Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije je na svojem 19. zasedanju dne 22. jumja 1988 obravnavala zaključni račun skupnosti za gozdarstvo za leto 1987 in o tem sprejela naslednji SKLEP Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije sprejema zaključni raČW1 skupnosti za gozdarstvo za leto 1987 s tem, da ugotovljeni presežek prihodkov v znesku 93.354.806,35 din prenese v naslednje leto kot presežek prihodkov iz leta 1987 za vlaganja v gozdnobiološko reprodukcijo. Revalorizacijske prihodke v znesku 23.020.855 din pa razporedi: - do višine kontrole revalorizacije v znesku 5.873.838 din v poslovni sklad skupnosti za gozdarstvo, - razlika v znesku 17. 14 7. O l7 din pa ostane kot revalorizacijska rezerva. STALIŠČA IN ODMEVI PREDSEDNIK SKUPŠČINE SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO Dušan Novak, dipl. inž. Estetska funkcija gozda in primer Damijana Ograjenška Lani jeseni sta Biotehniška fakulteta vtozd za gozdarstvo in Splošno združenje gozdno- gospodarskih organizacij Slovenije organizl- rala republiški seminar z naslovom: O lepoti drevesa in gozda. Ker sem začasno zaposlen na inštitutu, kjer sicer dela kar nekaj gozdar- jev, a je na žalost, morda tudi po lastni laivdi, od dogajanja v gozdarstvu precej odmaknjen, sem zanj tzvedel prepozno in sem se moral tedaj zadovoljiti le z zelo pohvalnimi besedami kolegov, ki so se ga udeležili. Letos spomladi je vtozd za gozdarstvo izdala lepo opremljen zbornik z naslovom Estetska funkcija gozda, ki prinaša predava- nja iz omenjenega seminarja. V skromm nakladi (250 izvodov) zbormk po mojem mnenju ne bo doživel tolikšne pozornosti, kot bi jo s svojo vsebino gotovo zaslužil. Precej izvodov takšnih zbornikov potuje na gozdna gospodarstva, kjer pa je velika nevarnost, da obležijo na pisalnih mizah preobremenjenih šefov ali na polici interne knjižnice, ne da bi vsi morebitni interesenti za izid sploh izvedel1. Prav tako je velika škoda, da tega in podobnih zbor- nikov skoraj ni moč najti v naših knjigarnah, 356 kjer bi ge. kupili ali prelistali lahko tudi negozdarji. V tem pogledu so nekatere druge stroke (na primer sociologi, z godovi- narji, slavisti, geografi) v preceJŠnJi predno- sti, ker zborniki njihovih seminarjev doživ- ljajo veliko večjo publiciteta. Vroče avgustovske nedelje sem zbornik prebral skoraj na dušek. PresenetLla in obe- nem razveselila me je široka razgledanost, ki veje 12 prispevkov, tudi in morda še bolj iz tistih, ki so jih podpisali gozdarji. Ob prebiranju enega izmed člankov so me posamezne misli in citati spomnili na precej sorodno razmišljanje, ki sem ga v rokopisu bral pred leti. Naslovljeno je bilo: Narava kot možnost nekega spoznanja. Nje- gov avtor, takratni absolvent gozdarstva Damijan Ograjenšek, ga je naplS:~I kot se- stavni del diplomske naloge. Raznušljanje je bilo za gozdarja dokaj nenavadno in več kot očitno je bilo, da znanje, ki iz njega veje, ni bilo pridobljeno na gozdarskl fakulteti. Damijan se mu je v končni obliki diplomske naloge moral odpovedati. Odklonitev ga je precej pnzadela, saj je v njem obdelal področje, zaradi katerega se je odločil za gozdarstvo. Esej mi je takrat podaril, zato sem ga imel zdaj, hkrati z zbormkom priliko ponovno prebrati. Mislim, da