iUiiLSIVU v UUtfLJUfc foUnina vlatana v gotovini RI1L LJUBLJANA, 14. MARCA 1934 utMm. Leto 47 - Štev. 11 tDOMOCJUB (Dopise in spise sprejemu uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane tO Din. — Naročnina 'Stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 6» Din. Posamezna številka t Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 29-92. Tudi tu bo treba kaj ukreniti 0 vseh mogočih zadevah razpravljajo danes ljudje po časopisju In po raznih zborovanjih. O krizah in o brezposelnosti govorimo dan za dnem, pa vendar vemo, da nnmo govorjenje ne bo prineslo nobenega izboljšanja. Treba bo preiti k delom. Treba bo začeti uspešno zdraviti rane, ki jih je tisočem zadal današnji kruti čas z vsem, kar je prinesel s seboj. Eno takih perečih vprašanj, ki je v zvezi s krizo in bedo današnjega časa, je tudi vprašanje, kako preskrbeti naše ubožec, ki so dandanes med reveži največji reveži. Žalostna je usoda občinskega reveža. Kako .ie siromak prišel do tega, da se mora preživljati na stroške drugih, pustimo za ?nkrat pri miru. Morda je prišel ta ali oni po lastni krivdi na heraeko palico in na rame občine. Velika večina teh nesrečnikov pa je vendar žrtev razmer, ki so jih pahnile proti njihovi volji v revščino. In ta je huda! Splošno obubožanje najširših plasti naroda je vzelo tndi najusmiljenejšim možnost, da bi izkazovali trpečemu dobrote v toliki meri, kot jim to voleva srce. Zato občinski ubožci nemalokrat stradajo, nimajo ne stanovanja ne obleke, ne oskrbe v bolezni. Marsikje se selijo še od hiše do hiše kot breme, ki se ga vsakdo boji in kot bi bili manjvredni in tzvrikl človeške družbe. Ko so se na zadnjem zasedanju bano-vinskega sveta pomenkovali gospodje o občinskih zadevah, je nanesla beseda tudi na občinske ubožce. Nekdo je zopet sprožil vprašanje občinskih, oziroma okrajnih ubožnic ln hiralnic, katerim bi bilo treba v današnjih časih posvetiti več pažnje. Zastopnik banovine je celo rekel, da bi se dala dobiti vsaj skromna pomoč tudi od banovine, tako (la bo s prispevki občin mogočo vsaj najpotrebnejše reveže primerno preskrbeti za tadnje dni njihovega življenja. Zato bi bilo ros zelo umestno, da bi se občine rosno lotile tega vprašanja, ki je med najbolj perečimi, kar jih je naloženih našim občinam. Najenostavnejša rešitev tega vprašanja je ustanovitev občinsko ubožniee. Marsikje je na razpolago kaka zapuščena hiša, ki bi se dala kupiti za nizko ceno ln bi se brez Posebnih stroškov dala preurediti za stanovanja ubožcev. V gotovih pogledih pa je bolje, če se združi več občin iu si skupaj Postavijo večje poslopje za svoje siromake. S tem se oskrba poceni. Kes je danes tudi pri občinah trda za denar, toda če je denar sploh za kakšno stvar, mora biti za domače reveže. Prej morajo iz občinskih proračunov izginiti podpore raznim društvom, dnevnice in potnine, »troški za »reprezeutacije« iu polepšanje kra- ja kakor pa svote za vzdrževanje revežev. Ena najvažnejših nalog občine je, da skrbi za svoje občane v socialnem pogledu, za vse, ne samo za eno plast, ki morda podpore trenutno ne potrebuje, pa jo vendar prejema. Cele kolone brezposelnih se pomikajo po nnših cestah in pritiskajo na kljuke. Mnogi so potrebni, mnogi pa so le zajedavei, ki se na račun dobrih src rede v škodo potrebnih. Kontrola nad njimi je nemogoča. Zlorabe bi se dalo preprečiti le na ta način, da bi vsaka občina prevzela v oskrbo svoje lastne reveže. Stroški bodo povprečno ravno taki kakor so sodaj, ko mora cela dežela vzdrževati trumo potrebnih, pa še množice nepotrebnih, ki zlorabljajo ljudsko usmi-ljenost. Marsikje se občine te svoje nalogo ne zavedajo. Znani so nam celo slučaji, da občine že imajo občinske ubožniee, ki so jih v boljših časih postavili uvidevni možje, pa jih sedaj no uporabljajo v ta namen, ampak pošiljajo svoje reveže po »numerah« od hiše do hiše. To gotovo ni prav. Še bolj napačno pa je, če občine iz gotovih razlogov nalagajo ljudem skrb za take, o katerih je znano, da so še delazmožni, ali pa ima io svojih sredstev dovolj, da bi lahko skromno živeli. Vprašanje ubožnic je zelo pereča zadeva naših občin in cele naše javnosti. Vsi odločujoči činitelji bi se morali združiti, da bi se to vprašanje rešilo tako, kukor so ca znali že davno rešiti v nekaterih, drugih državah. Se en glas o dvojnem zasluzkarstvu O tej pereči zadevi priobčuje uvodnik tudi »Trgovski list«. Med drugim piše sledeče: Velika vrfiina dvojnih zaslužkarjev obstoja iz ljudi, ki so navezani na postranski zaslužek, ki v svoji glavni službi ne zaslužijo dovolj za svoj obstoj. Kadar mora rodbinski oče z več otroki dati od plače, ki ne dosega 2000 Din, eno tretjino samo zu stanovanje, takrat mu ostaja za druge življenjske potrebščine premalo. Je vse zastonj, toda cele vrste rodbin bi propadle brez postranskih zaslužkov. In večinoma so to rodbine, ki so delavne, ki imajo zdravo življenjsko silo v sebi in ki so za napredek vsega naroda odločilne. Prav isto velja za celo vrsto upokojencev. Nekateri imajo tako nizke pokojuine, da brez postranskega zaslužka sploh ne bi mogli obstati, neglede na to, da za še dela zmožnega človeka res ni prijetno ves dan le gledati v zrak in zapravljati dan za dnem v ubijajočem brezdelju. Pri sedanjih slabih plačah si pač ljudje pomagajo kakor morejo in znajo. Služijo denar, čeprav le nekaj stotakov, hčere, služijo upokojeni člani rodbine, služi, kdor le more. Prav nobeno dobro socialno delo ne bi napravil tisti, ki bi vsem tem ljudem odvzel zaslužek. Idealno bi seveda bilo, če bi bile razmere takšne, da nobenemu upokojencu ne bi bilo treba iskati postranskega zaslužka, če bi imel vsak tako plačo, da bi brez skrbi shajal in če bi bila tudi vsaka žena tako srečna, da bi se mogla izključno posvetiti le gospodinjstvu in materinstvu. Toda razmere žal niso takšne in za celo vrsto ljudi je edina rešitev postranski zaslužek, za celo vrsto žen pa edini izhod — služba, čeprav še tako slabo plačana služba. Izhod iz stiske zato ni v tem, da se enim službe jemljejo, zato da se drugim dajo, izhod je le v tem, da se ustvarijo nove možnosti zaslužka. Treba dvigniti kmetijstvo, zboljšnti cene kmetijskim pridelkom, da bo mogla kmeti ja prehraniti več ljudi, treba poskrbeti za dvig trgovine in obrti, da se odpro tudi tu nove službe in skrbeti bo treba za industrializacijo dežele. Gospodarsko silo dežele treba dvigniti, in to je edina pot, ki more odpraviti tako vpia-šanje dvojnega zaslužkarstva, ko nepotrebnega zaposlovanja ženskih moči. In zato je treba vse sile vpreči za gospodarsko delo in pust ti vse igračkanje z gesli, ki se lepo slišijo, k« pa nimajo stvarne utemeljenosti. Versko in nravstveno krepak narod ne propade »Ti sinko majhnega, mehkega naroda ... se izvestno bojiš, da se tvoj narod stisne in izpodrine ob splošnem napredovanju večjih narodov, ki mu ne bodo dopuščali posebnega razvijanja; bojiš se, da se potopi v drugih narodih ki kor tvoja Sava v tujem Dunavu! Tvoja bojazen ni upravičena ne pred Bogom ne pred človeško zgodovino. Pred Bogom ne, ker te je ustvaril, ker ti je podaril tvoj lepi jeziik in lepo domovino in ti ni odrekel pravic, (»deljenih drugim narodom. Božjo pravico imaš torej do življenja, kakor krožijo okoli solnca po svojih tirih veliki in mali planet je in drobni planetoidi. Pred človeško zgodovino ne, ker nI preminil še noben versko in nravstveno krepek narod, kakršen je izvestno tvoj, dokler je čuval vernost in nravnost, te svoji najvišji blaginji.