji med prebivalci mor- valcev morja odlikuje čudovita ne odnose \ si se vemo, s kakšnim I • t, , . .„. - .. ■ , , - , ^ . _T . , „. .. , i ja. lako pripoveduje ocividec, ki vztrajnost, hitrost m poerum. V zaletom se je fasistiena diploma- - ^ ■, ___. * ' A ...... ' se je vozil s parnikom v Ameriko. svojem jiotepuskein življenju po položaja, čigar obrisi so se na pravo zaprcpaščenje italijanskih polit ikov, pojavili ob koncu lausann-ske konference. .Med Francijo in Veliko Britanijo je bil brez vednosti Italije sklenjen znani sporazum, ki je na mah razpihnil fašistični sen o politični izolaciji Francije. Nemški kancler in današnji diktator von Papen je v ljuusa'nni pokazal dovolj jasno.-da ne mara na limatiiee Miissolinije-ve politike in da mu je neiuško-francoski sporazum realnejša politična i»otreha nego enotna izzivalna fronta z TtaJijn, To so dejstva, ki trdo bi jejo v oči in ki je za nje moral nekdo v Italiji prevzeti odgovornost. Čeprav je jasno, da Grandi ni vodil politike brez podrobnih raportov Duceu, ki je preko njega pletel vse te daljnosežne kombinacije in taj-no-diplomatske spletke, je zoper umljivo, da je «t vam i fniraz te po-litike moral plačati Grandi, ne pa nedotakljivi Duce. Brez dvoma pa je dobil Mussolini po nemali za- si jo je Italija ustvarila v Albaniji, in vpliv. ki ga je imela doslej v Bolgariji, sta največji motnji balkanskega sporazuma — te očitne potrebe miru in blagostanja na jugovzhodu Evrope. Prav tako t je Dueeova diplomacija ro-varila v srednji Evropi in sam Mussolini se je bil postavil na čelo pribanja zoper one mirovne pogodbe. ki ;5io sicer povečale ozemlje Ttalije preko njenih pravic in vojnih zaslug. Vsa ta intriirant-ska pouitika ji* neumorno vihtela meč proti Franciji in obenem vznemirjala svet s podobnimi naduti »mi gesli, kakor pred vojno cesar Viljem s Svojim pangerman- kot navaden delavec na tovornem morju .so nepreračunljivi. Tisoče in parniku, sledeče Zgodaj zjutraj je bilo, ko sem nastopil službo. Sonce je začelo pravkar udarjati skozi si v kasto Soparno ozračje in morje je ležalo tiho in mirno. Stari in počasni tovorni parnik se je s težavo rinil skozi bleščečo se morsko gladino. Niti najmanjša sapica ni razgibala morja, ko sem naenkrat opazil, kako nedaleč pred nami kipi morje. Skoraj vsa posadka, ki je mogla pustiti svoje delo, je prihitela skupaj in strmela na čudovito bojišče, kateremu smo se bližali. — Morje, ki je bilo mirno, je začelo že valovati skoraj podobno tako, kakor če vržeš kamenček v vodo, £amo da so bili valovi neprimerno večji. V središču teh krogov pa je krvavelo mcrje v velikanski jk>vr- tlsoče kilometrov prepotujejo brreiz vsakega razloga, izvojujejo na poti nešteto bojev in »stanejo večinoma zmagovalci. Večkrat' se celo zgodi, da prodrejo iz ledenih morij ob južnem in severnem tečaju daleč v toplo podnebje. Celo na francoeki obali so jih našli, prav 34 Tako pobitega se še nikdar ni počitfil. Aii je 'bil bolan Kes so se mu tresle roke, kadar je dvignil kozarec k ustim; njegove noge so bile pogosto, kot bi bile odbite. Toda bolan, ne, bolan ni bil. V temi stegne roko — ali ni bila to prav napravljena roka. da je mogla vreči na mizo dolar in vdariti po njeni, da so poskakovale steklenice in kozarci! — Samo da je pri tem imel več veselja! Veselje —. Zataji zaničljiv smeli. .Pri vsem, kar je storil, se je nekaj plazilo okoli njegovih ušes, je položilo roko na njegove prsi in ga tiščalo da ni mogel več lahko dihati. Nedavno se je nekega nedeljskega večera pozno ponoči vrnil s Tino. S sklenjenimi rokami sta tavala po gozdu. V največji temi ga potegna na mah; tedaj pa nenadoma posije lunin žarek skozi goste veje sredi na njen sinejoči obraz. Vidno se zakremži, svetle oči blešče v zelenkasti svetlobi, beli zob j«' ji leskečejo, kot bi ga hoteli vzgrizniti. S klet vijo se ji odtrga. Tedaj pa luna pogleda skozi odprtino dreves in posije na celi. polni o'braz. Celo pot gre ž njo in nad Kifelschmit-toni se ustavi in srpo zre v daljavo. Smeje se, Itako se je smejal Sehmitz. V Petru se porodi želja, da bi se komu veseljem, ko seal zravnan v njenem naročju. Kaj bo rekel, ko pride! Kmalu, kmalu! Njeno srce ji burno utriplje od veselja. Tu sem ga bo pclj;ila. takoj prvi večer — komaj je mogla pričakovati, — kako bo gle-dal, ko bo videl, kako je vse bilo! Da, bil je božji blagoslov! Hvaležno sklene svoje in otrokove roke in se spusli v v travo na kolena. Nato sede. Danes ko je nedelja, je mogla nekoliko počivali. Zamišljena gleda po pokrajini. Gore vseokrog, kamor seže oko. • Revna gorata zemlja. Izpod tanke plasti zemlje so štrlele skale; zelo majhne njivi*, ki so bile iztrgane suhi puščavi ali pa osrčju gozda. 111. vendar je ljubila to zemljo. Z globokim dihom srka zveži zrak, ki ji je pihal nasproti. K je je še bil tak zrak ?! Kc,t ga ne bi nikdar mogla dobiti dovolj, odpre usta in ga vsrkava in požira k«»t kozarec 'dobrerga vina. Otroka prime pod pazduho in ga ziblje po zraku. Lovrenček brca z nogami in vriska v neznanem veselju. Dolgo na drži tako z močnimi lokami. —-Eifelski zrak — domači zrak — ni mu ga mogla dovolj dati. Ako človeka prepiha tak zaupal. Nekolikokrat je bil zopet na grobih zrak, potem je zdrav. skun eesanzmom. Fašizem se je in se penilo. Že smo opazili, na vos glas b'dpovedal Evropi, mi- ka j se dodaja. Sredi morja sta se ru in sporazumu med narodi, sa- srečala riba suličarica in kit ter se mo da bi čim bolj koristil nebr-( spopadla. Boj. ki smo ga videli, je zdanemu ogoizmu in neomajene- bil boj za življenje, mu imperijalizmu naroda, čigarj Kit krvavi žp h najmanjšera_ samozvani diktator in glasnik je ne in kri, ki mu teče, bi napolnila lahko sode. Zato je bilo morje o-krog in okrog bojišča vse krvavo postal. Po dolgih letih fašističnega rož- Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni pamiki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vdzhe liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Pišite nam! Metropolitan Travel Bureau 5*16 West 18th Stteet ' New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. l{M in vse razpenjeno. Med penečimi valovi se je zibal kit sem in tja, padal z eru> strani na drugo in poskušal ved no znova, e je suličarica pred njim potopila m .v-e nato z neznansko hitrostjo. kakor živ torpedo, pognala prr\ii njemu in mu zopet izsekala ogromen kos mesa s trupa. Včasih pa se je kitu posrečilo, da se je šu |vravora.sno umaknil in morski div- jak, ki se je pognal s tako silo sko . ., . zi vodo .je švignil visoko iz vode. °m Plinarni ™ obrežju. vendar je bil tako okreten, da se je okrenil že medtem, ko je padal ]>o zraku in zopet zadel svojega smrtnega Sovražnika. Po dollpemi l>oju je začel kit omagovati. Vedno l>očasneje je udarjal po vodi, pogosteje je poskušal pdtopiti se v globino. Parnik je krožil okrog bojišča, sovražnika pa nis-ta zme-niLa zanj. Vedno bolj pogosto in brezobzirne je napada suličarica. Kar naenkrat -zopet švigne visoko v zrak. mnogo previsoko. V zraku izgubi ravnotežje in pade vznak z velikim ploskom v vodo. Preden ima Suličarica čas. da se obrne in -znova napade, kita že ni več. Potopil se je v globino, kjer si bo ozdravil rane, ki mu jih je zadal strašni boj. Se druga dva .smrtna sovražnika se večkrat srečata v morju in nihče svojih starisev. Toda noben glas mu ni govoril iz globine. Mogoče sta bila huda, ker tako pa V Avstraliji V pristanišču še u[ 1 >il<> nobenega križa. Toda tako naglo se ni moglo vse zgoditi. Vsak dali ni mogel izmenjati dolarja; tako neumni vendar niso bili kmetje. In odkar se ji1 ta lisjak. SHimitz naselil v EifelsHmiiUtu. mu je bil vedno o~ pazovalre za petami. Na svojih potovanjih je moral vedno hoditi po velikih ovinkih. Kaj, ko m se izpovedal Tini! Bila jt* zvita. Naglo mu pride misel kot odrešenje — samo ne biti sam v strahu! Toda ravno tako naglo zopet zavrže to misel. — Ženske imajo dolge lase, pa kratko pamet! X<\ tega se ni smel pod.stopiti. In potem pa ž njo še razpoloviti Saj še sam za sebe ni imel dovolj. Kot surovo maslo na solneu, tako se je topil denar v njegovih rokah. Ni vedel, kam je splaval. Koča je bila gola k<»t poprej. In ret udi niso vec"* trpeli lakote, je bilo bolj malo denarja. In ta ga je vlekla in ona; ena ga je vlekla sem. druga tja — to je moral hiti navsahljiv vir, iz katerega >«» mogli vsi zajemati. Mogočen pretres je prišel na IVteW-ka. — smrtna utrujenost. (-Slava se mu j<* sklonila, rad bi jo zravnal, pa bil je pretruden; nika kor ni mogel, njegov hrbet j<* bil tako slab, krut bi v njem že ne bilo nobenega mozga. XII. Gorki dnevi so prišli nad Eifel. zgodnji poletni dnevi. Solnee je pripekalo na gole vrhove hribov in skale so odsevale žarke. Nevihte so prihrule, pa so zopet šle mimo. Pogosto se je spenjala mavrica nad dolino; tukaj se je naslonila na griček, tam na goro. Kar je bilo posejano, je dozorevalo. Na Barbkini njivi je bila rž tako visoka, kot je bil Lovrenc. Schjieiderjevi bi 'bili radi imenovali "Luko evangelista*' svojega vnuka — tako je bil zapisano njegovo rojsd-stvo v koledarju, — toda Barbka je pri vsej svoji bolezni in slabosti vztrajala pri tem, da mora biti krščen po svojem očetu. Zamišljena koraka Barbka po razboru in z roko gladi klasje, ki s o je klanjalo v vetru. Kako dolgo še? Komaj tri tedne, tedaj bo Peter in Pavel; takrat bo žito pričelo ruine-neti in možje bodo prišli domov! Prišel je sv. Lovrenc! Z vzdihom zadovoljstva gleda po svojem polju. To je bilo veselje videti. Kot krtača je .