ŽsoSri tedhir Lelo IB. Šteo. 17. ^ Gorica, sobota 27. aprila f946 <4 Cena L. 4.— PETA OBLETNICA OSVOBODILNE FRONTE Za združitev vseh Slovencev v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji - Za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov - Za vseslovansko enotnost z ruskim narodom na čelu - Proč z izdajalci in šovinisti - Za ljudsko oblast - Zemljo tistemu, ki jo obdeluje - Osvobodilna fronta predstavlja slovenski narod in njegovo ljudstvo Pomen OF za našo Primorsko Naš NanooNi pnazNiK Ko danes ves slovenski narod in z njim vsi državljani Jugoslavije s ponosom in velikim zadoščenjem praznujemo peto obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, nam Primorcem zopet stopa pred oči vsa veličina in zgodovinska pomembnost tega velikega dne, ko je nastopila prelomnica v političnem boju in strankarskem življenju stare pred aprilske in gnile Jugoslavije. Znano je, da je bilo v Sloveniji nekoliko strank in večinoma vse so hlapčevsko služile beograjski čaršiji. Po sramotni kapitulaciji pa so se vendar našli možje, ki jim je bilo za čast svojega trpečega naroda; tajno so se zbrali in spoznali pretečo nevarnost. Zgodilo se je tisto, po čemer so na tihem hrepeneli dolga desetletja vsi tisti, ki jim je bila pri srcu sreča in dobrobit domovine, da se reši dežela in ljudstvo pred narodnim poginom. 27. aprila se je v Ljubljani na prvem sestanku skovalo pravo bratstvo ter iskreno zavezništvo med političnimi zastopniki tedanjih rodoljubov, ki so iskreno hoteli rešiti ljudstvo tujega jarma. Zastopniki, zbrani 27. aprila leta 1941, so položiti temelje Osvobodilne fronte in se tudi odločili za oboroženo borbo proti okupatorju. Odločna politika in vztrajno delo iniciativnega odbora je rodila svoj plod. Zrastla je mogočna politična organizacija — Osvobodilna fronta in prav to bratstvo ter iskreno zavezništvo med komunistično partijo, krščanskimi socialisti, naprednimi liberalci je skovalo prvo politično telo in to telo je neumorno delovalo ter organiziralo ljudstvo na upor. Prelita kri za visoke ideale svobode in pravice -je danes tisti velik porok, ki bo ohranil narodno in državno neodvisnost ter že rodil svoboden razvoj slovenskemu narodu v svoji ljudski republiki v okviru nove Jugoslavije. Pod vodstvom Osvobodilne fronte in njenega Izvršnega odbora se je dežela osvobodila fašističnega okupatorja. Prevzgojil se je slovenski narod in suvereno ljudstvo je zapustilo korumpira-ne ter nazadnjaške liberalne kakor tudi klerikalne demagoge, ki so bili glavni krivci dolgoletnega suženjstva in narodovega trpljenja. Da je slovenski narod danes tako enoten kot še nikoli v svoji zgodovini je zasluga predvsem jedra Osvobodilne fronte to je slavne Komunistične partije Slovenije, ki je pri vdoru okupatorja dala ves svoj kader, ki je l il edini zmožen in preizkušen za težko ilegalno borbo proti podivjanemu fašizmu. Na razvalinah stare monarhistične Jugoslavije se je zgradila nova Jugoslavija. Ne več Jugoslavija zatiralka narodnih manjšin man>eč nova, ki je dala svobodo in enakopravnost vsem narodom brez razlike vere in narodnosti. Osvobodilna fronta in ogromne žrtve našega naroda v sveti domovinski vojni so izbrisale sramotni pečat stare Jugoslavije in postavile enkrat za vselej mejnik. ki je nepremagljiv, pravi obrambni zid proti vsem nazadnjaškim protiljudskim izko išče-valnim silam suženjske in krivične preteklosti. Junaška borba vseh narodov Jugoslavije pa je tudi potrdila, da je bratstvo in enotnost neporušljivo, ker je to ljudska volja, ker je to njegovo stoletno hrepenenje po svobodi, pravici in resnici. L. Pred petimi leti -— dne 27. aprila 1941. — je bila na pobudo komunistične partije Slovenije ustanovljena v Ljubljani Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Ta dan je življenjske važnosti za ves naš slovenski narod, a še posebej za nas primorske Slovence, saj je 27. april važno razpotje v naši politični zgodovini, ko so si zatirane množice Slovencev z ustanovitvijo Osvobodilne fronte ustvarile svoje ljudsko gibanje ter si postavile s tem svoj jasen politični in vojaški program. Temeljne točke Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki so bile sprejete na sejah Vrhovnega Plenuma OF v oktobru in decembru leta 1941. so bile ves čas narodno osvobodilne borbe bojni program slovenskega ljudstva. V tej neenaki borbi z okupatorjem so ga navdihovale, mu kazale pot k zmagi, ter vlivale tisto živo vero, ki je bila potrebna, da smo strli spone suženjstva. Temeljne točke OF so postale zvezda