bi, čeprav napisan že leta 1981, lahko enakopravno tekmoval s pri- spevki iz leta 1987. Z drugimi besedami povedano, Damijan je z njim prehitel čas in morda je bil tudi to vzrok za nerazumevanje njegovega prispevka. Kasneje je, po nekaJ neuspelih poskusih v operativi, gozdarstvu dokončno obrnil hrbet in se vpisal na filozofijo . Takrat se mi je ta odločitev zdela edino pravilna, kajti prepričan sem bil, da je svet njegovih razmišljanj preveč oddaljen od . gozarstva, obremenjenega s praktičnimi problemi in golim preživetjem. Pripis k razmišljanju Igorja Dakskoblerja Na različnih naših strokovnih seminarjih je često slišati zahteve po kreativnosti, ino- vativnosti ipd. A vse prepogosto se v našem gozdarstvu slabo piše tistemu, ki misli ali r.azmišlja drugače. ~tudentu, diplomantu, praktiku, morda celo raziskovalcu. To je dejstvo in je znak nezrelosti in ozkosti posa- meznikov v naši sredi. Marko Kmecl je zapisal: »Kaže, da stereo- tipi in konzervativizem, stalnica državnega socializma polpretekle dobe, gozdarstvu mnogo bolj ustrezajo kot tržna in intelek- tualna dinamičnost pluralističnih hotenj in odnosov v družbi .. . Dinamičnost trga, proiz- vodnje izdelkov pa tudi kadrov, misli itd., nam ne ustreza. Ustrezajo nam monopol, nadzor, zapoved in tudi prisila. Vse to je bilo značilno za celo povojno obdobje in je IZ TUJEGA TISKA Oxf.: 187:(213) Gozdovi oblakov Bolivija Po petih dneh, ki smo jih prebili med andskimi vršaci, v steni in na ledeniku, zdaj sestopamo v dolino. Ker se v teh dneh življenja na isti vrvi in v istem šotorčku Ko danes prebiram zbornik Estetska funk- cija gozda m ko z veseljem ugotavljam, da vendarle postajajo pomembnejša do ne- davno še povsem obrobna in zanemarjena področja naše stroke, se mi zdi. da bi v tako pojmovanem gozdarstvu, ki naj bo tudi kul- turna dejavnost, bilo mesto tudi za Damijana. Ce je moja ugotovitev pravilna, potem se bo morala stroka potruditi, da bo v bodoče v svoji sredini obdržala Damijanu po duši ·in pogledih sorodne mladenke m mladeni- če, kajti le tako bo lahko uresničila svojo celovitost in zares postala veda o vseh vidikih odn:)sa gozd-človek-gozd. Igor Dakskobler ostalo do danes. V takšnih razmerah so se v gozdarstvu razvili konzervativizmi in ste- reotipi, tako imenovano torbarstvo itd., kar gozdarstvu objektivno preprečuje potrebni ideološki preskok v nove razmere.« (Kmecl, M.: Štiri desetletja resnic in sanj inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo (1947-1987). Zbornik gozdarstva in lesarstva 31 , Ljubljana 1988.) Združena konzervativizem in monopol iz- ražanja misli sta sposobna zavreti kolo raz- voja vsake stroke in vsake družbe. Proti temu se danes v družbi borimo. V našem gozdarstvu pa v zadnjih letih ta boj celo izgubljamo. Kljub navedenim parolam. Ker pomeni izgubiti ta boj dolgoročno gledano katastrofo stroke (podobno kot velja to za družbo), je opozorilu, kot ga s pnmerom navaja kolega Igor Dakskobler, nadvse vredno prisluhniti. Živan Vesehč naveličaš tudi najboljšega prijatelJa, sesto- pamo vsak zase. Z vsakim korakom lažje dihamo in nekje tik pod 4000 m nadmorske višine stopimo v megleno morje. Neverjeten preobrat - zgoraj sonce, rumena pokrajina, črede pasočih se lam in mršavih kljuset, ki 357