^talo žito in poleg je v vrsti in lepo oko-pan raste! krompir. Kot oaza je ležal košček zemlje v pustinji drugih njiv. Komaj peden j visoko je rastla koruza na drugih njivah in marsikatera njiva s krompirjem je izgledala, kot bi po njej gospodarili divji prašiči. Z žuljavo roko gladi Barbka malemu Lov-reiičku kodraste lase in ga gleda z velikim glavnega mesta, v Sidnevu. Morj< oh a\stralski obali pa kar mrgoli morskih psov, teh največjih in najstrašnejših morskih roparjev. Med tjulnji in morskimi psi pa vlada menda sovraštvo '*l pamtiveka. Tjulenj kar pobesni, če zagleda v bližini morskega psa. V bližini pri -staniš« t; Sidneva .-o opasali v phi t ve ni morju tjulenj, se preko-picavaL potapljal iii solnčil. Bil je ogromna žival, .^tar samec, katere-1 mu se je jioznalo, da je prebil že marsikaj. V bližino ladje pa sta zašla tudi dva velika morska psa in sta iskala odpakov. Ko ju tjulenj opazi, se je zakadil kot izstreljen v morje in 'zdivjal kar nad oba sovražnika. Tjulnji plavajo z neznansko hitrostjo. Več kot 40 morskih milj preplavajo v eni uri zato je razumljivo, da je bil naenkrat v bližini morskih psov. Za ladjo se ni niti zmenil. Morska psa -ta bežala kar najhitreje sta mogla. Tik pod gladino mor ja sta bičala -s svojima rej>oma vodo in se poganjala naprej. Eden se je .-»kril pod ladjo. drnes ni prišel niti do sape. Xiti enkrat ni mogel sani napasti in le malokdaj a* mu je iKisrečilo, da se je izmaknil smrtnonoSnim udarcem. K*>-maj pičlo minuto za tem. ko se j • ".aC*el spopad, je že plavalo mrtvo in raeefrano truplo mor>&oga psa po gladini. Tjulenj pa je izginil. 80 sekund za tem, ko je izginil tjulenj, pa je priplavalo na vrh drugo truplo morskejra psa. Bilo je prav tako razmesarjeno, krvavo in brez življenja in počasi je priplaval iz globine tudi tjulenj, ne da bi se bal bližine ljudi, in je iz- CENA DR. KEKNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAOER) Si* De kam« $2.— Naročit« ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 21« West lfth Street New Xtrfc City — Kjer je naš papa, lani smo »iudi mi doma, kaj ne, Lovrenček ; — pravi otroku, ki jc še ni razumel in ga ljube/njivo poljubi. Barbka pomisli na stisnjuic ulice, na sivi zrak. na ropetanje strojev in za trenutek se je plazila po njenem obrazu bojazen. — Takoj nato na se zopet zadovoljno nasmeje. — Kadar naju pokliče, pa bova takoj šla, kaj ne? Greva k najinemu papanu in ga pripeljeva na njegov dom. Kot bi se že dolgo zamudila, poskoči. — Škoda, da je danes nedelja; najrajši bi kar dalje delala. D' ia'ti brez prestanka, nikdar biti utrujena! Potem bo mogoče prišel čas, ko bo mogla pospraviti svoje stvari in bo šla za njim tja v tujo deželo. S praktičnimi mislimi je preračunala, da 'bo s svojim zaslužkom mnogo boljše izhajal. Sicer je dobro zaslužil, toda je — kar je izdal za darila in kar je doma zapravil — presneto malo. Ni si mogoče mnogo prihraniti, ako mora človek plačali vsak kos kru ha. In tedaj pomisli na lepe srajce, ki jih je sama sešila. katere mu je poslala — kako morajo sedaj izgledati! 0 Sama bi jih mogla prati in zlikati, kuhala bi mu in bi mu začrneii zno j brisala s čela. Nič več bi mu ne bi bilo treba iti v gost i 1 no in tudi delavski dom mu ne bi bil več potreben; doma bi imel svojo zabavo. Sedel bi pri njej; pozimi ob topli peči, nad njo svdtilka, ki bi svetila kot majhno solnre, polt ti mogoče na vrtu, v katerem bi posejala solato in posadila krompir; tudi nekaj cvetlic bi moralo biti v njem. Na nebu bi med tovarniškimi dimniki sijale iste zvezde kot nad Kiselbergen. In držal bi njeno roko in bi govoril: — Tako dobro se mi še ni godilo, Barbka! NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" BflBJfl VflS WMWBMBMWMMMMMMMMiMasaiMaiiMMay^^ ..•an'm—MtiMii fcAiaMMMUMMaaMBaaattmaMi mimrmm nitritna mi um i ■o Obi1 HEW YORK, FRIDAY, AUOU0T 12, 1932 TRK LARGEST SLOVENE DAILY tn V. S. ŠL liiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiimniiiniiiiiirn £ s i^UT^ i ''': :ttij., ^ i Cr:' 11: ■;, mu i> ^^w^s^l, ., ^ ■,.,: Mtu^r^^ai f 11; i ttn^uxn ^^rv^Tr^ffji^TTr^^T^ u^v; vv:^! U^j :,, m v^ h : j i ur i tit:^ 1 i; i n 1111 m i (. i 111 k^",'v-^UMt i Liiw-. ■ ■ Tukaj boste našli knjigo katera vas bo zanimala ••• ' " ' f ^ jr M11 ^fltlUlt^ltMI //^gi lllltll H1IM1I1 IHIHHltllHII f^^sA UJJ Jj-LL MOLITVENIKI SVETA UKA * platno ve«........... ▼ fino usnje vez ..........1JI v najfinejše usnje vez 1JO v najfinejše usnje trda ve* .................................1.80 SKRUI ZA DITŠO v platno ve«_____________.91 v fino usnje ve* __________1.51 v najfinejše usnje vez 1.8« RAJSKI GLASOVI ▼ platno ve*.................S« v usnje ve*. —................1.2« * v'fino usnje ve«. —.....1.5« v najfinejše usnje ve*. 1.60 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje ve*. .80 v uanje ve*. ——----- -M ▼ fino usnje vez.........1.— v najf.nejie usnje ve*. 1.20 v najf.ncjše usnje Vda ve* ...................................UO v bel celluloid ve«. -......128 KEBF.SA NAS DOM v ponarejeno....................I.— v najfinejše usnje ve* 1.50 v najfinejše usnje trda ve* .................................1.80 MARIJA VAKII1NJA fino ve* ...........................1 28 v fino usnje ...................1J0 v najfinejše usnje trda vez ..................................—1-80 Hrvatski molitveniki: Itjelii )«lRroal', fina vez...........1.— Mata l%4»cn. a mir ljudem. fin* »ti 1.50 •i«Jfln«*jM Nasveti za hišo In dom------------1.— Najboljia olov. Kuharica. 888 otr. lepo vez. tKailaMOk) -----------J— Naničina brez učitelja: 1 det _____________________________________.30 . 2. del —----------------------------JO Največji apisovnik Ijubavnib In drugih pisem______________________75 OJačra beton ___________________________KO OMm knjigovodstvo ______________.2.54 Psrotalnarstvo, broOUnao ----------L50 (fem knjiga borilo lalkega je- Pdtfn motnji on alkafcoiakl podkvi -----------------------------78 iknim ki" sneolsnMn ^Mlnnrie} .JI r*tm*šM ta Motal nI i nI JI nh '■ taoga ,Hs»l—i -IM fail lini"H I ^ ^ j Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnike, vezano ...................2.— broširano ..................„................1.73 .M | Rati mar v kronski in dinaraki veljavi ............_........................73 Ročni slov. italijanski in itali- janski-slovenski slovar ............JO Kotni spi somih vsakovrstnih pisem .......................................50 Solin" en je .............................................M Slike iz živalutva. t rilo vezana ........J0 Slovenska narodna mladina (oJwgu -45- strani) ________________1 iti Spretna kuharica, trdo rezana ....1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze. lepo trdo vera na ........................S*— Sadno vino ......................................40 Sadje v gospodinjstvu ______________..*75 Spolna nevarnost ..............................25 Ičbenik angleškega jezika t rilo rez, ...................................1.50 hroslmno ........................—.—..125 l'vod v filozofijo (Veber) 1J0 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem. listin in vlog za zasebnike In trgovce -..............1.23 Veliki vsevede*. ...................................801 VeMUaa knjiiira ............................50 Zliirka riomatih zdravil .....................80 Zdravilna zelišča .................................40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ..................................1.50 Zgodovina 1'metnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ............1.90 Zdravje mladine ................................1.25 Zdravje in bolezen v domači hUi. U zvezka .................................1.1» Zgodovina Srbov. Hrvatovin Slovenrev (Melilt) II. zrezek ............„......................JtQ Prorokovalne karte___________L— POVESTI in ROMANI Amerika, porsnd dobro, doma najbolje ....... .*............