« (Dr. Janez Mencinger.) »Domoljub« je barometer našega verskega ia narodnega gibanja. Katoliški Slovenci, aH •e zavedat« tega? RAZGLED PO SVETU Masaryk o pomenu vere in Cerkve za človeštvo Te dni je slavil češkoslovaški držami predsednik Tomaž Masaryk 84 letnico rojstva. Mas»ryk je svetovno priznani učenjak, velik državnik in borec za slovanske pravice in demokracijo. Zalo bo gctoVo ne samo naše verno ljudstvo, le.il. te mu note, ki so morda .-skregani z vero in Cerkvijo, zanimalo, kako misli slavni Masaryk o pomenu vernosii 2a člo-vekovo življenje. Masaiyk najprej poudarja, da nahajamo danes dve skupini ljudi; verne in neverne; prvi so srečni in zadovoljni,, večina drugih ue more najti svojega zadovoljstva in slaho razpoloženje mnoge izmed njih zapelje v sainouinor. Nevernost je največji vzrok samomnarcv. Masarvk nadaljuje: Vera v Koga in ne-snirln st človekove duše je vprav eno dejstvo, ki vtisne človeku pečat božjega in vlije vanj božjega blagoslova. Le vera in versko svetovne naziranje sta sposobni napravita človeku življenje takšno, da ga zamore voljno prenašali v vsakem, tuji najtežjem položaju življenja. Zato .- veren človek tudi vse drugače udejslvuje v svojem življenju kakor pa neveren človek. Saj je ravno vera ono dejstvo, ki nudi človeku skozi vse njegovo življenje tolažbo. upanje in veselje do življenja. Vprav radi tega je veren človek vedno vesel, zadovoljen, notranje usoglašen in miren. Toda vere ne potrebuje sajno pri prosto ljudstvo, kakor misli večina p< lizobra/encev, marveč vsi ljudje, ne glede na njihovo izobrazi«. Dejstvo je, da človek potrebuje za svoje življenje, da bo le-lo srečno, vprav tako vere kakor za dihanje zraka. Vnanji odraz človekove vernosti se kaže najbolje v njegovi cerkvenosti, to jo v ajego-vem udeleževanju cerkvenega življenja in v njegove«! pokora vanju zahtevam cerkve, ki ima kot svojo glavno nalogo ohranjati in ozna-lijevali verski nauk ter urejevati in reševati verska vprašanja in navajati svoje člane k vsemu temu, kar je resnično, dobro in lepo. Tako duhovno vodstvo cerkve jc njenim članom nujno potrebno, da se more prvič urejati in krepiti versko življenje pripadnikov in da more drugič le-lo imeti dovolj močnega vpliva na zunanji svet, kair je zelo potrebno za dviganje verskega življenja. Kajti le tako urejeno versko življenje more ohranjati in krepiti v ljudstvu vero in ga očuvati pre drazličnimi zablodami življenja, katere prinaša s seboj nevernost. Masaryk je govoril in gotovo ni lagal. Ce pa sta vera in Cerkev za,človeštvo tolike važnosti, ali ni sveta dolžnost velikih in malih, da Cerkvi ne mečejo v njenem vzvišenem delovanju polen pod noge, ampak, da jo vsestransko podpirajo. KATOLIŠKA CER K E V s To in ouo. Vodstvo kongregacije za širjenje vere je dalo poročilo o delu v misi-jonih. Iz poročila je razvidno, da je v letu 1932-33 bilo za rnisijone darovano 45,068,440 lir. Skoraj polovico te vsote so dobili misijoni v Afriki in na Kitajskem, — Občinski svet v Lurdu je sklenil, da postavi mali Bernardki, ki je bila lani prišteta med svetnike, spomenik. — Po prizadevanju francoskega društva katoliških novinarjev so nedavno posvetili v Thotonu, v kraju apostolskega delovanja sv. Frančiška Šaleškega lepo cerkev. — Katoliških duhovnikov je okrog 312 tisoč. Od teh je v Evropi 200 tisoč, ostali so porazdeljeni na druge kraje sveta, — Katoliške šole v Belgiji je lani obiskovalo 639.000 otrok, državne šole pa le 560.000, — Irski državni predsednik ima — vkljub visoki službi — največje veselje v tem, če more vsak dan mi-nistrirati. Pa predsednik ni zadovoljen le s BANKA BARUCH 15 Rut Latauefte, Pariš OclpremJja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holaadiji in Luksem-burgu sprejemajo plačila na naše čekovue račune-KI,01M: SoS0M-M Hnttellcs. FRANCIJA: Ko 1117-94t'»Hs. B01AN MJA: No l4SS.il« Ved. »limit, UJKSESEtmil: Xo 5M7 iMMrtonrj. Na zahtevo pošljemo brezplačno naš« ček. nukaznice T tem, da je sam dober katoličan, marveč si prizadeva, da bi vsemu javnemu življenju vtisnil pečat katolištva. Vlada je morala ugoditi zahtevi parlamenta, da se izobesi križ v vseh javnih poslopjih, med drugim tudi v senatu, parlamentu in na vseučiliščih. avstrija i s Hrvatskega šolskega nadzornika dobijo. Te dni je bil v burgendlandskem deželnem zboru soglasno izvoljen za deželnega glavarja inž. Sylvester. V nagovoru je izjavil tudi sledeče: »Če hočem biti pravičen, moram potrditi, da so bile narodne manjšine, predvsem naši vrli Hrvati, vedno na strani države. Zato je naša dolžnost, da to zvestobo Hrvatov nagradimo s tem, da jim izpolnimo željo nastavitve posebnega hrvatskega šolskega nadzornika, ITALIJA s Italija in srednjeevropsko vprašanje. Italijansko stališče v srednjeevropskem vprašanju se polagoma jasni. Italija je proti obnovi habsburške monarhije. Je za izpremembo mirovnih pogodb, toda le pod pogojem, da se izvrši v soglasju s prizadetimi državami. Priključitev Avstrije k Nemčiji bi pomenila za Italijo vojno. Tako danes/Kakšnih misli bo g. Mussolini jutri, Bog ve? s Drobiž. Na Banah pri Trstu imajo v novi vojašnici tudi radio postajo, Tudi tam, kakor že drugod, Imajo ukaz, motiti ljubljan- ske novice, in ga pridno izvršujejo. — za so zopet odvetnika dr. Josipa Deklcvo J Trstu. Najbrže bo konfiniran. — Mlekarna, Hrušici, znano zadružno podjetje sevetc> Istre, je dobila fašistovskega komisarja. Granata je ubila pri delu na polju v Brestu, vici na Krasu 26 letnega Josipa Krošlja, — y Šempolaju jc občinska uprava, ki jo vodi pti-seljeni komisar, vzela cerkovniku vso p!afc — Na cesti iz Divače v Vreme so našli smrtno ranjenega 46 letnega Jakoba Dujiča iz Vrem ČEŠKOSLOVAŠKA s Dobra državljanska vzgoja je brei verskega pouka nemogoča. ;>Cesky učiteU g|a. silo češkoslovaške stanovske organizacije pri-občuje sledeče: »Mi smo streljali mirno cilji in nismo nikakor pomislili na posledice, ko smo morali zavzeti stališče k zadnjim Habci-manovini šolskim preosnovam in k izstopom iz katoliške cerkve. Mi smo mislili uvesti v državne šole >.posvctno-brezversko nravnost« ali laično vzgojo. Vse, kar smo uspeli uvesti mesto krščanskega nauka, je bil plitev, plehek in prazen pouk o državljanskih dolžnostih in slednjič smo še to tako skrajšali, da sploh ni več kaj ostalo. Jaz nisem noben prijatelj cerkve, toda po dolgem tavanju moram priznati, da je verouk vodilni predmet vsega šolskega pouka. Šola danes potrebuje več, kot je rabila nekdaj, ker je postala središče vse državljanske vzgoje. Kol središče vse vzgoje pa neobhodno potrebuje verskega vzgojnega pouka, ki naj usmerja vsi drugo.