vodnica vsega našega svobodoljubnega naroda, ostale so veličasten program našega deh omega ljudstva. Vzdramile so v njem vsa zdrava čustva ter mu pokazale pot do zmage, svobode in boljše bodočnosti. Ko se je uresničil program OF in so jugoslovanski narodi, skupno s svojimi zavezniki strli napadalno silo nacifašističnih napadalcev je slovenski narod skupno Na kongresu delavskih zastopnikov vsega sveta leta 1889-90 je prejelo do tedaj komaj upoštevano delo svoje naj večje priznanje, ko je bil prvi maj proglašen kot praznik dela. Od tedaj praznujejo delovne množice vsega sveta v naj lepšem mesecu leta svoj praznik. Praznujejo ga v enotnosti in borbenosti za svoje pravice in za demokratične svoboščine. Kakor vse pobude, ki so prihajale Fz delavskih vrst, tako je tudi proslava prvega maja naletela na velike ovire pri delodajalcih in pri takratnih nazadnjaških vladah. V težkih bojih in s stavkami si je moralo delovno ljudstvo priboriti to pravico. A kljub preganjanju, odpuščanju z dela — in mnogokrat je tekla kri, ko so ma-nifestantje v veličastnih povorkah terjali svoje pravice —. so delavske množice vedno bolj naraščale. Na velikih shodih so delavske organizacije in stranke pregledovali svoje kadre, podale obračun svojega dela in priborjenih uspehov. V desetih letih delavskih borb je bil dosežen osemurni delavnik, vpeljane so bile važne socialne zaščite ter svoboščine delovnega ljudstva. Primorsko ljudstvo slavi že nad 40 let ta veliki praznik dela. Posebno mesto Trst si je postopoma utrdilo pot do praznovanja prvega maja. Leta 1905 so ga prvič praznovali. Delodajalci «o se zoperstavljali vsemu kar bi bilo v prid in napredek delavstva. Ker niso hoteli dati delavcem ro-pusta je isto proglasilo stavko in odšlo na shode. Vslcd tega jih je mnogo prišlo ob, kruh. Na shodih v Trstu i,n Gorici so se vedno z narodi cele Jugoslavije izpopoL nil svoj borbeni program s tem, da je v štiriletni borbi osvobodil svojo domovino, pomagal pri izgradnji nove, srečnejše Jugoslavije ter položil temelje svoji ljudski oblasti. Medtem, ko je odpadlo vse kar je bilo nezdravega med narodom, ko so domači izdajalci prejeli zasluženo plačilo in so bile naše še nedokončno postavljene narodne meje zastražene po naši zmagoviti vojski je slovensko ljudstvo stopilo v drugo fazo svojega dela; k obnovi svoje domovine. Slovensko ljudstvo in še posebno mi Primorci ugotavljamo danes, da ne bi bilo zmage nad nasilnim okupatoneu. in fašizmom in da ne bi bila ustvarjena ljudska federativna država jugoslovanskih narodov, če se ne bi ljudske množice teh narodov združile v trdno enoto, ki nas je privedlo do zmage na vseh poljih* Danes ne bi beležili veličastnih zmag, ne bi ur»-.ničili narodnega ljudskega pr »grama, če ne bi naš narod pregledal svojih vrst, jih prerodil in povezal v enotno demokratično zvezo slovenskega ljudstva, kai je bi! temeljni program Osvobodilne fronte. Vsled tega je življenjske važnosti, da se ta pridobljena enotnost vedno in povsod varuje in krepi kot največja pridobitev slovenskega delovnega ljudstva, ki je izšla zmagovito iz ,e domovinske vojne. vršila po dva shoda, eden za Slovence, drugi za Italijane. Po shodih so se vršile manifestacije po mestnih ulicami, kjer se je vzklikalo solidarnosti delovnih množic. Slovesnost prvomajske proslave so zaključile ljudske veselice. Delavske množice vsega sveta in ne najzadnje naše delavstvo Julijske krajine se je po prvi svetovni vojni hitro znašlo fjr še bolj bojevito obnovilo, mednarodne vezi s proletariatom celega sveta. Delavstvo se je zavedalo, da bo le v enotni fronti vseh naprednih sil doseglo zmago nad sovražniki človeštva, nad vsemi, ki so povzročili vojno in vse zle posledice iste. Reakcionarji vsega sveta so se zavedli nevarnosti ki jim preti od združenih n.ipred-* n ih sil in so vsled tega skušali zadušiti revolucionarno razpoloženje delovnih množic. Vsa ta pri zadevanja in napori svetovne reakcije so se razbili ob odločnem odporu sovjetskega Ijudst-’a in njene slavne Rdeče armade. Reakcija pa ni klonila. Z lažnjivo propagando je začela sejati razdor v vrstah delovnega ljudstva, ustvarila je fašizem. V nadi, da bodo strli podvig ljudskih /nno žic so napadli Sovjetsko zvezo in druge svobodoljubne narode. Ni se jim posrečilo ukloniti borbenost svobodoljubnih narodov, ki vso se uprli in kohčno uničili roparske napade hitlerslie Nemčije in vseh njenih pomagačev Z zmago, ki so jo dosegli je postala proslava prvega maja zopet praznovanje vseh delovnih množic sveta. Reakcija pa si še vedno