——'.........85 Agitator (Kersnik) hro*. ..............80 Andrej llofer .....................................J»0 llene&ka vedeževalka .........................35 Bel grajski Meet ___________—..........„....33 Beli mecesen ...................................40 Bele noti. mali junak .........................00 Balkansko-Turike vojaka ...............-80 IUIkant.114 vojska. h »likami .........25 Boj in zmaga, poved .........................20 Blagajna Velikega vojvod« ___________80 Belfrgor ..............................................80 Boj, (roman) ....................................65 Burska vojska ..................................40 Bra! in dnevnik ..................................Ji« Botitno darovi ...................................Jj Božja pot na Bledn ............................20 Božja pot na ftmarni gori ..............J8 Jurtitevl spisi: Poj win a izdaja vseh 10 svezkov, lei»o vezanih ...............................10.— 6. zrezek: Dr. Zober — Tugoaser broširano ....................—......... .75 Juan i M serija (Povesti iz ipanakega življenja .......................................JO Kako se »cm jaz likal (Aicšovoc) I. zrezek ..—— —_____.60 Kak» sem sc jaz likat fAlešorec) II. zv. —_______________JO Kako sem se jaz likal (Aleftover( III. zvezek ...........66 Korejska brata, povest lz misljonov t Koreji ----------------------------------30 Kr-.na os veta ...........—________________.JO Kmečki punt (Šenoa) .........................66 Kuhinja pri kraljici gosji notici ...50 Koj se jc Mark aru sanjalo ............J5 Kuzaki ....................—.......................-68 K rižev pot patra Kupljenlka .........70 Kaj se je izmislil dr. Oks ..............„.45 l^vstikovi zbrani spisi ...................Jt% 1. *v. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade In legende; Tolmač (Jx?vstlk ____-78 5. z v. Slika I* v stika in njegove kritike in polemike ........................70 Tnhi vezano .......—....——_______— ljubljanske slike. HiSnl lastnik. Trs«»rec. Ku|M>ijnkl stražnik. Iirnua .............................-.—JO \'a Indijskih otokih ...........................JO Naši ljudje............................:..........„....40 Nekaj iz ruske zgodovina................J5 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z liojnih pohodov blvie- cn slovenske?* i>olka ....................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka —25 Onkraj pragozda —_______________________.JO Odkritje Amerike, trdo vezano ........JO mehko vezala .............................JO Trapročanove zgodbe ...........................35 Pasti In zanki _______________________________25 Pater Kajetan_________________________________1— Pin*vinski otok .........-........................60 Povest o sedmih obešenih ................JS0 Pravica kladiva ...............................50 Pahirki iz Roža (Albrecht) ...........J55 Pariški zlatar .....................................J5 Prihajat, povest -------------------------.88 »oiigalec......................................25 Papežinja Fausta ..................... 1.60 Povesti, iiesmk v prozi (Baudelaire) trdo vezano ..................................1.— l*o strani klobuk ____________________________M Plat zvona__________________________40 Pri stricu ......................................jM Prst božji ............................................JO Pat rja, povest iz irsko junaOke dobe -------------------------------------SO Prva ljubezen .............................JO Po gorat) in dolinah _______________________10 Pol litra vlpavea ...............................~60 Poslednji Mehikanec .........................J88 Pravljico H. Major ___________________M Predtržani, PreAorn ln dragi svetniki v graosofonu --------------------JB Pri godbe čebelice Maje, trda ves L— Ptice selivke, trda vez__________________75 Pred nevihto _______________________________SS Popotniki ----------------------------------60 Poznava Boga ________________________^.^30 Plrhi .....-...................................^00 Povodenj ___________________________ Praški judek .............................25 Prisega H u renskega glavarja _______.JO Pravljice in pripovecttte (KoSntmk) 1. zvezek _______________________.JO 2. zrezek ----------------- Prek med Indijanci------------------JO Preganjanje tadi|pn«Hh ■tojfoar- jev ... -.....-.......-.......................JI Robinson Craooe ————————.....JO Revolucija na Pot Inga1*h«w* —...JO Rdeča In beta vrtnica, povest -----.JO Roman zadnjega ceaarja Habs- Kertaat Dtavolo. ves. ' 1.00 SltTfHld laljivec .....................—»JI Slovenski Robinzon, trd. ves. ____________75 Stric Tomova koča ........................JO Sueški invalid _________________________________J5 Skrivnost najdenke ___________________85 Skozi širno Indijo ________________________.JO Sanjska knjiga, mnla ........................60 Sanjska knjiga, velika .................80 Sanjska knjiga, (Arabska) _________1J0 Spomini Jugoslovanskega dobro« voljca. 1814—1818 ....................-1J5 Sredozimri. trd. vez. __________________00 broS..........................................40 Strahote vojno ________________________________M Štiri smrti. 4. *v.............................. Smrt pred hišo ______________________________A3 Stanley v Afriki ___________________________80 Spomin znanega potovalea ............1J0 Stritarjeva Antholog^ja. bro« ........JO Sisto Šesto, jHivcst lz Abrucev .........30 Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ........................—-----------------38 Študent naj bo, V. zv.....................J5 Sveta Notburga ...............................-J5 Spisjc. male povesti ............................J5 Stezosledec..................................—.JO Šopek Samot arke ...............u—J6 Sveta noč ..............................JO Svetlobe in ienee ..............................1.20 Slijie . (Aleško) ...................................60 Spake, humoreska, trda vez........—..JO SHAKESPEARE\A DEI.A: Marhbet, t rilo vez...............................JO broširano ....................................70 Othrio .....................................................70 Sen Kresne noči ........................70 Skrivnost najdenke ..........-.............JO Splošna Knjižnica: At. 1. (Iran Albrecht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., briši ran o .....................................J5 At. 2. (Rado Murulk) Na Bledo. Izvirna povest, 181 str., broš. JO Št. 3. (Iran Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broS. 105 strani ... ..v......:i......................35 # ŠL 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje. Izbrane pesmi, 184 str., broširano ......................................JO / Št. 5. (Fran Milčinskl) Gospod Fridolin Žolna in njegove druži tina, veselomodre črtice I.. 72 strani, broširano ........................25 Št. C. (Novak) Ljuobsumnost ...-«0 Št. T. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 strani, broš. ................J5 Št. 8. Akt Štev. 113 __________________.75 Štev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani. bro3. _________„70 Št. IO. (Iran Albreht). ..Andrej Ternone, relljefna karikatura ln minulosti, 55 str., broS..........25 Št. 11. (Pavel Golia 1 Petertkove poslednje sanje, boiična povest Št. 12. (Dr. Kari Englll) Denar narodnogospodarski spis, posle veoil dr. Albi^v Osris, 'J34 str^ - broš. --------------------------------JO Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodua pravljica v 4. dejanjih, 91 str., bro5...............JSŠ Št. 13. (V. M. flaršln) Nadežda Nikolajema, roman, poslovenil U. Žun. 112 str., brofi.....................JU Št. 14. (Dr. Kari Engltfl Denar, narodno gospodarski spis poslovenil dr. Albin Ogris. iOS str., brofi. __________________________________________M Št. 15. Ednoad In Juleo do Ooo- court, Benee Mauporin ...................40 Št. 18. (Janka 6a-vestl .........................—..................Jo IGRE Beneški trgovec. Igrokai r 5. dejanj .60 C j" ran de Bergerar. Herlčna komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ............................................1.70 Edcla. drama r 4. dej........................60 Gospa z morja, 5. dej.......................75 Lokalna železnica. 3. dej..................50 Marta, Semenj v Richmonilu. 4. dejanja ...............................................30 Ob vojski. IgrokA£ v fitlrlh slikah .....30 Tončkove soj ne na Miklaviev večer. Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih ..............................,_______.60 R. LT. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). vez..................45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .......75 Veronika Deseniška. trda vez ........1.50 - Za krii in svobodo, IgrokaZ v 5. dejanjih ............................................35 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec. 5. dejanj .............60 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanju ...........GO Zbirka ljudskih i^er: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .....................................60 13. snopič. Vestalka. Smrt Marije Device, Marijin otrok .....................30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, ftlaterin blagoslov .............30 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža .............................JO 20. snopiC. Sv. Just; Ljubezen Marijinega o'roka ..........................JO PESMI in POEZIJE Akropolis in Piramido.................Jo broširano ......................................80 Azazel. trdo vez..............._».„............1.— Balade in romance, trda vez ______1.25 Bob za mladi zob, trda vez ..............40 Kraguljčki (Utva) ..............................65 trdo vezano ..........——..............80 Moje obzorje, (GangI) ...................1.25 Narcis (Gruden), broS......................30 Primorske pesmi, (Gruden), vez......55 Slutne (Albreht), broš. ....................JO Pohorsko poti (Glaser). brofr. ..........JO Oton Zupančič: . Sto ugank..........................................JO Vijolica. Pesmi za mladost .............60 Zvončki. Zbirka pesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano ............JO Zlatorog, pravljice, trda vez........60 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč) Slovenska koračnica: IO evezkov. Vsak zrezek po .........30 10 zvezkov skupaj —.....................2.50 6 mladinskih pesmi (Adamič) JO NOVE PESMI S KPRK.MLJKVANJKM •S KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi ( Prelovec )( ................................80 Šest narodnih pesmi (Prelovec) JO MEŠAM IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič) : I. zvezek__...............................75 11. zvezek ___________________________________75 Pomladanski odmevi, II. zv........45 Ameriška slovenska iira(HoImar) 1 — Orlovske himne (Vodoplvec) ........1.20 10 moikih In meftanih zborov — (Adamič) ------------------M MO&KI ZBOR Trije moMcl zbori (PavCtč) -m Izdala Glasbena Matica ...........40 Narodna nagrobnlcn (Pavčlč) .......J5 Gorski llihninii (Laharnar 2. sv. —.45 DVOGLASNO: NaM himni............................-.......JO jipSANI ZBORI: .48 RAZNE pesmi s spremljeva- NJEM: Domovini, (Foester) ........................,40 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Labarnar) četvero in petero raznih glasov _______„45 /Ia* bi rad radečih roi, mofild zbor s bariton solom in priredbo sa dvospev---------------------------------J8fl V pepelničai noči (Sottimr), kan-tatnta aa soli, sbofln orkester Izdala Glasbena Matica_____79 Dve pesmi (Prelovec), sa mofikl abor in 'boriton oolo .............._2f KnpiPtl (Grnm). OkH On, — Kranjske ftege ta navado. No-, sndovoljotvo, 3 sveskl sknpoj L— PESMARICA GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Hnbsd ....2J4 2. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikarfiič) L 2L, ln 3. sv. akuDaj ........................—......L— MALE PESMARICE: St. L Srbske narodne Umne .......18 Št. la. Ste čutiš, Srbine tuini .....1i Št. 10. Na planine ...........................15 Št. IL Zvečer ............................15 št. 12. Vasovalec ...........................15 Št. 13. Podoknica ...............15 Slavček. zbirka šolskih pesmi — (Medved) ......................................J8 Narodne Vojaške (Ferjančič) ..........J« Lira. srednješolska, 1. ln 2. zvezek po M Troglasni mladinski zbor primeren za t ropi a sen ženski ali moiki zbor. 15 pesmic. (Pregel) ......L-— Mešani in mo^Ui zbori (Aljafi) — 3. zvezek: Psalm 11S; TI veselo I>oj; Na dan; Divna noč .............40 6. zvežek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Go-RIKMla ; Občutki; Geslo ...................44 7. zvezek: Slarček; Zaostali ptIS; Domorodna iskriea : Pri svsdbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: TI osrečiti Jo hotl (me-ftan zbori; Prijatelji in senca (meša n zlior) : Stoji, solnčlce stoj; Kmetskl hiši .........................46 CERKVENE PESMI Domači glasi. Cerkvene i>esm! za mešan zbor ...........-......................1,— 12. Tanltim Ergo (Premrli ............JO MaSne pesmi za me^an zbor — (Sattner t ............i...........................Ji 12 Tange il.ngua Tantum Ergo Go-nitori. (Foerster) ..........................JO 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nifori (Gerlilč) ................................JO Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi nn east svetnikom (Premrl 1 .................................46 10 obbajilnih in 2 v fastpresv. Srcu Jezusovemu (Grum) ..............JB Missa in honorem St. Josepbl — (Pogachnik) .....................................46 Kyrie ...........................................— ...66 K svetemn Kes njem u trlesu — (Foerster) ...................................«00 Sv. Nikolaj ............... ......................... NOTE ZA CITRE KoŽeljški: Poduk v igranju na cltrah. 4 zvezki ............—......JJ4 Buri pride io. heracnita.......................20 NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne primi sa tanbo- raski zbor in petje (Bajuk) ....1J0 Bom šel na planince. Podpurl slov. narodnih iiesmi (Bajuk) ...........I,— Na Gorenjskem je fletno ................1*-h RAZGLEDNICE Neivyorske, Različne, dučat .............44 Velikonočne, božitee in novoletno ducat ...............................................41 Is raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša. dueat ........................44 posamezne ihj -..............................J>J ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na moč nia papirju m platnenimi pregl- bi .................................................7JO Pokrajni ročni zemljevidi: Dravaka Banovina .........................JI Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje ......................................Ji Ljubljanske in mariborsko oblasti JO Pohorje, Kozjak ..........................-88 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ....................................J9 Prekmurje in Mednmnrje —........ Canada ...........................................40 Združenih držav, veliki ________________48 Mali __________________________________________15 Nova EvrcKpa ......—...................—..JO i '.*' > Zemljevidih Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky In Tennessee, Oklahoma. Indiana. Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po —............20 Illinois. Peansjrtvaufn, Mimeaa t a, Michigan, Wisconsin, Woo* Virginia, Ohio, New York — Virginia, Ohio. Now York <-h rm-kl po ---------------------------------------01 Naročilom je pmoMti denar, bodisi v gotovini. Money Order all poštne znamke po 1 all 2 centa. Co pošljete gotovino, rekom an dira J tO pismo. Ne naročajte knjig, katerih m o ceniku. Knjige pošiljamo pnOTnlno pronto "GLAS NARODA9 110 W. 18 Street MEW SOU \ \ raw YORK, TODAY, AUOUftT IS, 19» tli LAIQMT BLOVPl DAILT hO.i.1, © H KRATKA DNEVNA ZGODBA | gg A. DAL'DET; One noči, ko *eni dospel v Kabelsko pristavo v Alžiru (v Afriki), ni>em mogel >)tatti. Nova dežela, razdraženje radi potovanja, lajeŽ pacv in strašna, moreva soparica, da bi *e bil človek kmalu zadušil, kokor da roji komarjev ne prepu- KOBILICE z vzhajajočim «olnceni vroči soparni oblaki. kakor če odpreš vrata lazbeljene peči. Človek ni vedel, karo bi se dejal in kaj bi začel. Tako je preteklo celo jutro. Zajtrkovali >mo na preprogah na galeriji in no-l»eden .se ni upal pregovoriti bese-ičajo zraka. Ko sem odprl okno. iejdieo ui zganiti se. Psi j»o Ukali hladu in se utrujeno iztezali po pločniku. Zajtrk na.s je nekoliko pokre|>čal; *aj je bil tudi obilen in izvrsten zajtrk, kjer smo jedli kra|>e, ščuke, veprovino. stahekko maslo, jabolka, banane, piki kreščansko vino — prava mešan i ia vseh uiogot-ih jedil, podobna prirodi. ki nas je obdajala.... Začeli fliiii vstajati od mize. Nenadoma za.slišinio skozi steklena vrata. ki Mno jih bili zaprli, tla m* zavarujemo pred neznosno vročino na vrtu. strašno vpitje: — Kobil ice! Kobilice!.... Moj gostitelj je prebledel kakor človek, ki izve .strašno nesrečo. Vsi Mno hiteli ven. V hiši, ki je bila doslej tako mirna, je dobrih de>et minut trajalo razburjenje, tekanje, kriki in nerazumljivo klieanje. — Hlapci m> se zbudili in prileteli iz sence na hodnikih, kjer so bili po-zaSpali. tokli > palicami in z vilami. razbijali z trrabljami. cepci in » železnimi ptJcrovi ter z l>akreno |»wxlo—skratka r. vsakovrstnim o-rodjem. kar je |>«r vsakemu prišlo pt:d roke. Pastirji >o trobili na svoje rogove in vzdignili strašen hrup. ki ga je (Ki preglasilo vpitje: — Jn. -Iii!. — katero si. zagnale arabske,' žene. ki videla v motnem zraku težka megla, obrobljena .s črno in rkžnato barvo in se v|e"kla j>od nebom kakor smodnikov dim nad bojiščem. Nobeden li>t .