« AMERIKA s Razno. V Teele Utah. je umrl John Mi-helčič iz Praproti v Beli krajini. — V Pilts-burhu Pa. je preminul Jože Petrič s Planine pri Vipavi. — V Torringtonu Conn. je odšel v večnost Jože Škulj iz Brakovega pri Velikih Laščah. — V Wenatchee Wash. jc zapustil ta svet Ant. Palkovič, doma nekje s Štajerskega. Je zapustil precej denarja. — V Calu-metu Mich. je zapel mrtvaški zvon Barbari Špehar iz Bele krajine. — V bližnjem Lau-riumu so položili v gomilo Franka Šaferja iz Lokev. — V Oregon City je izdihnil Rudolf Zadnikar iz Olševka pri Šenčurju. — V Lead-vville Colo. je umtl Jan Vidmar iz Črne vasi pri Ljubljani. — V Johnstovvu City III. i« zapustila solzno dolino Terezija Burja iz Porebra pri Kamniku. — V Greenburgh Pa. je izdihnila Pepa Gorenje iz Drame na Dolenjskem. — V Chisholmu Minn. je odšla v večnost Franca Podlogar iz Rakitnika p« Postojni. — V Argentini je zapel mrtvaški zvon Antonu Prelcu iz Kala pri Št, Petru na Krasu. — V Kansas City. Kan. so položili v gomilo Josipa Rusa iz Travnika pri Loškem potoku. — V Newyorku so djali v grob Jana Skulja od Sv. Križa pri Kostanjevici. — J Readingu Pa. se je preselila v večnost Marija Cudovan iz Boršta v Beli krajini. — V Bar-bertonu je umrla Marija Žnidaršič iz Križne gore, — Smrtno se je ponesrečil v Muse P« Alojz Belec iz vasi Gornje Jelenje pošta Dole pri Litiji. — V Eveleth Minn. je izdihnil Lovrenc Smolej iz Kranjske gore na Gorenjskem. — V Chicagi je zapustila solzno dolino Marija Kraus iz Kamnika. — V Wenatchee Wash. je odšel v večnost Anton Pavkovič « Zavratca v krški okolici. _ V Sheboyganfl je preminul Nik. Suša iz Radmirja v Savinjski dolini. — V Chikagi je umrl Anton Zidar i> 8labo vreme jo vedno nevarno za VaSe zdravje In,.nedolžno" prehlajenje se lahko razvije v teSko in dolgotrajno bolezen. Vsled tega vze-mito takoj po prvih znakih svotovnoznane ASPIRIN tablete z Bayerjevim križem)^ r »MtGBPA- Iu ii, Zjureb, Gairva 32 Ojl»i |c r«l>fr. po-l S. br. «7 od 10 I. I9M. »ižanskega okraja. — V Little Falls. sta preminula Jožefa Fingšt iz Rečice v Savinjski dolini in Anton Trček iz Smrečja pri Vrhniki. — V Evelethu Minn. je odšel v večnost Jan Babnik z Iga pri Ljubljani. — V Greensboro Penna je zapel mrtvaški zvon Alojziju Kosu, doma nekje z Dolenjskega. — V Massilonu O. 5o položili v gomilo Karla Bukovca, iz Dolnjega polja pri Soteski. — Avto je do smrti povozil Antona Prelesnika iz dobrepoljske far6i — V Evelethu Minn. je zapustil solzno dolino Jan Skute iz Podgore v Beli krajini. drobne novice 2866 žrtev je zahtevala kuga v zadnjih mesecih v Indiji. Javne boksarske tekme so prepovedali v Švici, ker se pri njih mladina navaja k surovosti. Posebno odlikovanje za iznajditelje je ustanovila ruska sovjetska vlada. Iz politike se hoče umakniti indijski voditelj Gandi; pravi da je bolan. 120 jezikov govore v Evropi; ruščina je na prvem mestu (120 milijonov ljudi). Italija želi baje sedaj sporazum z Malo zvezo. Angleška mornarica bo pozdravljala sv. očeta, kakor vsakega svetnega vladarja 24 policijskih stražnikov varuje noč in dan sobo, v kateri so spravljeni akti o Sta-vijskijevih goljufijah v Franciji Velika je nevarnost, da se vname Španiji državljanska vojna. Stavko je proglasilo 20.000 belgijskih delavcev. Marksistični upor ua Dunaju se je po- ! nesrečil, ker se železničarji niso pridružili, piše v češkem Brnu izhajajoča »Arbeiter Zeitungc. Med balkanskimi državami se vodijo pogajanja, da se proglasi turški Carigrad za svobodno pristanišče. 2 milijona letalskih pilotov hočejo izvež-bati sovjeti t štirih letih. Vsaj pravijo, da bo tako. Uradniške plače bo zvišala angleška vlada. 4000 ljudi je zmrznilo na otoku Ucurio v Japonskem morju. 2500 vagonov pšenice je bilo utihotap- Ijenih iz Madjarske v Avstrijo. Vsak nemški maturant, ki hoče na vseučilišče, mora služiti prej 4 mesece kot tovarniški ali poljski delavec. 2209 nesreč v enem samem letu Tako smo čitali prošlo nedeljo v »Slovencu«. A to so samo one nesreče, ki ve sanje Okrožni nrad za zavarovanje delavcev. Pripetile so se tekom enega samega leta in le v okolišu Dravske banovine. Vmes je bilo 29 smrtnih nesreč. Sam Bog ve, kako visoko pa je število nesreč, ki so »e pripetile onim, ki pri OUZD niso zavarovani, torej kmetom, obrtnikom, trgov-eem itd. — Da bedo, ki jo povzročajo nezgode, vsaj nekoliko omili, je naša domača »zajemna zavarovalnica v Ljubljani uvedla posebno zavarovanje za slučaj nezgod. Neposredno pri njej v Ljubljani ali pa pri »jenih krajevnih poverjenikih dobite o tem za vsakogar prevažnem zavarovanju točna pojasnila. Doživljaji mohorskega poverjenika (Konec.) »Ne vem, kam merijo te besede,« sem pripomni! na Lo. »Prišla sem k vam, če bi mi inogli pomagati.« »Najprej moram vedeti, s kom imam opraviti. Kako ti ie ime in odkod si prav za prav?« »Ali me še ne poznate? Saj bo že kmalu tri ledne, odkar sem v.vaši fari; pri Oničkovih služim; jeseni imam pa god, Katra sem,« »Nisem nič slišal o tem. Torej Katra, kaj bi rada?« »Ena čudr.a reči Pravkar sem zvedela — dober človek mi je povedal — da bo letos v Večernicah Mohorjevo družite «eta povest o meni, Vei jih je, ki »o jo napisati rn to samo zato, da se iz mene norčujejo,« Pri tej priči je v meni zrastlo spoznanje, da se za plašnimi očmi Katre skriva modrost, ki s Salomonovo ne zdrži nobene primere, in da v resnici ni nobene codlage za n:eno trditev. Da je ne bi zbegat, sem vendarle vprašal: »Kateri so pa oni hudobneži, ki si hočejo tp.be privoščiti v povesti?« »Oni človek, ki mi je to pravil _ kdo je lo, ne smem povedati — jih ni hotel imen-ovaii. In md je nazadnje tudi vseeno; zadosti je, če vem, da bo v Večernicah taka povest. Sploh je pa sama neumnost in hudobija, da pišejo povesti. Vse povesti piiejo samo zato, da se iz ljudi noTČujeio.« »Katra, moida pa le preslabo 9odiš?« »Le berite povesti, pa boste videli, da imam prav,« • Prižgal si, mojster, ža,r'k mi nove luči*, sem si mislili s Prešernom in vpraial: »Ti torej hočeš, naj bi ti jaz v tej zadevi pomagal?« »Da, saj zato sem prišla. Kar bojim se, da se mi bo zmešalo, kadar na to mislim.« (Kakor sem kasneje zvedel, je bila bojazen te reve odveč, ker je bila že itak vse življenje zmešana.« »Vi ste gotovo znani z gospodi pri Mohorjevi družbi; zato vas prosim, da stvar takole izpeljete. Če one povesti še niso natisnili, jim prepovem, da bi jo natisnili, Ampak to bo skoro gotovo že prepozno, ker v par mesecih bodo knjige že izšle. Ako pa je povest že natisnjena, recite, da jaz zahtevam tako: iz Večernic, kar jih bo šlo v našo škofijo, morajo iztrgati to povest, ker v teij škofiji me ljudje marsikje poznajo; za druge škofije mi že ni toliko, četudi bodo brali o meni, ker me ne poznajo. Vse to pa velja samo za letos, ker drugo leto bom itak šla drugam iz te dežele, na Hrvatsko ali v Bel-grad, da le teh ljudi ne bom več gledala. Potem lahko namažejo o meni deset povesti, če jih hočejo, da me lc tukaj ne bo. T vej lepo vas prosim, stojte mi to dobroto, vam bom večno hvaležna.« »Katra, le brez skrbi I Zagotovim tc, da letos o tebi ne bo nobene povesti v Večernicah in si nikar ne rva.pra vljaj radi tega nepotrebnih skrbi.« »Pa da boete gotovo posredovali!« »Kar sem rekel, je, kakor bi bilo pribito.« »Kdaj smem k vam priti, da bom zvedela, kako ste opravili?« »Kadar hočeš.