ne da miru. Pod krinko demokracije skuša nadaljevati s svo- Še posebno važnost je imelo delo Osvobodilne fronte za primorsko ljudstvo. Saj je 25 letna borba, ki so jo prebivalci Julijske krajine vodili proti «demokrat č-ni in liberalni« Italiji ter njenemu izrodku'fašizmu do dna zbu dila vse narodne in vse človeške sile zatiranega ljudstva. Ne bomo več upoštevali in ponavljali vseh krivic, vseh ponižanj in grozot, ki jih je primorsko ljudstvo pretrpelo v tem četrtstoletju. Pribijemo, da se je ogromna večina znašla enotna v Osvobodilni fronti ter da je v programu OF našla svojo dokončno odločitev. Mogoče nikjer drugje ni našla borba Osvobodilne fronte tako pripravljenih množic kakor ravno tukaj pod sivim Krnom in ob obali Jadranskega morja. Ko je bila mera potujčevanja in poniževanja najelementarnejših človečanskih pravic na vrhuncu, takrat ni primorsko ljudstvo oklevalo, ni več vprašalo temveč zahtevalo svojo staro pravdo. Zgrabilo je za orožje, se bojevalo proti neenakomerno močnemu sovražniku in doseglo zmago, čeravno je ta borba za življenje in smrt terjala naše najboljše sinove in so bili požgani domovi in opu-stošena zemlja naših dedov. Primorsko ljudstvo vključeno v domovinski vojni ni pomagalo samo razbiti in uničiti razdiralne sile fašizma, ampak je tudi z akti-vizacijo vseh najboljših sil ustvarilo pogoje, da danes pred vsem svetom jasno in odločno zahteva rešitev našega življenskega vprašanja: priključitev k Ljudski republiki Jugoslaviji! Ijenje in smrt, ko je vsaka človeška usoda visela na nitki, tako je ni m ti danes, ko gre za ureditev novega sveta in nove družbe. Program Osvobodilne fronte je prešel v meso in kri primorskega ljudstva; borba proti fašistom še ni končana, naša usoda se še o-dloča; še bodo barantali za nas in proti nam, mi pa smo že povedali: nikoli več suženjstva! Jugoslaviji! zaščitimo mirno sožitje prebivalstva v Julijski krajini. V tem maju — mesecu, ki nam je prinesel osvobojenje izpod fašističnega jarma — stopamo ponovno na ceste in trge, da poka žemo svojo moč in politično zrelost. Prvi maj naj pokaže vsemu svetu trdno voljo vsega primorskega ljudstva: hočemo Jugoslavijo! Živel prvi maj — praznik dela in boja delovnega ljudstva vsega sveta! Živelo Slovansko - Italijansko bratstvo! Živela enotna Julijska krajina v Titovi Jugoslaviji! ŽIVEL PRVI MAJ! Za čloDečanshe praolce - za mir med narodi Osvobodilni boj slovenskega in italijanskega demokratičnega ljudstva na Primofskem pa še ni končan. Čeprav ne pokajo več puške, se nadaljuje borba za politične in socialne temelje nove družbe, bori se za popolno uresničenje temeljnih točk, ki jih je označila Osvobodilna fronta. Tu ni več srednje poti. Kakor je ni bilo ob velikem spopadu za živ- Hocemo k * jim protiljudskim ' delovanjem. To podlo in zahrbtno delovanje pa razkrinkujejo naše delovne množice. Vse njih spletkarije pa ne bodo zaustavile naravnega razvoja primorskega ljudstva, ki dela za mir in bratstvo med narodi. Tako nas je dobil letošnji prvi maj ponovno v borbi za svoje pravice, za samoodločbo in pr, iztrebljanju zadnjih ostankov fašt zrna. Povezani v eno samo fronto vseh naprednih sil bijemo še zadnji boj. Enotni z italijanskimi demokratičnimi množicami si bomo utrdili naše organizacije, oa Prvomajslta proslava v Trstu Program : Koordinacijski odbor antifašističnih organizacij za proslavo 1. maja sporoča, da je dokončni program, ki ga je odredila in odobrila ZVU, sledeči: Dne 26. aprila - zvečer, kresovi na hribih okoli mesta. Dne 27. aprila - slovenska predstava v dvorani Doma pristaniških delavcev, italijanska predstava v dvorani kulturnega krožka «R. Rinaldi». Dne 28. aprila ob 11. uri dopoldne godbeni koncert godbe kulturnega Crožka «R. Rinaldi» na trgu Unità. Popoldne ob 17. uri množični pevski koncert najboljših slovenskih in italijanskih pevskih zborov v Ljudskem vrtu. Dne 29. aprila - uprizoritev drame «Annie Christie» od O’Neil-la v gledališču Fenice. Dne 30. aprila - ob mraku ba klada po mestu po določenih Micah. Zvečer bo v gledališču Fenice telovadna akademija. Dne 1. maja - ob 6. uri budnica po mestu z godbami; ob 6. uri generalna skušnja fizkulturnih skupin na igrišču pri sv. Soboti; ob 9. uri prvomajska povorka po določenih ulicah proti trgu Unità, kjer bodo slavnostni govori za proslavo 1. maja; ob 15. uri Lzkul-turni nastop na igrišču pri Sv. Soboti; ob 17. uri ^veliki množični pevski koncert slovenskih 6» italijanskih pevskih /Torov na igrišču pri,Sv. Soboti: zvečer, prired'tve na prostem pri igrišču pri