<«• iri zganil in vsi kraSni vrtovi, ki >em jih ime< |>red očmi; vinogradi, raztreseni j»o folnčnih holmcih, kjer je tako sladko vino, oni evropski sadovnjaki, k| so skriti v .senčnem zatišju, pomaranče in mandarine v dolgih mikro»kt pičnih vrstah, v*e to je bilo podobno žalostnemu zelenju, ki pričakuje nevihte. Celo banane, ene nežne, zetenka-ae velikanske bilke, s katerimi ®e neprestano poigrava vetrii", ki giblje njihove tenke in lahke lav, so stale mirno pokonci kakor ravne jierjanice. Postni >rm m trenutek in opazoval to čudovito rastlinstvo, kjer je zbrano drevje t-dega sveta in daje ob svojem '~HMi cvetje in plodove, ki so ol*»njerii v izgnanstvo (za izvoz). Meti žitnim i>oljetn in plutar-ji (hramovje, ki iz njega yp»dnje *koraje delajo pluto za zamahe) j** loketal (»otoček, ki je onega diiin-ega jutra tako dobro tlel očem. Medtem ko s«« občudoval bujnost in le)H>to teh nasadov, ono lepo pristavo z mavričnimi arkadami iti /" „ od zarje belimi terasami, ki *o jih olxUjale -taje "in skednji. sem se s|Knnn>|. da je ravno dvajset let. ur -o prišli tukajanji ljudje v SahH.-ko dolino in da so našli samo . . jo ns tla. — Kje in sedale na nooove konjem, ki so bili vpreženi za to nevsakdanje delo. Psi « pristave in oni n arabske narettnnc so tekali po poljti, so valjali po kobilicah in jih besno morili. V tem .sta prišli nesrečnim naseljencem na pornick" še dve xtot-nji Turkov s it roben t a čem na č°-lu; m v tem trenutku je slika pobijanja spremenila. Vojaki niso kobilic trli, ampak ho jih žgali in sipa 1 i prah v dolgih pramenih. Ker se mi je že pristudil neznosen smrad in utrujen od ubijanja, sem se vrnil domov. V notranjosti pri lave jih je bilo le malo manj kakor zunaj. Splazile -o se v »obe m skozi odprta vrata, skoej okni. in dimnike silile v stanovanja. — Planile so .se po zidu. se vzpenjale po zavesah, ki so bile že docela se sekane, padale na tla, letale in lezle po belih stenah, kjer so Se radi svoje dvojne sence zdele še ogab-nejše. In povsotj oni Prašni smrad po kobilicah! Pri večerji nismo mogli piti vode, ker so bili okuženi vsi vodnjaki, vodovodi, studenci in ribniki. Zvečer sem v svoji wobi. kjer So jih tudi nemak) potolkli. še zmerom slišal šumenje pod posteljo in za omarami je bilo čuti šelestenje kril, kot bi kdo luščil •»elo suh fižol. Ono noč nisem za-tisnil očesa. Tudi vsi" okoličani so bili pokonci. Turki so pobijali ko-bilee. Ko sem drugo jutro kakor po navadi txlprl okno. So bile kobilice že odšle. Toda kakno razdejanje so pustile za salv»! Ni bilo več bilke na cvetlice; vse je bilo črno. objedeno in goflo. Banane, marelice, breskve in mandarine je bilo spoznati samo še po obranih vejah, ker bile so bre/. vsakega gibajočega se lističa, ki daje drevesu vs<> lepoto in življenje.... Vse je čistilo vodnjake in .studence. Delavci so prekopa val i zemljo, da bi uničili jajčeca, ki so jih izlegle kobilic?. Vsako gredo so razbili, skrbno pregledali in pazljivo obrnili. Človeku se j- kar mil-* storile oh {»ogledu na tisoče belih, sočnih koreninic, ki fy se prikazovale pri prekopavanju plodnje zemlje. KAVČUKOV IN PREMOGOVNI PRAH V zadnjem času sta pojavili dve novi iznajdbi, ki obetata, da husta do dna izpremenili velike dele sedanje moderne industrije. — V sredi junija je neka angiešk.i tvrdka kupila patent, ki ga je iz-aumil neki Nizozemec in kateri omogoča, da Se pridobiva kavčuk direktno iz gumijevega soka. ki tM-če iz drevt* na kavčukovih nasadih. To pridobivanje omt*goč-» o pridrvel? iz Sosednjega k,'roj. ki spreminja gosti in žilavi ' taborišča. Zdi -e. da včasih groza u« skt» vpitje, ki na daljavo pretresa vse ozra^jf. Bidestujf. tla se kobilice obrnejo drugam in se ne spiLsti- ničvredno jmztnkovo bajto in ne-(ibilrlaiKt zemljo, ki je hila |M>lna pritlikavih palm iti luastike. Vse so morali ti pridni in delovni ljudje i z no v m ustvariti, vse iznova postaviti. Zfnerom so s«- upirali Arabci Morali so pustiti plug in •rijeti zm me« 1 »le »ni pa so priiv za strašne po«a>ti7 Nh nebu. ki je brnelo od aopari-ce, ni »cm (»pazil drugega kakor nmjhcii olrlairk Iwtkrene barv«*. Ui -e je gi»-t kak<»r J »lak toče dvigal n-ul obzorja in se bližal s šumom. Potem Sq prišle i t vnetje oči. mrzlica, slab« ^ kakršnima povzroči vihar v jruslein k.rišli v dotik«* s kavčukom, razen delavci na plartažah. ki Ijtnlo. k.i-kor pač navadno, morali plačati račun. Moderni stroj Im> namreč izpodrinil veliko število delavcev na kavčukovih plantažah in brezposelnost bo seveda še večja. Pri dosedanjem načinu pridobivanja kavčuka .so delavci nabrani strjeni sok morali obdelovati dolgo časa z različnimi kemičnimi S|>o- .iinami. dokler s«» ni stik po 'i-1 tedenskem predelavanju spremenil najhujše case in ,-i s tako težavo' ščala njegova velikanska senca....— napravila premoženje, -.ta bila oba. Kmalu je bil ravno nad nami In 13c/ in žene. na celi prista\ i prva ( siiwTa^ha-ili. kako se okra jri oblaka na n..urah. Ob -/.gt»dnji j utrnil j i uri, trgajo in dobivajo oglato obliko.|\ plo»če iz surovega kavčuka. V sem i i slral. kabi hodha |>t» veliki Nekatere ja.sno vidne rjavkaste ži-J tovarnah za kavčuk st» te &-urovc kuhinji v pritličju in nikfcoroj?Ui j valite .so se tnltrgale kakor prve kuhanje kave za deliver. Nato se težke kaplje preti nevihto; nato pa je ogla>r! zvonec in kmalu so se | se je razpršil ves oblak in suha toča ■ nato so mogle tovarne dodati po prika-zali .na cesti delavci. Bili so! zužeMc se je s silnim hruačem spu-|trebne i»rimesi in kavčuk vulkani- uapravili med svetovno vojno na nekem ameriškem t ar ped nem rušilen. Že takrat je ta rušilec kuril •svoje kolle z tako mešanico, vendar .-e pocenitev ni poznala, ker je bilo razmerje cen med surovim o-ljem in premogom takrat čisto drugače kakor danes. Vrh tega takrat niso poznali primernih strojev, ki bi mogli z majhnimi stroški mleti premog in ga enakoiutn-no mešati med olje. Z novimi stroji. ki .-o jih sedaj uporabili, pa je to prav lahko mogoče in v Angliji se že vesele, da bo radi tega zopet nekoliki« j »oživi j en trg s premogom. ki je zadnje ease tako o-jH>sal. HENRIK Vffl iN NJEGOVE ZENE Omizje lepih deklic in sijajnih? rina Parr postane Henrikova šesta kavalirjev. Pri banketu, ki ga je žena. Vendar ona ni več zasleplju- priredil kralj Henrik VIII. za svoje mlade dvorne" dame, je vse razigrano. Gostom izvrstno tekne div- joča lepotica, ta ena in tridesetletna vdova po lordu Latimerju. Po postavi je majhna, njen obraz jačrna in perutnina, slaščice iujje veder in cvetoč. Zdi se nara\-sladkarije. Vse to zalivajo s slad-jnost nemogoče, tla jo kralj tako kimi težkimi vini. Njegovo Veličan • dolgo ne opazi. Henrikovo oko j ■ ntvo je žitlane volje. Pred šestimi dnevi je bila njegova žena Katarina Howard — ko jo je snubil, jo je imenoval 44rožo brez trnja" — obglavljena zaradi zakonike :»•-■-zvestt/be. To je bila za kralja le majhna epizoda, ki mu ni pokva- škrlat. karmoism Katarini Parr še vedno ljubih in brokat — na ni bilo nič tega. Je pač ljubka i i čedna, nikakor pa ne več očarljiva. Ceniu se je otlloei IHcprik prav zanjoAli je čutil, da ni vtv tlora-».el veliki strasti, tla ni več dovolj rila dobrega razpoloženja. Na- mlati in si zato želi udobiit;s;i tem --protno. ttjedina je v neki meri periranega za k-»na samo demonstracija. Kralj hnč-1 svetu dokazati. omamljenju, hri^pn. smehu, godbi! in lepih deklicah. Kajti Katrinim nezvestoba ga je preverila, da je ž? star mož. Ko jo je zasnubil s svojim ševskim nasmehom, je Katari;j«» prebledela. Od bralni bleda mu j-1; izjavila: 11 Bilo bi boljše pitati vaša I ju-; hica nego žena." i Ampak moža Henrikovega kten' se ne sme zavrniti — čeprav j«- t r"- Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N.M . ,- ,, , . ba zato umreti. Katarina pa nt Bil je v ljubko, maio; ^ v ^ Katrino, ki je bila šest let mlaj- ' ša od njegove hčerke. zel;> zal ju b- Na pa rti i kn "Strjihia" so rabili mnaoico. ki je imela lipo- 40r. Ijrn in jo je dvignil na prestol. Razvadi 1 jo je in obkladal z dragocenostmi. Vse zaklade sveta ji je bil položil k nogam in tedaj mu je dala tako poniževalno razumeti, da ni bila po srcu nikoli njegova. Niti tajila ni, da bi mu bila nezvesta. kakor so delale druge žene, ki jih je bit zaradi enakega prestopka poslal na merišče. Ne. še ko je stala «pred krvnikom, je priznala ljubezen do svojega ljubimca: "1'mirani kot kraljica, rajši pa bi umrla kot Clupeppersov i žena". Za Katrino je bil Henrik pač star mož, ki ji je lahko daroval krono, ni si pa mogel pridobiti njenega srca. A kaj bi s tem! Lepe. mlad« dvorne dame. zbrane pri tem o-mizju — vse s o dovršene krasot i-'•e. kakor ugotavlja njegovo bistro oko — vse te sedemnajst do osem-najstlet-ne ljubke stvarce zrejo samo nanj. na petdeset letnika in niti ne zmenijo za elegantne mlade kavalirje. ki jim dvorijo. (V pripoveduje kralj z nudušljtvim in '.vonkini glasom kakšno nesalonsko S alo. tedaj tekmujejo te visoko pl. usode svojih predhodnic. prav mrra tudi sama ola-ntifi nj-- popisno jo je mučil, vid« I Šele ztlaj. govi brutalnost in na blaznost me . kl> S4, J|in Z(Ji <|;| jj ,MTt. v n jt.. I ječo samovoljno-t. v< ntlar ji je da-i no. da vse 1<» preživi. Henrik umre težke .smrti. Bol zen je njegovo obličje pobarva Črno. po njegovih nogah divja l».»