« »Ali smem priti čez pet dni, da bom prej mirna?« »Lahko prideš. Za danes srečno, z Bogom!« Morda še isti dan sem poizvedoval pri Oničkovih, kako je z njihovo deklo in bil tedaj samo potrjen v svo;em prepričanju, da bi se bridko motil, kdor bi iz imena naše Katre sklepal na kako sorodnost njenih dušnih zmožnosti z onimi njene zavctnice sv. Katarine, ki jo častimo kot priproš-njico za pravi um in pravo pamet. Ni težko uganiti, koliko me je zamudila ta zadeva; rečem le to: če bi vsi ljudje imeli z vsemi zadevami toliko posla kot jaz v tem primeru, bi bil ves svet brezposeln. Točno v napovedanem roku je Katra zopet prišla. »No, kako ste opravili?« »Vse v redu, Katra! 0 tebi letos ne bo nobene povesti.« »Kaj ne. da je res. da so hoteli izdati ono povest?« »Katra, nič ne razmišljaj o tem. To ti rečem: vse je v redu.« »Ali ni bilo prav, da sem vas naprosila za pomoč ? « »Brez dvoma, vsakdo se sme potegniti za svojo čast.« »Od skrbi in žalosti nisem mogla spati. Vedno sem 9e bala: kaj bo, če bodo po celi fari in še drugod brali o meni! Ali jih je pri vas velika vpisanih v Mohorjevo družbo?« »Se ne morem pritožiti. Da bi sc le vedno držati na tej višini!« »Vidite, koliko bi jih že samo tukaj bralo in se smejalo na moj računi Pa da morejo biti ljudije tako grdil Jaz druge pustim pri miru, naj pa ie drugi mene puste! Vesela sem pa le, da se je stvar tako srečno iztekla. Ne vem, kako bi se vam zadosti zahvalila. Kaij sem vam pa sedaj dolžina?« »Nič, Katra, nič,« »Nekaj morate vzeti za trud.« »Če pa rečem, da nič ne vzamem, zase tudi ne pare; ako hočeš na vsak načtn kaij podariti, vzamem, ampak le za cerkev; naša cerkev je itak največji občinski revež.« »Pa naj bo za cerkev, saj rada dam. Stokrat hvala vami« Tako je cerkev obogatela ra ktukih pet dinarjev, Katra pa vsa srečna odšla in čez nekaj mesecev izginila iz naših krajev ter šla služit v tujino. Sc dane« pa je zame nerešeno vprašanje, ali jo je res kdo brezsrčno nalagal o on.i povesti ali pa je bilo sploh vse to le izrodek njene bolne domišljije. * Za Miklavža nn dobili knjižni dar Družbe sv. Mohorja, Večernice niso objavile nobeno pojesti o Katri, Koledar pa je izkazoval za naio župnik) v primeri e prejšnjim letom štiri ude prirastka. KAJ JE NOVEGA Več svobode iishu Pod tem naslovom priobčuje »Trgovski list članek sledeče vsebine: Našemu tisku je treba dali možnost za nepristransko in odkrito razpravljanje in treba ga je smatrati kot dragocenega sodelavca v službi državne dobrobiti. Nekateri narodni poslanci so poudarjali v belgrajski narodni skupščini nujno potrebo, da se da večja svoboda tisku, ker je zlasti v boju proti korupciji tisk najmočnejši zaveznik. Ali nekateri tega še vedno nočejo uvideti, ker jim je še preveč v ušesih šum in oni krik, ki so ga povzročali listi v do skrajnosti razpaljeni strankarski borbi. Toda ti času najtežjih strankarskih bojev so minuli in zato so se začele polagoma tudi vračati stare, državljanske svoboščine. — Tako so danes zopet dovoljene nove politične stranke, zopet so mogoča politična zborovanja in ustavno življenje se je začelo na vsej črti. Tolmač vsega ustavnega življenja, njegova živa slika pa je časopisje in zato mora tudi ono dobiti nazaj vsaj toliko svobode, ki je potrebna /. ozirom na novo ustavno življenje. Saj ni prav nobena težava, da se preprečijo nekdanji izrodki časopisnega boja, a da so vendar omogoči časopisju, da ostane delaven soborec za zboljšanje razmer. Zlasti pa je to potrebno v času, ko se tudi z. najvišjih mest poudarja potreba odločnega boja proti korupciji. Brez dejanske pomoči časopisja je uspeh tega boja dvomljiv, zakaj šele s tem, ko daj s časopisje v javnosti temu boju potreben poudarek, je tudi njegov izid nedvomno zmagovit. Več svobode tiska je zato prav tako nujna potreba, kn boj proti korupciji, ker je oboje neločljivo zvezano. Skupščina, ki je že v celi vrsti govorov to misel tudi izrekla, naj gre v tej stvari dn konca in napravila bo v resnici veliko delo. Za resno kritiko mora biti vedno mesta iu zato naj se uresniči predlog, da treba dati tisku možnost za odkrito in nepristransko kritiko. DOMAČE NOVICE___ d Birmovanjc v ljubljanski škofiji. (Nadaljevanje.) II. Dekanija Radovljica. 26. Ov-siše v ponedeljek, 7. maja; 27. Dobrava v torek, 8. maja; 28. Kamna gorica v sredo, 9. maja; 29. Kropa v četrtek, 10. maja; 30. Zasip v petek, 11. maja; 31 Gorje v soboto, 12. maja; 32. Bled v nedeljo, 13. maja; 33. Bohinjska Bela v ponedeljek, 14. maja; 34. Ribno v torek, 15. maja; 35. Bohinjska Bistrica v sredo, 16. maja; 36. Srednja vas v četrtek, 17. maja; 37. Koprivnik v petek, 18. maja. — III. Dekanija Novo mesto: 38. Novo mesto v nedeljo, 3. junija; 39. St. Peter v ponedeljek, 4. junija; 40. Šmarjeta v torek, 5 junija; 41. Bela cerkev v sredo, 6. junija; 42. Brusnice v četrtek, 7. junija; 43. Stopiče v petek, 8. junija; 44. Podgrad v soboto, 9. junija; 45. Šmihel v nedeljo, 10. junija; 46. ponedeljek, 11. junija; 47. Toplice v torek, 12. junija; 48. Poljane v sredo, 13. junija; 49. Crmošnjice v četrtek, 14. junija; 50. Soteska v petek, 15. junija; 51. Prečna v soboto, 16. junija; 52. Mirna peč v nedeljo, 17: junija. — IV. Dekanija Trebnje: 53. Trebnje v nedeljo, 27. maja; 54. Mirna v torek, 19. junija; 55. St. Rupert v sredo, 20. junija; 56. St. Janž v četrtek, 21. junija; 57. Sv. Trojica v petek, 22. junija; 58. Trebelno v soboto, 23. junija; 59. Mokronog v nedeljo, 24. junija; 60. Sv. Križ v ponedeljek, 25. junija; 61. Čatež v torek, 26. junija; 62. St. Lovrenc v sredo, 27. junija. d Zdravniška zbornica si je izbrala novega predsednika v osebi vsoučiliškega profesorja dr. Koširja. Dobil je '248 glasov. Lisla dr. Tičarja je ostala z 215 glasovi v manjšini. d Zborovanje bojevnikov, ki se je vršilo preteklo nedeljo v Mariboru, se je udeležilo nad 3000 ljudi. Tabor je v vsakem pogledu zelo lepo uspel. filffl pristno in poceni dobite pri lilllf Centralni vinarni ■■«■■»■« v Ljubljani d Razveljavljene občinske volitve. Razen doslej navedenih je upravno sodišče v Celju razveljavilo tudi občinske volitve na Gomil-skem in pri Sv. Juriju v fcčavnici. d Tovorno in športno pristanišče bodo zgradili v letu 1935. in 1936.