Sv. Soboti, na dirkališču Montebella, na trgu Garibaldi, itd. NAVODILA ZA TRST Važna sporočila Pododbori antifašističnih organizacij za proslavo 1. maja naj se sestanejo v določenih društvenih prostorih vsak dan ob 20.30. Telovadni učitelji fizkulturnih skupin naj dado vsem mladincem in mladinkam, ki se bodo udeh> žili fizkulturnega nastopa, točna navodila glede oblek za fizkuimr-ni nastop. Praktična navodila glede oblek Mladinci: rdeče hlačke, bele majce brqz rokavov, bele copate. Mladinke: svetlomodro krilo, bela bluza s kratkimi rokavi in ovratnikom, bele copate. Pionirji: oranžne hlačke, bele copate. Pionirke: svetlozelena krila, bele bluze s kratkimi rokavi in ovratnikom, bele copate. Za krila in hlačke bodo vsi telovadci in telovadke dobili krojne risbe. Bele copate bodo izdelali doma iz navadnega belega blaga s čim cenejšimi sredstvi samo za to priliko. Razpis štafetnih tekov Zveza društev za telesno vzgojo za Primorje in Trst razpisuje naslednje štafetne teke, ki se bodo izvršili na 1. telovadnem zletu Julijske krajine za prvenstvo zleta: 1) mladini: 4X100 metrov in švedska štafeta (800 X 400'K200X 100 metrov); 2) mladinke: 4X60 metrov. Štafete tečejo po mednarodnih predpisih o lahki atletiki. Telovadne skupine naj se pri- javijo zvezi društev za telesno vzgojo do 15. t. m., ulica Fabio Filzi 10. Spored koncerta pevskih zborov, ki bo v nedeljo 28. aprila t. 1. v Ljudskem vrtu v Trstu ob 17. uri. 1) Bazzicotti: «Lovec», Veneziani: «Jutro» — izvaja moški zbor K. K. «Tommasi» iz Trsta. 2) G. Verdi: «Razbojniki», Se-ghizzi: «Kakšne vijolice» — izvaja pevski zbor «G. Verdi» iz Ronki. 3) «Na morje in vihar» ruska narodna. Fr. Venturini: «Zdravica» — izvaja pevski zbor iz Bo-Ijunca. 4) Occini: «Napitnica», Merca-dante: «Banditi» —'izvaja pevsld zbor K. K. «Risoni» iz Trsta. * 5) Flajsman: ^Triglav», ruska* narodna «Pesem telovadcev» —p izvaja mladinski pevski zbor «Veseli slavček» iz Proseka-Kon-tovela. 6) Mokranjac: Vlil šopek srbskih narodnih pesmi, Adamič: Kresovale tri devojke» — izvaja pevski zbor Prosv. društva «Cankar» iz Trsta. 7) Thermignon: «Napitnica», Seghizzi: «Rožnata lica» — izvaja zbor «SUOII» iz Tržiča. 8) Vrabec: «Slovenska pesem», F. Marolt: «Iz daleke zemlje» — izvaja pevski zbor Glasbenega društva iz Gorice. 9) Zardini: «Po štajersko», G. Verdi: Zbor iz opere «Emani» — izvaja pevski zbor iz Gradiške. 10) L. Pacini: «Pesem ujetnikov». L Zajc: «Slava delu» — izvaja pevski zbor «G. Rota» iz Trsta. Pregled svetovnih dogodhov Razgovori zunanjih ministrov v Pariza Prva n? dnevnem redu - pogodba z Italijo V četrtek, 25. aprila t. 1. popoldne je bila prva seja konference štirih zunanjih ministrov v Parizu. Sestali so se Molotov (Zveza sovjetskih socialističnih republik), Byrnes (Združene a-meriške države), Bevin (Velika Britanija) in Bidault (Francija). Zvečer so v Parizu izdali sledeče poročilo: Svet zunanjih ministrov je odobril postopek, po katerem se bo konferenca ravnala. Nato je vzel v pretres vprašanja, ki jih je tie-ba postaviti na dnevni red konference. Seja je končala ob osmih zvečer. Prihodnji sestanek bo jutri, v petek, 26. aprila 1946, ob štirih popoldne.. Poročajo, da je prva na dnevnem redu pogodba z Italijo. Treba bo še sestaviti mirovne pogodbe z Madžarsko, Bolgarijo, Rumunijo in Finsko. « • * Prvotni rok za sklicanje mirovne konference, ki bo sledila razgovorom zunanjih ministrov, je bil kot je znano 1. maj. Niso še objavili novega roka za mirovno konferenco. Zunanja politika Komunistične partije Francije Trst-Jugoslaviji Agencija France Presse poroča, da je imel v Parizu svoje zasedanje Centralni Komite Komunistične partije Francije. Prisostvovali so Marcel Cachin, Maurice Thorez in ministra sedanje vlade Billou.v in Tillon, kakor tudi drugi zaslužni voditelji Komunistične partije Francije. Jacques Duclos, predsednik francoske komunistične parlamentarne skupine je podal politično poročilo. Ko je govoril o zunanji politiki je najprej omenil vprašanje Španije, ki ga sedaj pretresajo v Varnostnem svetu (organizacija Združenih naro- dov). Zahteval je obnovitev prisrčnih odnosov z vsemi državami v Srednji Evropi, posebno pa s Češkoslovaško, Poljsko in Jugoslavijo. Poudaril je, da smatrajo francoski komunisti, da mora pripasti Trst Jugoslaviji iz narodnostnih in gospodarskih razlogov. Kar se tiče Nemčije zastopa Komunistična partija naslednje stališče: Priključitev Posaarja k Franciji, dolga okupacija Porenja in internacionalizacija Porurja. Glede Italije je Duclos izjavil, da ima Francija neizpodbitne pravice do reparacij. 