-j l,'.vn; ki .)'» -i'' dal "bglaviti. Ali h čina. Včasi ga peče. kakor l»i_g i žrli plameni, včasi ga spreletava I • den mraz. Jezck mu oteče, zobje mu škle|»ečejo. Tako se je rušila p«»nosna trdnjava. Henrik je kakor v napol snu mrmral predse, in ljudje so /.<■ mislili, da ni več živ. Vendar ie še j . ------- H.steljo Katarina Parr. no ljubezen. In tam lepa ženska • plamtečimi črnimi očmi. pred katero bi človek pokleknil in je v obraz bleda kakor duh: Ana Boji? vrtala otl mrtvih Ali nis » njene lepe glavice ločili od telesa Ali se mu bliža, tla bi obračunala z njim ' ln Ivana Seymour in Anna Clev in Katrin Howard — ali mu :»" bližajo vse, njegt»ve nesrečne Žr tve.' Prikazni izginejo, e^i -e zdra- mi in zave ter vidi. da kleči pre l dihal, v prividih se je ohnavljalnl ° '' pred njegovimi očmi minulo živ- In ker ira Katarinin jok mt»ti. ljenje. Španka Katarina, ki jo j-; veli z robatim irlas >m. naj ira bil zavrgel, ker se jo je bil nave-i njegovem smrtnem boju » stavi ličal. prihaja kakor senca do nj-u^i J mejra. < >•/. nekaj mukotrpnih ur in se mu boječe smehlja. Kako ne- Lra Mj V(.f- „,t.(i živimi. premogovnega prahu in 60% olj l., I1MMllte nj^ovill ZV(Mih ,(U.J pto«če morali s stroji pregnesti kar je zahtevalo mnogo časa in šele vini?trji iz Burgonje (na Franeo« skem). razcapani Kulibi ( Afrikan-ci) z rdečimi čepicami na glavah, m^i mahonski težaki. Mahe-Žani, Italijani, najrazličnejši ljudje, ki jih je težko vladati. Vsakemu izmed njih je g^sfiodar preti vrati kratko in -koraj ostro odk»-zal delo. in ko je konča}, je možakar dvignil glavo. \»ogledal nemirno proti nebu. m opazivi me. dejal : "Slabo vreme za' delo. ker piha Široko fognjeno vroe veter). In res »o s? z jug« začeli kuplčiti stila na tla. Kakor daleč so nesle o-j zirati. Novi stroj kažejo sedaj na či. so bila polja in vrtovi pokriti1 kavčukovih plantažah in če se bo kobilie»mi. z velikanskimi, ko prst dolgimi k^bilcamib Tedaj se je začelo^pobijamje. Bil je ^trašem šumot in h rest an je. ko vo pobijali in trli žuželke. Kakor hi mlatil živa bitja! Z branami, s cekiranni in s plugi so kopali ta živ« in gomaizeča tla : ali cim več so jih pobili, tem več jih je bilo! S prepletenimi zadnjimi n^aiui /o grtmazele v debelih plaMteh; orne nil povr&ju no preplašene skakale »iii j: j Mali Uglasi 4 > % • » . jf , - . * imajo velik uspeh ii *** - Prepričajte se! res tako obnesel, 'kakor to tovarna oberta. potem bo povzročil naravnost nesluten preobrat v kavčukovi industriji. Izdelovalni stroki kavčuka se bodo izredno znižali in za to Iki jrrišel vpoštev zoj>et za mnogo novih izdelkm*. za katere je bi! do sedaj predrag. Zlasti bo lahko napredovala v Ameriki in Angliji že dobro uspevajoča industrija, ki izdeluje kavčukove plošče, s katerimi tlakujejo ceste. Drugi izum. ki pa zna spremeniti dosedanjo prometno tehniko, so pa napravili * poskusom na novem Cunardovem pa miku "Scv-thia". Poskusna vožnja tega par nika je morala dokazati .Če se bo obnesel nov način kurjenja parnih kotlov na ladjah. Ce se je res tako obnesel, kakor pišejo angleški in ameriški časopisi, potem moramo pričalkovati silne sfpremembe v industriji in cenah premoga. Na prvi poizkusni vožnji ugotovili in-ženjerji paro plovne družbe, da so na 100 ton olja. s katerim kurijo na parniku parne kotle, prihranili 100 funtov .-terlingov. To so dosegli na ta način, da so |K>meaali med strrov-o olje drobno zmlet premogovni prah. Prihranek pa j? nastal radi Itega. ker je nova zaneti dobili dobila mnogo večjo kurrfaio vred nost in je dotična množina mešanice. ki odgovarja kurilni vrednosti 100 ton olj< za 100 funtov cenejša kakor ntje. Olje fdane 32.")— .170 angleških funtm- za 100 ton. Kaj to pomeni v industriji ivremo-ga in olja, |>ovedo sledeče številke: leta 1914 je bilo vseh parni- kov na sA-etn urejenih tako, da .sj jih neftteti kurjači kurili samo s premogom. L. 1932 pn kurijo 1? riH^r v*eh pamikov s premogom. pa jih kurijo z oljetn. Iz teg-i nujno sledi, da iporaba hi cena surovemu olju nujni mora rasti, poraba in cena premoga pa mora padati. Ta novi način kurjenja ba odločno zmanj!al utroske. prinesel ravneitežje v obeh industrijah in omogočil praktično ^>orabo tudi pri kurjavi drugih kotlov v industriji. Posledice bodo seveda silne in v korist vsem državam, ki ne vedo. kam bi s svojim premogom. SKRIVNOST RDEČIH LAS Znano je. da sta barva in značaj las v neposredni zvezi z osebnostjo, značajem in počutjem človekovim. Po barvi la* razločujemo v splošnem tri tipe: plavolese. rja-volasce in črnolasee. Čim izrazitejša je barva, tem izrazitejši je tudi v splošnem tip. seveda pa prevladujejo vsaj pri nas mešani, manj izraziti tipi. Samo rdečelasci delajo izjemo. Ta tip je v vsem mnogo profitej&i. odtenki v plavo ali rjavo so zelo redki. Rdečelasci so pleme zase. •Natančne raziskave o pokazale, da imajo plavolase, rjavolase in črnolase osebe povprečno 80.000 las, od katerih jih dnevno izpade 80 do 100 in znova zraste. Rdečelasci pa imajo več las. ki so finej-ši in občutljivejši, tudi njih nosilci oz. nosilke so dosti občutljivejše od drugobarvnih oseb. V de-prewijah in bolezni izgube rdeči dov meti seboj, kako'bi se mu srlad-i i keje nasmejale in tako Njego o Veličanstvo vedno iznova koketno uverile. tla se ni>«» še nikoli takti čudovito* -zabavale kakon- sedaj. — V "a-i vstane -kralj, napravi par, korakov po dvorani, se ustavi it pogladi — negled? na dvorno eii-j keto — očetovsko. In naj si je dama. ki :i j ie izkazal svojo prijaznost na tn j način očarljiva hči lorda Cohlu-J ilia »li oblegana pastorka lorda Lisleja ali e"»rljiva nečakinja Southampt'Uia — vsaka se o^rre hvaležno k njemu in v vseh t»da-:li se tedajci razvname zarist. — Vča-i seveda, kadar postane pogled kralja hotljiv in ukazljiv. s«> deklice stresejo in se jim zdi. da sta hušknili skozi dvorano krvavi postavi. Henrik VIII. se je bil no-.vadil jematti za žene mlade dvorne dame. Ana Bolevn. Ivane Seymour, Katrin Howard — kako žarele sreče, ko' so stale z njim pred altarjem in vendar kako .strašne smrti so končale! Žene. ki jih ni iposlal na morišče. je duševno u-moril. Pet zakonov tega nasilnika. v katerem se druži muhavost paše z neronsko grobovi tost jo. se je začelo v raju in končalo v peklu. Nevarna sreča je. biti ljubica Henrika VIII. — še nevarnejše pa čuti marsikatera mlada dvorna dama. kako jo sprreleta rahla mrščavic?: "Katera pride zidaj na vrsto? Katera bo naslednja?" In zopet je dvorna dama. ki jo kralj povzdigne na prestol. Kata- GLOBUS Ta kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. I Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-; pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet! vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN vo kožo. Tipičen rdečelasec na solncu ali v ultra violet nih žarkih skoraj ne more -za go ret i. pač pa dobe radi solnčne pege. rdečico, kože. ki kmalu izgine, koža se jim . . . . nadalje hitro izsusi in postane na- lasje popolnoma svoj lesket, po- . .. , x . . . . ... - x J, gubana. Temu nasproti pa so rde- stanejo pepelnati in jili je težko « , ..... . . . ---t . . . . ' .. . ' celasci življenjsko odpornejši do friairati. \ najkrajšem času pa se . , , .. * ... .. .. . visoke starosti in ne osivijo tati la^je popravijo, cim se poravi kma]u r«?njeint?l?sno stanj? nj^h Skrivnost ^^ ,as šp davn0 no 1 e *,a" ni razodeta, razen v malenkostih, Ljudski rek pravi, da ima jo j ki nam ne morejo še povedati bi-rdečelasci samo šest kož. dočim jih stva njihovega pojava. Na ameri-ima normalni človek sedem. 0e-lakih vseučililščih so se v zadnjem ..... r prav je to nabiranje primitivno, č^su ustanovili | Prihranek so doHqgli na ta način, vendar izvira iz opazovanja,, da , eer", ki se nameravajo ' da »o porabili star poakua, ki ho ga imajo rdeeelasci posebno občutlji-tično baviti s svojo sk^i^ 'klubi rdečelas-sistema- skrivn ostjo. V premeni meri globus 6 inčev. — visok je 10 točer. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI IE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2 50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — 75 • ? ' $1. "GLAS NARODA" Street New York, g. Y. ftit fiiopr ULAI —........... lABODi' \ I NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 12, 1932 US LARGEST SLOVENE DAILY in D. 8. A. Trpljenje ljubezni SOMAN a ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. B B = i7 (Nadaljevanje.) — Mnogo, Ratio! Natl pričakovanje sem ž njcr zadovoljen. Za irenutek gleda Kado Mirka, ki pa ni kazal nobene zadrege in tako Kado opusti vse vsiljive misli. Mirko je imel navado, da je takoj pričel dvoriti kaki novi znanki. Mogoče ga je njegovo delo tako zelo prevzelo, da izjemoma ni imel smisla do ničesar dru- Iz neznanega vzroka mil Mirko ni zaupal, da je že tukaj nekaj bilo. Skupaj gresta od vaje. — Krika mi je včeraj pisala. — pravi Mirko, — kmalu se zo-pe^ vrneia. Srečku je dolgočasno in pravi, da mu gorovje ne pri-ja — premimo je zanj in manjka mu dela — Krika! l*ri njenem imenu teee Itadu kot vrelec proti *reu. To ljubko ženo je vendarle zelo pogrešal in veselilo ga je. da jo bo zopet kmalu videl. — Skoraj ti moram napraviti poklon. Mirko: zelo si se poboljšal. .lasno s«» vidi Trudin vpliv. — se smeje Kado. Mirko, ki je pričakoval, da mn bo prijatelj kaj drugega povedal — mogoče še kako pohvalno besedo o njegovem delu — postane rdeč. — Kaj misliš s tem — To že t*ain ve«! Zdaj povej, kako si ž njo.* — i*rav nič! Saj vendar nisem brez vesti! — odgovori Mirko lesno, — m«'iii je Mino ljiil.kn sestra, katero sem že tudi — priznam ti — včasih poljubil, toda samo v šali. — Saj drugače takti ne delaš kaj takega! In mati! Mirko vzdih ne. To je pa zopet poglavje za sebe. Mislim, da imaš prav, in mi gotovo ne bo preostaja I o dnijro. kot tla tam postavim svoj šotor. ako bo ^tara dama postala še bolj jasna. Sicer vedno govori o hčeri in mi j«» ie pottoliioma jasno povedala, da ji noben drug zp4 ne bi bil tako po volji kot jaz, ker ve, da mi jo more z mirni rem zaupati — Kdo se tukaj smeje T — pripomni Ratio. — .la«! — «Mlvrn^ Mirko. — Toda, Ratio, po malo ♦-«• bojim. Ko *«•»« nekoč pripomnil, da pri t )»oklicu n«' morem misliti na to. tla bi kako mlado žensKo navc^. na ebe. je rekla, tla je dovolj starejših, zrelih ljudi, ki so šli skozi brala o izdelovanju njegovega filma ; in delo jo jc tako veselilo. Do-brovoljno ji Mirko odgovarja na njena vprašanja, dokler se u-Ijudno ne poslovi. % — Vse mi je bilo nekaj novega, Mirko, kar si povedal gospe j Rodičevi — — Dogodki se kar preskajejo, Ula! Bilo je vendar le pametno, da sem šel od starišev. Preveč so me mučili z očitki in opomini! Od tedaj naprej prav lahko delam, ker sem rsam in me nikdo ne mo*i! Kar naenkrat sem skončal film, zdaj pa bom zopet nadaljeval s svojo dramo, ki bo izšla v početku prihodnje igral.ske sezone. Moj prijatelj Likar se za njo zelo zanima in bo v njej igral glavno vlogo. Pravi, da znam ljudi vstvariti polne življenja in krvi! Mnogo drži na moje znanje. — Kako me to veseli! — pravi Ula iskreno in ga nežno pogla-di po roki. Mirko jo trdo drži za zardela povesi trepalnice. prste in ji globoko pogleda v oči, da — l*la —! — Mehko in proseče mu pride ta beseda skozi ust-iiiee, medtem ko ji položi roko okoli bokov ter jo počasi pritegne sebi. — O, Mirko! — Skoro joka je položi svojo glavo na njegove prsi. Mirko jo poljubi. — Mirko, ali me« imaš še veti nt) kaj rati * — Ali o tem dvomiš? — in jmhI svojimi poljubi ji še peče: — Saj si ti vendar najboljša, najljubša! Ti r»i moja Ula. In Ula se potopi v sreči in blaženosti. (Dalje prihodnjič.) AFERA LEPOTNE KRALJICE1 OVRATNIKI V RUSUl Pariški in drugi listi poročajo o senzacijonalni aferi Alice I)i-plarakonove, ki je bila leta 1H30 V.seruska konferenca mladih komunistov, ki je pred nedavnim zliormala v Moskvi, je izdala ti- proglašena za grško in evropsko rad no dovoljenje, da >mejo .sov-kral jieo. Po vesteh teh listov je le-! jet.ski delavci in uradniki, ki p:i- rabijo neprimerno več sladkorja nego ipri na* in vendar so to tipične dežele "vitke linije". V Združenih džavah so napravili pudcus.! tli je pokazal, tin so osebe. Hfr so jim nalašč dajali več sladkorja.' ostale vitke nego osebe, ki so jim dali isto število kalorij v obliki, drugih živil. V zadnjem čai-u so sladkorju o-čitali. tla škoduje zobem in .pospešuje sladkorno bolezen. Te trditve spadajo v kraljestvo pravljic. Ne samo sladkor, ostanki vseh drugih živil med zobmi pospešujejo gnitje zob — če se človek premalo poslužuje zobne ščetke. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU v 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE ii ITALIJANSKI GENERAL. UMRL Rim, Italija, 11. avgusta. — Ge-neralni tajnik faš*stovske stranke S. E. Starace je iztlal odredbo na vse krajevne fašLstovtske tajnike. tla počaste spomin umrlega generala Ceelierinija. (ienerala (Vcherinija smatrajo Italijani za velikega junaka, ker je (neuspešno) napadal goro sv. Mihaela proti peščici slovenskih vojakov. SHIPPING NEWS Hr*>m»n v Hamburg 13. avgusta: ^'■kuhmjk v r>nr»vo Mmiiptor.ka v Cherbourg Statonrfarn v Cherbourg in v Boulogne 1 sur Mer 15 avgusta: Cleveland v Cherbourg Id Hamburg . 17 avgusta: j Kurjr In v Br>m'n I •• utsclihind v Cherbourg In v Ham burr 26. avgusta: — Coni« Biitm-amano v Cienovo Honwrl«* v Cherbourg Wrfteiwilan* v H t, re 27. avgusta: He r|c France v Ilavr« Minnev;r Mer 30 avgusta: I^-.'t^thn n v r"h»-rtitHirf I afayefre v Hit vre ITrs, H.irditijt V Cherbourg In v llam bur« Hierner, v Ch«-itK)urj In v Bremen 31 avqmti: • ►ijtnpi« v Cherbourg A<|iiilanln v fhertM.urg Rh'iih v Genovo 1. •er.tembra: f;en»-rl;» v. Kl'i^l-^n v Bremen New York v Cl-erl "-irg In Hamburg 2. septembra: F'a ris v Ih'^ M in rn-tt.uk.t v Havre 3. septembra: Veendarn v Boulogne *ur Mer 6. septembra: V 1*1.C A.VIA V TRST 7. septembra: Maiestlic v Cherbourg | Manhattan v Havre 8. septembra: Berengaria. v Cherbourg I»resden v «*herl»our«: In Bremen Albert B-tlin v Cherbourg In Hamburg 9. septembra: Evropa v Cherbourg In v Bremen France v Havre Pennland v Hnvre 10. septembra: t'onte tJruvle v flenovo StatenHam v ttoulogne «ur Mer Champlain v Havre St. LiOUft v Cherliourg In Hamburg 11. septembra: Pennland v f la vre 13. septembri: Columbus v Cherbourg in v Bremen orispela na jahti znanega romanopisca Paula etc gore Atos, kjer na ta posvečena tla na ženska no*?a. Samo dve ženski sta se lahke .......... ... ... . . i doslej pobahali. da sta videli atc- trphenje m izkušnje m ki m ničesar bolj ne zele. kot zopet imeti U. . . i ~ . ........ ..... , ske sanHMtane od znotraj, m sicer življenjski cilj — ni«»/.u napraviti xivljrnw» kar na i prijetnejše, od- - i t -i i 1 ... . je bila prva lin angleškega posla-»racsli ni«>f «-nj»- pri nj«-jroven» «l«»ln. tako <1» bi mojjel živeti sa-'_:,._ ____.___. . ..... . li* . ■ nika <'annin«ra. ki si je dostop ... m »vojemu delu m iuu ne bi bilo treba skrbeti za vsakdanje stvari.' .... , ^ , • , .. . i silila po diplomatski poti. '«ra e<*rkve- - Aavitlam te. Mirko Toliko cvetlic cvete ob tvojem potu. tla f , - - , 1 nerra mecena, ki je prišla, tla si v resnici v zadregi, katero bi utrgal. Zamišljen gleda Mirko pml m>. — Mislim, da je najbolj pametno, da nobene ne utrgam! Kajti - - tla »»stanem enak * teboj .nimam nobenega kozarca, kamor bi mogel cvetlice j»o*taviti. — Ali jih moraš hraniti f Cvetlic«* so tlovršile sv«»j namen, ako so ti eno uro dale opojntrst barve in vonj cvetja. Ali pa jih moraš Skopati r. vsemi koreninami in imaš potem obveznost. ij.i že v novo razvojno dobo. kjer kominist nn ni treba vet"« bati. «b» bi jih ratli obleke smatrali za reakcionarne proti komunistične elemente. S tem >o mladi KiL-i prelomili tradieijo. ki je zahtevala, ti t \>ak pravoveren s« »v jot nosi ali navadno ru-ko srajco ali pa mornariški jopič. Pred kratkim bi v-zadtH » \>ake?a. ki bi >e upal pokarati z t»e|iin ovratnikom, javno z;mie«*vaiije. dams pa je ta strah odpadel. Suiesnoria vs< m tem je >>' najl»»lj to. da se tako revolucionarna Kirsija pt»vra-";i k meš.*-an>k-iiin ovratn ku. katerega so tbtslej .smatrali za >imlK)| za pa d ne kultur.*. ni>-«J tem ko v za pad ni h evr'»psk:l» državah s;iniih opuš*-a prebivalstv ; nerodni in nehijrijenični tr«li i vratnik. Meščanska tradicija, ki j.-postala meščagiom samim nemoir.'»