in bi mi bilo ljubše, če ne bi razumel, kako je mogoče, da smatrate za bolj oštevanja vrednega mene, ki sem se s skromnimi dialektičnimi močmi res da neokretno, toda vendar-le nekako približal Vašemu nazoru, nego < domače ognjišče*, ki si z naporom vseh svojih nemajhnih sil prizadeva zagovarjati idejo, katere nasprotnik ste tudi Vi.
Dobro; kakor ste v tej stvari izdali Vi mene, tako Vas bom v naslednji izdal jaz: Dogovorjena sva, da krščanske umetnosti ni. Nisva pa dogovorjena glede polemike. Vi ste očitno mnenja, da tudi krščanske polemike ni in zato dajete v nji duška tudi svojim nelepim in mračnim čuvstvom in to še v katoliški reviji; jaz pa priznavam samo krščansko polemiko, to je polemiko kot idejno nasprotstvo brez nepotrebnih čuvstvenih primesi. Kadar bo Vaša polemika taka, Vam bom z veseljem na razpolago, in sicer z vso slastjo, ki mi jo daje vsak snažen idejni boj.                                                Josip  Vidmar.
KAKO DA NE BI?
S a t y r u s
Kako da ne bi kakor gobe rastli nam listi, lističi ob vsakem dnevu, ko pa preveč živin je v našem hlevu in vsaka hoče imeti svoje — jasli?
VZOR-JUNAK
S a t y r u s
Z umetnostjo, o Juš, veš, stvar je taka: Ne ustvarjaj tipov, kar na lastno pest, ko v Frančiškanski ulici številka šest ti UJU zastonj da vzor-junaka!
LJUDSKA UNIVERZA V MARIBORU
S a t y r u s
Tu, rodoljub predragi moj, se uči, kako s kresalom znamke «Wien» v tej najbolj šentflorijanski vseh dolin prižigajo se rodu uma svetle luči!
DVOJE POTREBNIH VPRAŠANJ
S a t y r u s
Sam Bog ve, če iz notranje potrebe nam Rešetar zdaj zrnje rešeta? In Bog ve, če se spomnil prej je sebe prerešetati v vsako smer do dna? —
ZAKAJ?
S a t y r u s
Zakaj ta Mož z metlo v rokah nam hišni prah samo pometa? — Naj rajši ustvaril bi na mah nam novega Poeta!
125