0 današnjem položaju v Fraucovi Španiji Dolores Ibarruri - Passionaria. sekretar Komunistične partije Španije je odgovorila na nekoliko vprašanj o današnjem položaju v Francovi Španiji. Povedala je sledeče: Položaj Franca je vsak dan bolj nevzdržen. Poleg drugega se vidi tudi iz tega, ker išče 'ojska sama, ki mu je glavna zaslomba, danes druge izhode. Zlasti e to primer s starimi generali in višjimi oficirji, katerih nesoglasja s Francom so splošno znana. To velja tudi za visoko buržuazijo in aristokracijo. Da bi zagotovil vojsko zase, je Franco pritegnil vanjo tisoče mladih fašistov in jih imenoval za oficirje. Na ta način je ustvaril vojaško kasro, ki je najbolj solidna zaslomba, ki pa se danes upira starim monarhističnim kadrom. Delavnost gverilcev narašča in se širi skoraj po vseh pokrapnah Španije, njihovo delovanje pa je izredno težko. Španija ni vojaško okupirana dežela, niti ni v vojni, kar otežuje delovanje gverilcev, njihovo oskrbovanje itd. Gverilci so junaška vojska, razširjena po vsej deželi. Bore se proti močno oboroženi državi, ki ima mobilizirano vojsko, policijo in orožni-štvo z namenom, da zatre gverilsko gibanje, kar pa frankistom ne uspeva. Ce tudi razpršijo kakšno skupino, se ostali naglo organizirajo in se pojavijo novi borci, ki nadaljujejo borbo in prevzamejo junaško in sveto dediščino padlih tovarišev. Splošen položaj je katastrofalen. Čeprav je Španija dežela žita, so obroki kruha za prebivalstvo najmanjši v Evropi. Po sedmih letih fašističnega vladanja je dnevni obrok kruha za osebo 100 do 125 gramov. Pogosto mine po več dni, kakor se je nedavijo dogodilo v Kataloniji, da ne dobijo ljudje niti tega koščka kruha. Stotisoči delavcev so brez dela. Njihov položaj je beden. Kmetje žive v zares obupnih razmerah. Nimajo ne živine, ne semenja, niti kmetijskih strojev. Pridelki malih kmetov se rekvirirajo, ne da bi jim pustili najpotrebnejši minimum zaloge za prehrano živine in za setev. Istočasno delajo veleposestniki naravnost fantastične kupčije, ko špekulirajo z lakoto v mestih in z bedo siromašnih kmetov. Koncentracija republikanskih in demokratičnih sil v vladi g. Girala pomeni napredek v smeri ustvarjanja vlade narodne enotnosti. Komunisti so predlagali in se zavzemali za osnovanje še bolj reprezentativne vlade, v kateri bi sodelovale vse antifranki-stične sile, vendar pa s tem nismo uspeli. Kljub temu in čeprav nas v vladi zastopa samo en minister,' ostaja Komunistična partija najmogočnejša in najbolj borbena organizacija doma in izven Španije. Mi smo sprejeli sodelovanje v vladi g. Girala, da bi olajšali združitev republikancev In ustvarili pogoje za njeno sestavo na še bolj široki in reprezentativni podlag Ne glede r a vse to do Komunistična partija lojalno sodelovala z vsemi republikanskimi in ljudskimi silami ter bo podpirala g. Girala v njegovem težavnem delu. Upamo, da bo vlada g. Girala kljub nerazumevanju voditeljev angleške laburistične stranke našla podporo in pomoč v vseh demokratičnih deželah, ker je kljub vsem pomanjkljivostim vlada g. Girala zakonita zastopnica in naslednica republikanske ter demokratične zakonitosti naše države. v Gorici Pred Zavezniškim vojaškim sodiščem v Gorici se morajo še vedno zagovarjati le antifašisti, ki so bili aretirani ob priliki manifestacije za prihod snedzavezni-ške komisije. Civilni policisti nastopajo na razpravah kot obremenilne priče proti njim. V dneh razprav ni bilo niti enega obtoženca, ki bi ga civilna policija aretirala in privedla pred sodišče kot izzivača antifašistov. Namesto teh smo srečali celo vrsto fantov in deklet, ki so bili aretirani za malenkostne vzroke, večina sploh brez kakega vzroka, tako da jih je naposled sodišče oprostilo. Torej smo imeli v go-riških zaporih veliko število nedolžnih, ki so prestali skoraj mesec dni nezaslužene kazni. Antifašisti v zaporu Italijanski izzivači se pa sprehajajo po Korzn Za obsojene so veljale vedno ene in iste obtožbe, da so motili javni red, da so imeli palico, da so zmerjali civilno policijo, da so skušali sneti kako trikolorno značko brez zvezde, da so se upirali aretaciji, da so žalili »civiliste« (to pa so tisti, ki so vpili »fuori in abbasso i s’ciavi«).' Ali je sploh mogoče, da ni prav nobènega slučaja, ko bi inorili ci-vilpi policisti pričati proti pravim fašističnim izzivačem, ker so si vendar pred očmi istih policistov dogajale nezaslišne stvari. Kje pa so tisti, ki so pred očmi policistov na Verdijevem korzu 27. marca popoldne