*ob Ljubljanici in sicer v Trnovem, kjer je bil rečni promet že v prejšnjih stoletjih zelo razvit. d Za lovce. V loviščih grofa Attemsa iz Slov. Bistrice je padel pod strelčevo kroglo divji met jasec-velikan, ki je tehtal sedaj ob koncu zime 165 kg. — V Dravi v bližini Mežice pa so ujeli splavarji veleposestnika Franca Plažute 35 kg težkega soma, kar je za dravske vode velika redkost. — Pri prehlajenjih, hripi, vnetju vratu, zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josei« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. Po izjavah vseučiliških klinik se odlikuje »Franz-Josef« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. d Tako srečnih je pa malo. Maja bo tri • leta, kar je posestnik in mlinar na Gorenji Pi-rošici pri Cerkljah ob Krki Vegelj Jože zadel v državni loteriji 125.000 Din. S tem denarjem je preuredil svoj mlin in izboljšal vinograd. Delavci so lepo zaslužili, on pa povečal vrednost svojega imetja. Zadnji teden pa so ljudje staknili glave skupaj in si zašepetali, češ: Vegelj je že zopet zadel. In res! Oni petek je pripeljal domov 70 jurčkov, ki jih je zadel. d Vzamemo na znanje. V svoji 20. številki napada marksistična »Delavska politika« »Domoljuba«, ker je svetu razodel, da so glavni dunajski sccialno-demokratični voditelji židovskega pokolenja. »Delavska politika« izjavlja, da so avstrijski sodrugi dali i katoliški i židovski veri že davno slovo in da se sploh pokašijajo na vse vere. Vzamemo na znanje in zanesljivo pričakujemo, da 'se bodo naši gospodje sodrugi, ki z dunajskimi soglašajo »pokašljali na vse vere« tudi pri agitaciji morebitne volitve. Zaostajanj« sečne kislim. v je za mnogo organe pravi s|ru„' Sf prej čuti človek sploS,,,, lleL2 utrujenost, nervoznost, slabo sni i in tam ga kaj zaboli. Vse lo so n.M nejasni znaki notranjega zastrunlit. nja. /.a tem ohole ledvico, srce, krvne žilo jeii, slekli protin itd Četudi taki ljudje česlo iui'^-' zdravi, vendar hitro pod ležejo vsaki bolezni ker imajo mnogo strupa v sebi. Najmočncjie prirodno sredstvo za raztapljanje iu izločevanje sečne ki sline i i krvi je litij. Radenske vode (Zdravilni in Kraljev vrelec) pa so najmočnejši lilija; vre|tj cele Jugoslavije in so radio-aktivni. d Mastne podkupnine. V francoskem parlamentu so izvolili poseben odbor z nalogo, naj preišče, kdo je dobil kakšne podkupnine od velikega sleparja Stavijskega. 2e dosedaj je ta odbor ugotovil, da so dobili: poslanec Bounaure 400.000 frankov, ravnatelj Roma-gnina 8 milijonov frankov, neki Tribu 8 milijonov frankov, zavarovalnica »Confiance. 1 milijon frankov, ravnatelj te zavarovalnice 100.000 frankov, bivši poslanec Baille 8 milijonov frankov, časnikar Dubarry 200.000 frankov, časnikar Ajmard 50.000 frankov, časnikar Levy 300.000 frankov. Tako korupcijo sc odkrili v Franciji. »K a r i t a s<- je med drugim izplačala takoj cele zavarovane vsote tudi Voglarju Karlinu i Nadbišecu v Slov. goricah in Vodušku Ivanu v Mariboru. MED BRATI HRVATI d Sporazum med mlekarji in kmetovalci na Hrvaškem. Kakor so že časopisi poročali, so sc na Hrvaškem uprli kmetje proti mlekarskim trgovcem, ki so jih izkoriščali ter jim plačevali mleko po izredno nizkih cenah in še te so jim plačevali v blagu, lako da kmet sploh ni videl denarja. Skoro 14 dni jc troja! ta spor in obstojala je nevarnost, da ostane Zagreb brez mleka. Banska uprava Savske banovine je posredovala in tako je bil dne 9 t. m. dosežen sporazum med mlekarji in kmeti, ki velja za tri mesece. S tem sporazumom so se mlekarski trgovci obvezali, da bodo kmetom plačevali mleko po 1 Din liter, da ne bodo opustili svojih prejšnjih nabiralnic za rnleko. Nadalje bodo mleko poravnali v gotovini in ne več v blagu, iz svoje službe bodo odpustili vse nepoštene nabiralce. Ce ugotovijo, da je mleko slabo, ga morajo tekom 24 ur vrniti nazaj dobavitelju. Kmetje sc obvežejo, da bodo dobavljali samo zdravo, ne-posneto, iepok- eno mleko. Pri kontroli ob prevzemu mleka mora biti zraven tudi zastopnik kmetov. Tudi ne bodo kmetje prodajali drugim mleka pod določeno ceno. Trgovci in kmetje bodo skupno delovali na tem, da se ukine trošarina na mleko, maslo in sir. — Tako se je posrečilo organiziranim kmetom izvojevati zmago nad mlekarskimi trgovci, ki so jim plačevali mleko celo po 40 para z" liter. Na Hrvaškem namreč nimajo še mlekarskih zadrug, kakor so v Sloveniji, zato je vsa kupčija v rokah trgovcev. Njim je zagrozilo tudi mesto Zagreb, ki je bilo odločeno, da skupaj z banovino ustanovi mlekarske zadruge in lastno centralno mlekarno. Zato so se morali vdati in skleniti s kmeti ta sporazum. d Italijanom na pomoč. Naši mornarji so rešili neko italijansko motorno jadrnico i» vso posadko, ki bi se bila pri otoku Soška kmalu potopila. d Premetena želva. Te dni so ribici Pri otoku Hvartt imeli veliko srečo. V svoje mreže so vjeli veliko morsko želvo, ki je tehtal' \ Zahtevajte Gaglova vrtna semena! (54 |{g. Veliko žival so ribi« prepeljali v Bolit, da jo tam razstavijo in s tem zaslužijo nekaj pnr. Želvo so privezali za ladjo z dolgo vrvjo. Ponoči pa je želva pregrizla vrv in ušla j d Od premožnih davčnih uradnikov v Zagrebu zahtevajo pojasnila, kako so prišli do premoženja. d Brez luči. Izložbe trgovcev v Osjeku že 14 dni niso razsvetljene vsled spora osjeških trgovcev z mestno elektrarno. po srbski zemlji d Narodna skupščina je sprejela v podrobnosti celo vrsto proračunov posameznih ministrstev. Proračun vojnega ministrstva je bil sprejet soglasno. Narodni poslanec Stanič je ostro kritikoval delovanje prometnega ministra Radivojeviča, ki je nato v triurnem govoru zavračal očitke. Večina poslancev inu je ploskala, Stanič, bivši prometni minister je izjavil, da ostane pri svojih trditvah. K besedi se je oglasil tudi ministrski predsednik Uzu-novič, poživljajoč k razsodnosti. Poudarjal je razliko med gradnjo z lastnim in gradnjo z izposojenim denarjem in je v svrho presoje navedel iz lastnega doživetja siodeč zanimiv slučaj: -Zidal sein hišo na kredit. Zadolžil sem se pri Upravi fondov za 2 milijona. Kaj mislite, koliko bom plačal Upravi fondov za ta dva milijona posojila? (Medklic: Še dva milijona.) Ni dovolj samo še dva milijona. Skozi 25 lel moram plačevati po 200.CHK) Din letno. To pomeni, da bom v prvih 10 letih plačal dva milijona, nato pa bom moral še celih 15 let plačevati še nadalje po 200.000 Din letno, lako Ida lioni plačal še tri in pol milijona dinarjev, z drugimi besedami bi se reklo, da sem samega sobe oškodoval za tri in pol milijona dinarjev in da lahko sedaj dolžini upravo fondov, da me je opljačkala za tri milijone Din. Ne drži pa ne eno ne drugo.« — Proračun prometnega ministra je večina sprejela in nato vzela v pretres proračun za kmetijstvo. Ob tej j priliki so nekateri poslanci poudarjali potre-I ho kmetijskih zbornic. d Kndikahio-soeialna stranka dr. Janjiča I sc jo uredila v vseh devetih banovinah in bo sedaj zaprosila ministrstvo za končno odobritev obstoja in delovanja d Ustanovitev jugoslnvaiisko-italijanske-ga odbora pripravljajo v Belgradu, da bi na Ui način dosegli boljše gospodarske odnošaje z Italijo. Stare rane na nogah, rokah i. t. d. zanesljivo in hitro zaceli preizkušeno zdravilo HTONIN«. Izreden učinek so potrdili odlični zdravniki in znanstvene institucije. — Steklenica 20 D:n v lekarnah. Po poštnem povzetju dve steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 17 pošlje brezplačno: -FITON«. dr. s o. j., Zagreb 1-78. |0;'ofcr. jo min soc. jol. in nar. zdr. Sp. br. 611 >d 21 aprila 1933.) (I K trošarini na o lic in tolšče za maza- nil'. Finančno ministrstvo je pojasnilo, da rici-novo olje (za lekarniške iu druge namene), laneno olje /a proizvodnjo firneža, rdeče olje za tekstilno in usnjarsko stroko, mazila za obutev (paste za čiščenje čevljev), tolšče za čiščenje pušk, tolšče za mazanje tal itd. niso tro-Kiirinski predmeti po zadnji trošarinski uredbi. ki je stopila v veljavo dne 20. februarja. Iz-vzet je primer, če se ricinovo olje porabi za mazanje strojev in motorjev, n. pr. pri zrakoplova! vu ali ako se laneno olje porabi za muzanje strojev. — Na »o dejstvo opozarjamo ti- I ste, ki so že pohiteli z zvišanjem cen na nave-j deue predmete. d Pet kozličev je vrgla koza kmeta Dimitrija Stevanoviča v Coki v Banatu. Ta koza je že prej dvakrat imela po štiri mladiče. Tudi zadnji mladiči so vsi zdravi. d Število orožnikov se je znižalo od 18.210 v letu 1933. na 17.977 letos, kakor je navedel notranji minister Lazič v svojem poročilu v narodni skupščini. d Vsi delavci so zapustili delo v rudniku I »Jelašiča«, ker že več mesecev niso prejeli j nobene plače. Z« zdravljenje vsakovrstnih ran, lišajev, turov in drugih kožnih bolezni in ranitev priporočajo številni zdravniki -Fitonin«, ki preprečuje infekcijo, ustavlja krvavitev in naglo celi rane. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju dve st>iklnici 50 Din. Poučno knjižico štev. 17 pošlje zastonj »Fiton«, d. s o. j., Zagreb 1-78. nesreče d Stanovanjsko hišo je uničil požar Mihaelu Bezenšku v Vrhovdolu pri Limbušu v mariborski okolici. d Gospodarsko poslopje je uničil požar posestniku Jožefu Španingerju v Framu na Štajerskem. d Ogenj je uničil gospodarsko poslopje, hlev, svinjake, skedenj, drvarnico, slamorez-nico, mlatilnico in veliko krme daleč znanemu sadjarju Alojzu Podobnikarju"v Brezji pri Dobrovi pri Ljubljani. d Na njivi sta zgorela. Kmet Vojislav Stankovič iz Cetereža pri Žaba r ju v Vojvodini je šel na polje oral. Seboj je vzel 5 let staroga sinčka Itadiša in 8 letno hčerko Veroslavo. Otroka je spravil v poljsko kolibo, da ju je skril pred mrzlim vetrom. Ker pa je otroka vendar le zeblo, sta v kolibi zakurila, da bi se ogrela; oče pa je medtem daleč na njivi oral. j Vsled hudega vetra so se švigajoči plameni ' prijeli lesene kolibe, ki je naenkrat s plamenom zagorela. Otroka sta se kajpada prestrašila in sta začela vpiti na pontoč očeta. Ko je na njuno vpitje priliitel oče, je sinčka našel že mrtvega, hčerko pa vso v plamenih. Naglo jo je odnesel U zdravniku, a otrok je čez dve uri umrl. d Ko so se otroci igrali pri trugi za gramoz, je ta padla na triletnega Tončka Bergle-za in ga pobila do smrti. d Pri delu v gozdu se je smrtno ponesrečil Matija Turk, posestnik s Hriba pri Hitljah. d Vsi trije so bili mrtvi. Mladi oče Vajs iz Gorenje vasi pri Šmarjeti je šel na delo iu I za njim še njegova žena. Pustila sta v hiši svoje tri nedoletne otročičke, izmed katerih jo , bil največji štiri leta star. Ko sta se okoli pol-i dne vrnila domov in stopila v sobo, je bila ta vsa v dimu. Ko se ozrela po olrokih, so bili vsi nirtfi. Vnele so se cunje na peči, okna pa kljub gorkeinu vremenu trdo zaprta. d Na razbeljeno ploščo štedilnika je padla iu urnrla na -zadobljenih poškodbah neka dve in pol leta stara deklica v Keštajnu nad Raj-henburgom. d Voda ga jc odnesla. Posestniku Golun-dru v Veržeju je odnesla Mtira mlin ter ga razbila ob mostnih stebrih. Golunder je reševal dele mlina s čolnom, pomagalo mu je pa pri delu šestero sosedov, med njimi 25 letni posestniški sin Franc Gaberc. Ko so peljali naložen čoln k bregu, je zajel vodo in vseh sedmero je padlo v reko. Rešili so so vsi razen Gaberca, ki ga je voda odnesla ter je utonil. d Že no bivšega predsednika časnikarskega združenja v Zagrebu je zadela te dni iz- Delo m polin jc naporno Naporno je pa tudi pranje. »P E li 10 N < pralni prašek Vam to delo olajša. Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu, ki Vas bo rad postregel. Vaše perilo bo po pranju snežnobeto in še bolj trpežno. redna smrtna nesreča. S četrtega nadstropja ji je padlo na glavo tovorno dvigalo in jo popolnoma zmečkalo. d Plin je zadušil 67 letnega dninarja Žgan-ka Franca in Rozmana Franca, uslužbena pri Rudolfu Janiču, veleposestniku v Žalcu. d Nezgode. Lonec vrele kave je prevrnila nase 4 letna delavčeva hči Milka Brezi-gerjeva iz Ljubljane. Dobila je opekline po vsem telesu. — S strehe je padel in se hudo poškodoval gostilničar France Valant iz Sevnice ob Savi. — V Trbovljah je pri telovadbi padel z bradlje 28 letni rudar Alojzij Žlak in dobil težke poškodbe na glavi in vratu. — Obe nogi je odrezal vlak v Domžalah cariniku Francu Fuggerju. — Pri Sv. Duhu v občini Stara Loka je padlo drevo na 35 letnega Lovrenca Porento in mu prizadejalo resne notranje poškodbe. — Pri nagnenjo k maščobi, protinu. sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franz-Joselova« gren-čica delovanie želodca in freveso in traiuo pospeši prebavo NOVI GROBOVI d Krije vse odeja ena... V Mostah pri Ljubljani je umrla Kristina Zupanova. — V Kamniku je preminul vodja pisarne okr. na-čelstva 57 letni Franc Krek. — V Gorici je mirno v Gospodu zaspala 76 letna Neža Ka-mušič roj. Rijavec. — V Mali vasi pri Trebnjem je izdihnil 77 letni veleposestnik Mihael Lah. — V Horjulu je zapustila solzno dolino gostilničarka Ana Čepon roj. Rihar. — V zagrebški bolnišnici je odšel v večnost predstojnik okrajnega sodišča v Ljubljani dr, Ernest Kobe. — V Špitaliču so pokopali Frančiško Učakar. mater g. župnika v Kolovratu. — V Tržiču so položili v grob trgovca Nikolaja Theuerschucha. — V Šoštanju je zapel | mrtvaški zvon soprogi tovar. ravnatelja Juli-| jani Goričarievi. — V Guštajnu je umrl viso- Spomladanska vest za mlado m sSaro košolec Večko Edvard. — V Naklem je zapustil solzno dolino 62 Irini posestnik Franc Ažman, — V Ljubljani so umrli: 81 letna Ivana Schott, Ivana Klarer roj. Holeček, Antonija Boltavzer, vdova po dež. sod. svetniku Adela Jenčič roj. Andolšek, Franc Ceiestina in Mary Schlehan. Naj počivajo v miru! RAZNO d Zaposlitev kmetskib delavcev v Fran- ei.ii. Na nešteta vprašanja glede te zaposlitve sporočamo, da se nam doslej ni posrečilo dobiti naslova, ki bi tako delo preskrbel. Nekaj sezonskih delavcev je spravila tja doslej borza dela v Murski Soboti, toda le Prekmuree. Splošno se ne pohvalijo. Pravijo, da jih francoski kmetje izrabljajo in večkrat ne drže besede glede plače. Zato je treba pri tej stvari velike previdnosti. d Vsled zlorabe i občinskimi potrdili so zaprli župana v Dornišu v Bosni. d Vsled poneverbe je bil obsojen na štiri leta ječe upravitelj pošle v Carevem selu. d 20 miljionov Din znaša proračun mesta Sarajeva. Ko se začno cevi poapnjevati deluje uporaba naravne >Kraii7 Josefove« grenfice na redno izpraznjeuje črevesa in zmanjša naval krvi .Moderna doba nas je dovedla do tega. dit se ■■ MmgKjfm^^ttiUjs ' vse preveč oddaljujemo od naravnega, pri rodnega, >e preveč zatekamo k umetnemu, narejenemu. 1 BHBBE|jjlMBŽKM Tod.