-ča in neprijetna, se je preselila v najbolj nemeščansko in revolucionarno deželo! PO 18 LETIH SE JE OGLASU Rim, Italija, 11. avgusta. — Izj Mn-ikve prihaja poročilo, tla se je po 18 letih jetništva. tekom katerega ča^a ni niktlar pisal svoji družini, avstrijski vojni jetnik .rosin Vogrič. doma iz Gorice, /-glasil pri italijanskem konzulu in zaprosil. tla ga pošlje v domovino. poljubi neke relikvije. l*tplHri|ktuiova si ni izbrala niti diplomatske niti pobožne pori. tem več tipično žensko. Z Moran-dovo ženo sta se namreč preoblek-li v mornariški kroj in sta prive-. lali z jahte na sveti pob>tt»k. Takoj pri prvem samostanu sta s POZOR. ROJAKI premamili mladega jima je odprl pre- j povedana vrata. Za nesrečo pa se je zbudil iz opoldanskega spanja ■ starejši menih, ki je hitro zavo-I hal. kaj se dodaja, in preti njim ' sta predrzni ženski }x»l>ejrnili na vso moč v čoln in na jahto. Sedaj bo carijrrajski patrijarh bivšt» lepotno kraljico bnje eksktiniuni-ciral iz pravoslavne cerkve. K vsemu temu pa je treba pripomniti. tla je Diplarakonova te SLADKOR IN DEBELOST — Imaš prav. Kado. Za skledo leče mi je žal prostosti. Od tam ',ni fMl,°r"m> 'b-mantirala tt» zgod se moram kmalu na kak način spesniti. V nekem ozira mi je žal za Trudi. Je vendar nekaj lepega živeti poleg tako čistega, nedolžnega dekleta! V taki bližini sam postaneš drugačen. Kako izobražena je ta mlada duša ! V mojih rokah je mehak vosek. — Popolnoma navdlušen si! — Misliti moram, da — — Ne, Kado, ne! — Vem, kaj misliš, toda motiš se! Niktlar ni-sem brezvestno poskušal motiti njen mir. Proti njej sem se celo pokazal kot črna ovca! V^ vse o 11'i, o kateri sem ji povedal — seveda Namo površno. Težko mi bo — ti povem odkrito --iti proč od teh ljudi. Trutlo imam v resnici rad. Toda samo eno moreš poročiti! — In v tvojem .slučaju: nobeno! — pripomni dr. Grom. — Ti nepoboljšljivi sovražnik zakonskega življenje! Zares sem radoveden, ako te ne bo enkrat 'prijelo — Rado se smeje po svoji navadi. Prijatelja i»e ločita. Mirka obide občutek, da bi se zopet moral pobrigati za I"lo. Zadn je tetine jo je v resnici pogrešno zanemaril. Zato ostane v mestu, gre k starišem. pozneje pa gre po Ulo, ko | pride iz službe. Ko ga nepoičakovano zagleda, ji veselje sine iz oči. — Ali vendar zopet enkrat misliš name. Mirko? Zdi se mu. da jc shujšala in njen obraz je bled z bolestnim izrazom. Proti njej se čuti kot grešnika. — Tako malo sem imel časa, Ula. Saj veš. da sedaj delajo filme za moje delo. \ — O tem prav ničesar ne vem, Mirko! Sanio, kar mi je tvoja mati v moje presenečenje povedala! Mislila sem, da t»e baviš s svojo dramo. Lahen očitek v njenih besedah, ki je bil popolnoma opravičen, ga nekoliko zadene, ker se čuti krivega. — Ve ženske ste vse enake! iNerad govorim o nezleženih jajcih. — Kar je vendar že javno in mnogi že vedo? — si misli Ula, toda ne reče ničesar, da ga ne razdraži. Saj je bila vendar vesela, da *e je je zopet spomnil. S ponižno ljubeznijo ga je ljubila in ta ' ljubezen *e jo vidno razlivala po velikem, močnem dekletu. Mirko g prem i Ulo domov. Prvotno je imel namen posloviti se od nje pri vratih, toda v njenih očeh je bila ponižna prošnja, katero je razumel in tedaj hc mu zbudi poželjenje po njenih ustih, katerih re toliko časa ni poljubil. Skoro v zadregi je bila Ula. ko »topi ž njo M*'rko v njeno sobo. Da to prikrije, mu ponudi cigarete in mu natoči kozarček žganja. f Kar zadovoljna je bila. ko kmalu nato frt-ide njena gospodinja, ki je hotela pozdraviti gospoda doktorja. /Iter ga že toliko čaaa ni tulo. Mogla m je mialiti, njegovo veiiW delo — saj je v časopisu J bo. ki jo kot dobrodošlo senzacijo servira pariški in atenski tisk. Po njeni lastni izjavi ji ni nikoli niti od daleč prišlo na um. da bi se na takšen način pregrešila zoper cerkvene postave. Sladkor ni noben luksus, poleg krompirja spada celo v vrsto najcenejših živil. Zelenjava, ribe. meso. celo kruh so znatno dražja živila. iNapačno je naziranje. tla uživanje sladkorja pospešuje debelost. V anglosaških deželah po- Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. T8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3S78 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN i -- j Iz naslova na IHtn, katerega pre. , jemate, je razvidno, kdaj Vam je j | naročnina posla. Ne čakajte tora*,: da se Vas opominja, temveč obno. | 1 vite naročnino ali direktno, aH pa j ' pri enem sledečih naših zastopnikov | I CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar San Francisco, Jacob Laashtn COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo. Peter Cu iss. A. SaftW Salida. Louis Costello Walsenburg, M. J Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banlcb ILLINOIS Aurora, Mary Butchar Ch.cago. Joseph B.lsh. J. Bevčlč, J. Lukanich. Andrew Splllar i Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambict,-J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle. J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield. Matija Barborlch KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank 2agar MARYLAND Stey;r, J. čeme Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit. Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Qouie. Frank Pucelj Ely. Jos. J. Peshel. Fr. 8eknla Eveleth, Louis Gouie Gilbert. Louis Vessel Hibbing. John PovSe Virginia. Frank Hrvatich Waukegan. Jože Zelene MISSOURI St. Louis. A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnlaha Little Falls, Frank Maale OHIO Barbertcn, John Balant, Joe Hi£ | Cleveland. Anton Bobek. Chas Karlinger, Jacob Resnlk, John SJap-nik. Euclid, F. Bajt Girard. Anton Nagode I Lorain, Louis Balant In J. KumSe i Nlles, Frank Kogovšek j Warren, Mrs. F. Rachar ! Youngs town Anton KikeU i — OREGON i Oregon City, Ore.. J. Koblw 14. «A>ternbra: lie s-It v Havre septembra: firemen v • 'h<*rl*ninc In v Hamburg v Cherbourg iti 16. srotembra: • »lympic v Ch<*rt»oiirg Minrewaska v Havre 17. septembra: A'piitania v Clierbnl<-gne iur Mer AuRiistiiH v Genovo 20. septembra: I.cvtalhan v Cherbourg 31. septembra: i'aris v Havre 22. septembra: Stuitgart v t'"ierl...iir% In v B?emen D. ut»< hlan.l v Cherbourg in v Hamburg 23. septembra: Majestic v v*h-rlK»urg West, rtjland v Hb»r«> 24. septembra: SATL'IINIA V TI.ST I-tf;i>ette V tli\re Kotterdain v lU>uN>cne nur M»»r Cleveland v Churbcurg In v Hamburg 25 septembra: Eurii|>a v •'hTbourg in v Bremen Westernland v Hie. re 25. septembra: I*res .Har'ling v Havr* 29. septembra: Berengariit ( heit«rtirg Cen. v Ste'itwn i rg Minn^tonka v llavre 1. oktobra: Il«> de Krxnc* v fbivre 'trenien v :'IhtImiUik in v Ttremen Milwaukee v «*herliourg in v Hamburg K''ma v Cen.»v-> Ve.n»i'ln|rre sur Mer V JUGOSLAVIJO Preko Havr« Na Hitrem Ekspresnem ParniKu ILE DE FRANCE 27. A Vi; r STA f opoldni) Ji. Stjtfnnhra — 1. Oktobra PARIS T. Septembra — 20. Srptembra FRANCE ft. Srpfrmhra NIZKE CFNE DO VSEH DELOV JLGOSLAVIJE Za pojasnila in potrte liste vpra-iaite naie pooblaščene agente cJreaeK J^rua lO ^TATK STREF"*\ NEW YORK VSE P A R NIK E in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: LEO ZAKRAJŠEK (ienrral Travel Servire 1359 Serontl Ave, New York, N.Y. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jaki« Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Brldgeville, W. R. Jakobeci Broughton, Anton Ipavee Clarldge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. ^lo. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Pre vie, Lotila Zupan, člč. A. Skerlj Farrell, Jerry Okora Forest Cit7, Math Kamln Greensburg, Frank Novak i Homer City In okolico, Frank b i renchack j Irwin, Mike Panshek Johnstown, John Polants. Krayn, Ant. Tauielj Luzerne. Frank Ballocb Manor, Fr. Demshar VELIKI JESENSKI IZLET V JUGOSLAVIJO Z najhitrejšim parnikom na morju S. S. B R E M E IN 5 DNI DO CHERBOURG A 6 DNI DO BREMEN<\ ODPLUJE IZ NEW YORKA 15. SEPTEMBRA 1932 Pod osebnim vostvom MR. VINCENT UJCICHA člana newyorskega urada North German Lloyd Za informacije vprašajte pri lokalnem agentu ali pri NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY, : NEW YORK. N. T- Meadow Lands. J. Kopriv Je k Midway, John 2ust Moon Run, Frank Podmllftek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. \rh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. In okolico, J. Skerli Fr. Schlfrer West Newton, Joseph Jovar WlUock, J. I'eternei UTAH Helper, Fr. Kreb* WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Job Koren Sheboygan, Leo Majcen WEST AT.T.18 Frank Skok WYOMING Rock 3prlngs, Louis Tauchaf Dlamondvllle. Joe RoUcfc Vs^k zastopnik lraa potrdilo fc« svoto, katero je prejel. Zastopnik« rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za itirl mesece %2.; za čet"* leta $1.50. New York City ]e $7. celo leto. Naročnina za Evronn le »7 za cek> lato. /