trgali rdeče zvezdice in zastave slovenskim otrokom? Kje so tisti, ki so pred barom De Nicolo pod nosom policista pozdravljali s fašističnim pozdravom? Kje so tisti, ki so na vogalu ulice Contavalle napadli znanega goriškega odvetnika dr. Medveščeka, ki je zaman prosil prisotne policiste za posredovanje? Kje so tisti, ki so pred sedežem CLN ob prisotnosti civilne policije napadli in pretepli dve • ženski zato, ker sta imeli rdeče zvezdice? Kaj je mislil civilni policist, ki je mirno gledal, da so šovinisti napadli dopisnico Primorskega dnevnika? In kje so oni, ki so pri belem dnevu ob navzočnosti policije metali črnilo v jajčjih lupinah in steklenicah proti jugoslovanskim zastavam, proti slovenskim tablam in v o-braz antifašistom? Niti privan-dranih postopačev, katerim je sama policija zaplenila gumijaste biče, ni še bilo pred Zavezniškim vojaškim sodiščem. Ravno na teh razpravah se civilni policisti razkrinkujejo, da so to, za kar smo jih že neštetokrat prikazali in obsodili. Namesto tega da bi nepristransko vzdrževali red, so raje ščitili fašiste, protežirali trikolornc kokarde, pripomogli k obrambi »ita-lijanstva« Gorice. Za to je tudi mogoče, da je agent civilne policije D’Abbraccio, južnjak, dejal »Jaz sem Italijan in držim za Italijo« ter aretiral goriško antifa-šistko Adele Devetak, za.kar ga je tudi ona potem zatožila pred sodiščem, ki je njo oprostilo. Neprimerno težke kazni za naše tovariše Upoštevajoč razmere, ki so privedle antifašiste pred sodišče, so bile nekatere obsqdbe, ki so bile 15. aprila izrečene proti njim, nepričakovano in neusmiljeno težke. Obržnel Franc iz Gorice, obtožen da se je upiral civilni policiji in da ni imel pri sebi dokumentov je bil obsojen na 45 dni zapora pogojno; Žižmond Jože iz Volčjedrage, obtožen da se je u-piral civilni policiji in aretaciji, je oproščen, ker ni zakrivil deja*-nja; Leban Franc, obtožen da je na ulici zmerjal civilno policijo in da se je upiral aretaciji, je dobil 11 mesecev zapora1; Debenjak Rudolf iz Kozane, obtožen da je snemal sliko pri nekem fotografu in da se je upiral policiji, je obsojen na 2 meseca zapora pogojno; Bevčič Dragotin iz Kojskega, obtožen da je imel pri sebi palico in da je skušal sneti neko zastavo brez zvezde, na 11 mesecev zapora; Beltram Viktor iz Vogrskega, obtožen da je zmčrjal civilno policijo in metal kamenje, na 7 mesecev zapora; Brezigar Jerica iz Deskel, obtožena da je na ulici zmerjala civilne policiste, na 3 mesece zapora. Kazni so jim vštete začenši od dne aretacije, to je po večini z dne 26. in 27. marca. Dne 16. aprila dopoldne so prišli na vrsto pred zavezniškim vojaškim sodiščem tovariši Abram Mimi iz Krasa, Maraž Dragotin iz fiteverjana in Maligoj Vincenc iz Steverjana. Obtoženi so: prva, da je na ulici vpila »Živjo fašistična uniforma«, drugi da se je uprl nekemu ukazu policije, tretji da je zmerjal civiliste. Proti tovarišema Maraž in Maligoj je pričal civilni policist Edoardo Glessi, ki na vprašanje javnega tožilca ni znal povedati, kakšnemu ukazu se tovariša nista pokoravala in ni vedel povedati, kaj naj bi bila obtoženca točno zakrivila. Sodišče je ugotovilo, da civilni policisti, ki so izvršili aretacijo. niso bili sploh prisotni dejanjem, katerih sta tovariša obdolžena. Sodišče jih je vseeno obsodilo na mesec dni zapora. Kar manjka za dopolnitev meseca, jim je dano pogojno. Druga sekcija zavezniškega vojaškega sodišča, ki je imela razprave v nižjih prostorih, je oprostila radi pomanjkanja dokazov nekatere tovariše, ki so bili isto-tako aretirani ob priliki antifašističnih manifestacij v Gorici in sicer Rožič Marijo, Zavrtanik Marijo, obe iz Gorice, Podgornik Ivana iz Vogrskega, Blažič Jožeta iz Dobrovega. Končala se je razprava tudi proti Besednjak Albinu, ki so ga dolžili dveh kaznivih dejanj in sicer, da je metal kamenje proti civilni policiji in da se je upiral aretaciji. Za prvo obtožbo je dobil 9 mesecev, za drugo 3 mesece zapora. * * Zavezniško vojaško sodišče je poleg mnogih drugih obsodb zaslužnih antifašistov izreklo koncem preteklega tedna tudi naslednje: .Obsodilo je tov. Bressana Karla na 1 leto in 3 mesece zapora (od teh 3 mesece pogojno), češ da je grozil z nožem neki nasprotnici. V svoj zagovor je povedal, da se je vračal z dela ^dela pri ameriškem Rdečem križu). Nato je obsodilo tov. Žižmonda Avgusta iz Bukovice na 6 mesecev pogojne kazni. Abramiča Josipa iz Solkana in Bratino Leopolda iz Gorice pa na 3 mesece zapora. Miroslava Sulič-a iz Prva-čine na 1 mesec zapora. Tov. Prinčič Franc, ki je izgubil levo oko tekom narodno osvobodilnih bojev je bil obsojen na 1 mesec in pol zapora; Josip Arčon je dobil 6 mesecev zapjra; Franc Piščanc, 3 mesece. Oproščena je bila Dragica Mi-haljeva iz Komna ter Roman Pavletič, Ivan Zavrtanik in Štefan Medvešček iz Solkana. Marica Mozetič je dobila 3 mesece in 15 dni zapora, Julija Špacapan pa mesec dni; istotoliko Nada Lovrenčič. Dragotin Černe in Albert Abramič sta bila oproščena. Černič Zora je dobila sicer 1 mesec zapora, a bila je vse mo takoj izpuščena na svobodo, ker ji jc vojaško sodišče spremenilo ostale dneve, ki bi jih morala še delati, v pogojno kazen. Obtožene so zagovarjali naši goriški odvetniki dr. Tonkli, dr. Jakončič, dr. Birsa in drugi. Kje je civilna policija? Vprašamo se, kako to, da ne vidi civilna policija laških izziva-čev, ki razbijajo napisne table slovenskih zdravnikov in odvetnikov? Ali niso slišali razbijanja in petja »Giovinezze«, ko so plačani šovinisti in »nadebudni« študentje v najbolj ^prometnih ulicah kazali svojo dvatisočletno kulturo? Kako to, da ni policija ne videla in ne slišala, ko so de-molirali Bratuževo kavarno, ko je vendar njih vojašnica le en streljaj od tam oddaljena? Medtem pa so naši fantje in dekleta polnili goriške zapore, čeravno so jim dobili le lepake in lepilo v rokah. SLOVENCU Danes 27. aprila ob 8. url zveter vsi na proslavo petletnice 07 v Ljudski dom. Jutri v nedeljo, dne 28. aprila ob 4. uri popoldne vsi na pevski koncert v gledališče VerdiI \ \ Vojna skodla Člani zadruge vojnih oškodovancev v Trstu, zbrani na občnem zboru zadruge v Gorici 11. marca 1946, so sprejeli sledečo resolucijo: Vsled vojnih dogodkov in nasilja okupatorskih in nacifašistič-nih čet je bila Tržaška in Goriška pokrajina, zlasti tudi oni del, ki se nahaja pod zavezniško vojaško upravo, tako težko .prizadeta, da je vsestranska obnova porušenih domov in uničenih gospodarstev nujno potrebna. Zavezniški vojaški upravi, ki izvaja obnovo po predpisih tukaj veljavnega vojno odškodninskega zakona in po lastnih ukazih, hvaležno priznavamo dobro voljo in pomoč pri izvajanju obnove. Vendar smatramo potrebno u-gotoviti, da se ta obnova vrši zelo počasi in da tudi način, kako se izvaja, ne ustreza resničnim potrebam obnove, niti željam oškodovancev. Kaj bo z obnovo pri nas? Sklicujoč se na predloge in želje, vsebovane v spomenici naše zadruge od 17. novembra 1945, ki je bila prrdložena Zavezniški vojaški upravi v Trstu in Gorici ter na številne poznejše predloge, smatramo potrebno povdariti zlasti sledeče želje in predloge: Obnova poškodovanih stavb naj se razširi tudi na gospodarska in obrtna poslopja, kakor tudi na poškodovana zemljišča, ker je sicer gospodarska obnova, zlasti kmečkih domov, nemogoča. Pri obnovi naj se upoštevajo potrebe regulacije vasi in želje prebivalstva. Ta obnova naj se izvaja potom oškodovancev samih, ki naj se jim dajp na razpolago potrebna sredstva v materialu ter denarna sredstva v obliki predujmov za izvršitev dela, katerega vodstvo naj se poveri tehničnim strokovnjakom naše zadruge v režiji in pod nadzorstvom Z^ezniške vojaške uprave. Ta način bo veliko cenejši, ker bo omogočil uporabo vseh razpoložljivih sredstev za resnično obnovo. Oškodovanci, ki bodo na ta način prevzeli odgovornost' za pravilno uporabo sredstev in iz- vedbo obnovitvenih del, bodo imeli sami največji interes za pravilno delo in bodo obenem nudili najboljše jamstvo za zaupana jim sredstva. Pri oddaji obnovitvenih del raznim tvrdkam takega jamstva ni. Vrhutega ima tvrdka, ki prevzame delo, glavni interes, da doseže čim višji dobiček, za katerega gre zato precejšen odstotek na razpolago danih sredstev in to na škodo obnove same. Z oddajo del oškodovancem samim se zaposlijo v polni meri domače delovne moči in se okrepi domače gospodarstvo. V vsakem slučaju pa naj se oddajo obnovitvena dela le proti predložitvi načrta in proračuna za vsak posamezni objekt, ker oddaja del v drugi obliki, zlasti večjega števila hiš v bloku, brez točnega elaborata ter brez izmer in enotnih cen, kot se je to storilo pri oddaji obnove 20 hiš v Mirnu in Rihemberku, ni v skladu s predpisi o licitacijah in mora nujno voditi do nesoglasij in sporov tako z lastnikom kot z Zavezniško vojaško upravo, ker onemogoča vsako pravo kalkulacijo in kontrolo. Zahtevamo zdraoa stanovanja Obnova in popravila sta\b naj se izvrše popolnoma in tako, da se omogoči zboljšanje stavb, zlasti glede higijenskih naprav po modernih načelih. Vsem oškodovancem, tudi o-nim, prizadetim vsled bombardiranja po zavezniških zračnih silah, ki žele sami obnoviti svoje domove in gospodarska poslopja, naj se to omogoči in jim da na razpolago gradbeni material in plačajo stroški delovnih moči, oziroma naj se jim da primeren predujem, da si sami nabavijo potrebni material in plačajo delovne moči. Nad delom naj vrši nadzorstvo Zavezniška »vojaška uprava. Oškodovancem, ki so taka obnovitvena dela že izvršili, naj se povrnejo stroški neglede na čas, v katerem so bila dela napravljena. V vsakem slučaju naj se oškodovanemu lastniku dovoli nadzorstvo nad deli in upoštevajo njegovi predlogi glede popravila. Nobene obremenltoe na škodo lastnika Obnova naj se vrši le s pristankom in-brez vsake obremenitve vojnih oškodovancev, zlasti brez vsake vknjižbe obnovitvenih stroškov na stavbe, poškodovane vsled bombardiranja iz zraka. ' Dosedaj z ukazi št. 14 in 27 odrejene obremenitve oškodovancev za polovico obnovitvenih stroškov naj se prekličejo, že izvršene vknjižbe pa naj se izbrišejo. V tem oziru dana zagotovila glede bremen proste obnove po nacifašistih povzročenih škod, naj se potrdijo z uradnim odlokom. V kolikor bremen prosta obnova škod, povzročenih od Za- vezniških zračnih sil, ni bila mogoča, naj se sedanji strogi predpisi ublažijo. Zlasti naj se ukine odločba, da se vrši obnova tudi brez pristanka oškodovanca kakor tudi, da jamči za te stroške vsa, tudi osebna imovina oškodovanca. Zadostuje, če je to že potrebno, jamstvo potom popravljene nepremičnine. Izpopolni naj se odločba glede plačila vknjiže-nih stroškov popravila, ki ni jasna, tako, da ne bo v slučaju, ako oškodovanec ne bi bil sposoben plačati zapah obrok, ta obrok, ali pa celo celotni znesek takoj izterljiv. V takem slučaju bo večina oškodovancev radi nemožno-sti plačila morala vsled prisilnega izterjanja terjatve izgubiti svoje domove. Pač pa naj se izvrše take vknjižbe brez stroškov in tako za oškodovanca, pa tudi dolg naj bo prost vsakih obresti. Ker je pričakovati padec cen nepremičnin vsled ureditve valutnih in gospodarskih razmer, naj se tudi v tem pogledu zaščiti oškodovanca na ta način, da se bo tudi vknjiženi dolg Sorazmerno s padanjem cen znižal. Ta dolg naj ne bo mogoče odstopiti zasebnikom ali bankam, temveč naj ga prevzame nase država in ustanovi za njegovo plačilo poseben amortizacijski fond. ! Vojne oškodovance naj se o-prosti za določeno dobo plačevanja davkov. Pospeši naj se tudi obnova gospodarstva sploh potom dobave živine, orodja in drugih gospodarskih ter stanovanjskih in oblačilnih potrebščin v naravi. Zlasti pa naj se pospeši izplačevanje predujmov in odškodnin za pre-mičninske škode in prekliče predpis o predložitvi kazenskih listov prijavam vojnih škod. Tudi ugotovitev in izplačilo škode, povzročene po zavezniških silah, naj se pospeši in z uradnim odlokom uzakoni ter izdajo potrebni uradni predpisi glede postopka. Ta škoda gre v težke milijone ii\ obremenjuje že itak vsled vojne oslabljeno gospodarstvo cele dežele. Zadrugi vojnih oškodovancev naj se omogoči in olajša delo, ki ga vrši sama in potom svojih podružnic nesebično v pomoč vojnim oškodovancem in naj se zlasti njen tehnični odsek pritegne k sodelovanju. Vknjižbe na hiše vojnih oškodovancev v Gorici na podlagi ukaza ZUU št. Z7 Na podlagi ukaza ZVU št. 27 je bilo na predlog Genio Civile določenih za obnovo 18 hiš v Gorici. Na vse te hiše je bila tudi predlagana in že izvršena vknjižba zastavne pravice v prid Zavezniške vojaške uprhve za polovico obnovitvenih stroškov. nekateri med njimi prav dooro. Po končani igri je nastopil mešani pevski zbor z dvema točkama, nakar je sledil ples. »Strica ihto« so izvajali: Fdi Prinčič, Štefan Rodinja, Marta Rodinja, Mirko Klanjšček, Jožef Figelj, Mirko Figelj, Zdravka Sfiligoj in Valentina Pintar, režirala je Zofa Prinčič. Prvačina Proslava pok. tov. J. Srebrniča Dne 17. t. m. je priredilo naše prosvetno društvo »Pod svobodnim soncem« svečano proslavo v spomin- pokojnega borca za svobodo tov. Josipa Srebrniča. Kljub obilni zaposlenosti prebivalstva pri pomladanskem delu na polju se je proslave udeležila velika množica ljudi, ki je sledila dobro izbranemu sporedu z razumevanjem in pieteto, ki smo jo dolžni velikemu pokojniku. Žalne proslave so se udeležili poleg drugih članov naših organizacij tudi tajnik okrajnega ASIZ-a ter okrajna referentka za prosveto. Po uvodni deklamaciji je sledil življenjepis, ki ga je v daljšem govoru podal tovariš iz okrožja, nakar je domača godba odigrala nekaj žalnih koračnic in partizanskih pesmi. Mešani pevski