-, premodra. skrbna mati priroda nam daje zla- sti v spomladanskem času presnavljanja čudovit *? migljaj, da ludi zbudi težnja |X> narav- nem prerojenju. Z. zadovoljstvom lahko ugoto- IgSB '^hHH^B vimo. da so se ljudje vzlic nagnjenju do neprin d- " MB^r^HlMHImal nega vendar že precej poboljšali, zakaj medlem ko 1. *-Wb1bI še pred nekaj desetletji nihče ni mislil na to, ua bi P spomladi kaj sloril za svojo zdravstveno obnovo in naravno pomladitev, so dandanes že zelo v navadi K, . ., , tako zvana sjiomladanska zdravljenja, od katerih je INa slov,tl tll,elov slolp v 1'arizu, ki je visok iOO splošno priljubljeno pomladansko zdravljenje s melro.v> ?? postavili toplomer, ki je dolg 100 me-I'ianinka-čajem. ki je že v najširših krogih zelo razširjeno. Z gotovostjo je pričakovati, da 1k> videl prihodnji rod bolj odporne in zdrave ljudi, kakor jih vidimo mi. To pa prav zaradi lega, ker se že se- i danji rod jjravočasno bori proti staranju. Pozna ' namreč vzroke prezgodnjega poajmenja žil jjrav tako kakor usodne jx>sledice neredne prebave, ki razdira staničje in krajša življenje, ter iz tega razloga ludi že pozna velikanski [»men pravilnega čiščenja in obnavljanja krvi. Dandanes se je na primer v premnogih družinah že čisto udomačilo 6- do 12 tedensko spomladansko zdravljenje s Planinka-čajem Bahovee. To pa zaradi tega, ker je sestavljen večinoma iz izbranih zdravilnih planinskih zelišč, ki slovijo po svoji učinkovitosti pri slabi prebavi in iiaj>enjanju zlati zih, srčnem zamaščeiiju in srčni oslabelosti' pr. jtoapnenju žil, slabokrvnosti in s tem združeni nespečnosti, nervozi in glavobolu. Na sloviti tiftelov slolp v ['arizu, ki je visok KH) metrov, so [»stavili toplomer, ki je dolg 160 metrov in ki je jx>noči razsvetljen. Vsak hip Parižan lahko pogleda, koliko mraza ali gorkote je v francoski prestolnici. Razdalja za posamezne stopnje znaša tri metre. Lestvica se začenja 12 stopenj jx>d ničlo in konča s '13 stopenj nad ničlo. Ponori je pogled ne Eiffelov ilojp toliko boij učinkovit AlamiZurski eesar lJu-\ i s svojo ženo v narou. iioii favna zahvala. Podpisani Jenko hrnnc, posestnik iz Moltil smauam za suoio dolžnost zahvalili se Vzajemni zavarovalnici v Liubljant zu Iiieno hitro in kuiantno ocenitev mote poi/orell hiše in hleva ter za tako/Snie izntočtto odškodnini, Liubl/ana, dne 9. marca 1934. /en ko Franc. ★ Ona (snubcu): iJaz bi rada poročila panietnegl moža. — Snubec: Pametni možje se splSli M poroče.« n K Mariji na Trsat gremo o Binkoštih s po-sebnun romarskim vlakom. Polovična voznina brezplačen izlet z ladjo po morju na otok Krk! D" s. aprila moramo imeti pogojno število romarjev. Romarski list Preporod-, kjer so vsa pojasnila. dolu vsakdo zastonj, če gre potem z nami alt ne. -lavile svoj naslov po dopisnici na naslov: »»vota vojska«. Ljubljana. Tvrševa cesta št. 17 n Devica Marija v Polju. Ma praznik sv, Jožefa ob 8 ziutra, pmedi »Združenja borcev« na vrtu društvenega doma javen shod, na katerega se vabilo vsi bivši vojaki iz svetovne vojne ter vsi, ki »o odslužili vojake v Jugoslaviji. Ali so pljučne bolezni ozdravljive] bolniki dobe ^o-o|noma bre26,,ažno knjigo s slikami, ij Vinihnann hi«»l 8tf-zdra"nlli uvoda z« tlnzcnkuro, o temi .Ali so pljučne bolezni ozitrav- mSiammimMmmssa» .Mama. ah lahko dobim še košček potice?« »Ulej ga fanta, saj sem ti ravnokar dala kos kam pa si ga dal? « »Zgubil sem ga.« »Kako to, da si ga Zgubil?« je vprašala mati e skrbjo. »V usta sem ga položil in kar zgubil se je,« se je odrezal navihani Pepcek. 6' bS "ZZt ir^t £"ESff £32* ^ * W « kovine. Kljub temu dosežj izpuščena v morje. Svet se torej še vedno ZrJ?! 7°V|h holantfski'1 podmornic, ki je bila pravkar v p™ vrsti raznim iaš.zmonv PO DOMOVINI igaaasMMMatMii««^^ imamami rtn irr«; m i u iww»mw Kancler je govoril Dne 4. marca 1934 se je vršilo v Beljaku »bnrovanje koroških kmetov. Do 30.000 ljudstva je dospelo iz vseh krajev Koroške in vzhodne Tirolske. Med drugimi so došli tudi Blovenski kmetje in delavci z Žile. iz Roža in Podjune, da slišijo svojega kanclerja dr. Dol'-fussa. O dunajskih dogodkih se jo izjavil: Radikalno krilo socialno demokraške stranke je pripravljalo meščansko vojno. Devet desetin delavstva pa se je od tega krila ločilo. Tem delavcem gre prva zahvala, da se.je izjalovila zla nameia. Strokovne organizacije, ki so delale politiko, so razpuščene, na njihovo mesto stopi sedaj strokovna zveza avstrijskih nastav-ljpnce\ in delavcev. Naloga vlade bo, da delavce dodeli posameznim poklicnim skupinam. V teku prihodnjih tednov izide nova ustava, zgrajena na poklicnih stanovih in z avtoriter-nitn vodstvom. Dotlej, da se uveljavi nova ustava, bo treba najti prehodnih oblik. Tudi Koroška dobi svojo poklicno stanovsko ustavo, ohrani pa v glavnem samoupravo Uprava, predvsem deželna vlada pa se mora ločiti od politike. »Varovati hočemo mi ozemlju v Alpah in ob Donavi nemško kulturo in nemško svoj-stvenost. Na tem ozemlju pa imamo še druge, manjše narode in tudi njihovo narodno posebnost hočemo ščititi. Prav prisrčno moram danes pozdraviti državi zveste koroške Slovence, ki so se v tolikem številu udeležili tega zborovanja. Samoobsebi je umevno, da se bo varovala njihova narodna svojstvenost.« Pripomba »Koroškega Slovenca«: Prvič v avstrijski zgodovini smo čuli od moža, v kate- i rega rokah je usoda države, dobrohotno in naklonjeno besedo tudi nam, koroškim Slovencem. Bila je seve samo šele izjava, vendar kanclerjeva izjava pred množico tridesettiso-čib! In množica ji je burno pritrjevala. Hvaležni smo zanjo dr. Dollfussu, ker je opravičil naše zaupanje v novo, krščansko Avstrijo. Iskrena je naša želja, da se to zaupanje v sledečem razvoju utrdi in poglobi tudi ob dejanjih. Naša pripomba: Obljuba dela dolg. Igra. (Ig.) V nedeljo 18. marca priredi naše prosvetno društvo igro »Domen« v društveni dvorani ob 3 popoldne za okoliške vasi. Igro ponovi društvo v nedeljo 25. marca ob pol 8 zvečer. V januarju in februarju so imeli društveni člani na teden po štirikrat prosvetne večere s poučnimi predavanji. Zato ni priredilo društvo v tem času nobene igre. Samoposebi je razumljivo, da je zato povpraševanje in želja po kaki igri splošna. Letos bo ta igra najbrž zadnja, ker po veliki noči se bo začelo delo na polju. Zato vabljeni vsi prijatelji lepe ljudske igre in petja v društveno dvorano! Za lepo pet;e. (Šenčur pri Kranju.) V naši fari zanimanje za cerkveno petje vedno bolj raste tudi po podružnicah. Zato postaja potreba po cerkvenem harmoniju z vsakim dnem bolj očita. Najbolj si žele harmonija Visočani. Zato priredi na prošnjo Visočanov šenčurški župni urad na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca 1934, ob treh po- j poldne v cerkveni dvorani v Šenčurju gledališko I predstavo »Roza Jelodvorska«. Zanimanje za predstavo jo veliko. Saj je igra vzeta iz starodavnega grajskega življenja! Je zelo lepa in poučna. Ima sedem dejanj in mnogo petja. Igralci navdušeni in skrbno naučeni! Ves čisti dobiček dobi visoška cerkev, da kupi harmonij. Pripravljeni smo, da b» prišlo tudi veliko okoličanov! 1'asijon. (Cerknica.) Pasijon, trpljenje in smrt Jezusa Kristusa v 10 slikah, po F. S. Finžgarjevi priredb^ uprizori Kat. akcija v Cerknici. Prva predstava bo na tiho nedeljo 18. marca ob pol 20, druga na praznik sv. Jožefa popoldne ob 15, namenjena zlasti za okoličane. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Lovko. Za okolico je namenjena tudi predstava na velikonočni ponedeljek ob 15. Na cvetno nedeljo, na veliki četrtek in na belo nedeljo bo pričetek predstave ob pol 20. Ker je zanimanje po vsah okoliških farah že sedaj veliko, priporočamo, da si vstopnice pravočasno preskrbite. Zavod sv, Terezike. (Ponikve-Dobrepolje.) Usmiljene sestre sv. Križa so kupile posestvo nekdanje železne topilnice v Ponikvah. Postavile so tu zavod sv. Terezike, ki je že deloma gotov. f Za spomladansko čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PL4NINKA-CAJ BAHOVEC. Pristen je le. f e nosi: 1. zaščitni žig, — 2. une proizva;alea: Apoteka M r Bnhnvec. Liubliana, — 3. paket mora biti ve^.au in plombiran Torej za spomladansko zdravljenje samo pravi »PLANINKA-CAJ-BAHOVEC iz Ljubljane Keg. pod Sp. br, 76 od r>. 11. 1932 J KRIŽEV POT (Nadaljevanje.) Eleanor je pogledala živi klobčič ničvrednih človeških bitij, ki so bila slepa od ; vina in brez uma od jeze in togote zoper neznano stvar, ki je povzročila, da so popadali po tleh. Stopila je poleg Gilberta in se ga skoraj dotaknila. »Tukaj ne moreva ostati,« je rekla. »Ne sinete dopustiti, da bi me ti divjaki spoznali.« Držite se med menoj in zidovjem,« je odgovoril skoraj zapovedujoče. Z mečem v roki je stopil čez oni dve stopnici na cesto in si začel delati pot med hišami in pijano tolpo. Izpočetka ni šlo lahko. Eden je kakor nor planil nadenj, da bi ga ustavil; on ga je pa vrgel v stran; drugi je j potegnil bodalo, Gilbert pa ga je udaril z ! mečevo ploščino po sencu, da se je zvalil po tleh. Tako ni trajalo dolgo, da so se pijanci zbali njega, treznega možaka in se mu le ! malo ustavljali po robu. Nekateri izmed njih j so pri svitu bakelj opazili, da stopa poleg nje- j ga v plašč zavita ženska postava, in začule so se slabe šale, ki jih je spremljalo vpitje in j žvižganje, tako da je čista normanska kri kar j koprnela, da bi se obrnila in se z mečem v roki vrgla na tolpo, da bi si poiskala zadošče- , nja za žalitev. Gilbert je uvidel, da bi ga lah- | ko ubili, ako bi bil to storil, in potem bi bila i Eleanor na milost in nemilost izročena lopo- j vo«, ki ne bi hoteli verjeti, da je ona kra- 1 ljica. Zavoljo tega se je premagal in stopal ob zidovju dalje, prisilil vsakogar, ki mu je prišel na pot, da se nvu je umaknil, jih brez usmiljenja tolkel, suval, pobijal na tla, ampak ne da bi koga ubil. Ni preteklo veliko časa od začetka vse zmede vse do tedaj, ko je Gilbert dospel do ovinka, do katerega je bil namenjen. Ves ta čas je bilo izmed bučne zmešnjave čuti visoki glas fanatika, ki je še vedno prepeval svojo pesem. Ko pa je bila Eleanor končno na varnem, ko je smuknila v senco za ovinkom, je ta glas pel: »Prišel je in odrešil moje ljudstvo,« in daleč po cesti je bilo videti prapor z rdečim križem, ki je na moč plapolal v svitu bakelj. Ko je Gilberf utaknil meč v nožnico, je položila Eleanor svojo roko na njegovo. »Ugajate mi,« je rekla; akoravno ni bilo svetlo, je po njenem glasu spoznal, da se je smejala. »Lepa hvala,« je pristavila nežno. »Prosite me, kar hočete, vse bo vaše.« V temi se je priklonil in poljubil roko, ki ga je držala. »Gospa,« je rekel, »hvalim nebo, da mi je bilo dano pomagati ženski v stiski.« »In vi ničesar ne prosite mene?« Čudno hladen je bil njen glas, ko je govorila te besede. Gilbert ni takoj odgovoril; sani ni vedel, ali naj jo zopet nadleguje z vprašanjem o Be-atriki ali naj ne prosi ničesar. »Ako bi kaj prosil,« je rekel končno, »bi prosil, da bi smel razumeti vašo milost in za- kaj mi je velela priti v naglici k ženski, ki je niti ni pri vas.« Bila sta le malo korakov od samostana, in kraljica je stopila nekoliko proti zidovju. Nato pa je nenadno obstala. »Lahko noč!« je reklaf Gilbert je stopil k njej in molče obstal poleg nje. »No?« To edino besedo je izpregovorila nekako hladno vprašajoče. »Gospa,« je rekel Gilbert, nenadno odločen, da bi izvedel, pri čem da je, »ali je Be« atrika tukaj pri vas ali ni? Pravico imam, da to izvem.« »Pravico?« Glede njenega glasu se sedaj nikdo ne bi mogel motiti; toda Gilbert se ni dal ustrašiti. »Da,« je odgovoril, »dobro vam je znano, da imam pravico.« Eleanor ga je brez vsake druge besede zapustila in odšla v temno senco ob zidovju. Trenutek pozneje je Gilbert videt dve ženski poleg kraljičine vitke postave. 55e je stopil korak naprej, a se je zopet ustavil, ko je sprevidel, da vpričo drugih žensk ne more ponoviti svojega vprašanja. Ni dvoma, da jim je pri odhodu naročila, da naj ostanejo tam in čakajo, dokler se ne vrne. Ko mu je v temi izginila izpred oči, se je okrenil in odšel nazaj. Pijani vojaki so šli svojo pot, da se pridružijo drugim, ki so se nahajali v krčmi za cerkvijo, in ulica je bila zopet prazna. Mesec, že davno za mlajem, jo pravkar vzhajal naj gorami na vzhodni strani 6" Veliko poslopje za hiralke in gospodinjsko šolo je gotovo. Istotako tri gospodarska poslopja. Poslopje za moške hiralcc ter zdravstveni dom se bo postavil letos, ako bo le količkaj mogoče. Vse naprave bodo za vse prebivalstvo. V zavodu se bo gojila tudi umna prašičereja in zajčjereja. — Da bi sestre laglje postavile zavod, se jo ustanovilo Društvo sv. Terezike. 1!). marca bo blagoslov nove kapele in vseh poslopij v zavodu. Začetek slovesnosti ob %9. Pridite! Na Žaljsino goro! (Preserje) Tudi letos bo dne 23. marca nn cvetni pe-lok na Žalostni gori več sv. maš, zato ne zamudimo zlatega časa in priložnosti, ki jo nudi stara božja pot. Ob Marijinem trpljenju pod križem bomo črpali moč za sedanje težke čase. Ti, o Mati žalostna, razumeš nase bolečine. Prosvetno delo (Sneberje-Zadobrova) Pri nas dosega dramatično delo ob koncu sezone svoj višek. Preteklo nedeljo smo igrali »Ljubezen in morja valove«. Igra je bila jirav dobro podana. — Na tiho iu cvetno nedeljo bomo vprizorili v Pevskem domu Pasijon«. Vabimo vse, ki si mislijo ogledati predstavo, da si nabavijo vstopnice že med tednom pri Lovšetu. Začetek bo ob pol 4. , Razno. (Sv. Jurij pod Rumom.) Že dolgo se nismo oglasili, zato pa hočemo danes nadrobiti nekaj več novic. Zimo smo imeli silno dolgo, vendar pa ni bila prehuda. Sneg je sedaj tudi z naših planjav popolnoma izginil in pomlad se hitro prebuja. Bog daj, da bi bila letos iotina kaj boljša, kakor je bila lani, ko je bilo polje zelo skopo, vrtovi j>a so popolnoma odpovedali. — Odkar nas je zapustil organist, vodi cerkveno petje g. učitelj Križman, cerkovniško službo pa je prevzel domačin Jakob Brlogar. — Brezposelnost se pozna tudi jiri nas. Občina ej dobila denarja iz bednostnega fonda in ga je porabila za to, da je zaposlila 25 ljudi za deset dni pri popravilu ceste v Sklendrovcu. Ponižali so klanec, tako da bo vožnja na tem delu ceste zelo olajšana. — Tudi med kmečkim ljudstvom je stiska zelo huda. Golo- , vino primanjkuje tako zelo, da ni ne za davke, ne I za najpotrebnejše, kar se rabi pri gosjiodarstvu in gospodinjstvu. — Smrt je imela zadnje čase pri nas obilno žetev. V enem tednu je pokosita kar 4 žrtve: 17 letnega študenta Franceta Lavsak, OH letnega posestnika Jožeta Smagurja, 67 letnega posestnika Jožeta Jamška, ki mu je istočasno ležala žena v bolnišnici in 80 let staro Medvedovo mamo, mater sedanjega župaiia in gostilničarja Iluikota Medveda. Naj bo Bog vsem bogat plačnik! l re-ostalini pa izrekamo iskreno sožalje. Prireditve. (Soslro.) Cerkv. pevski zbor bo uprizoril v nedeljo ob pol štirih Lavtižarjevo opereto »Mlada Breda«. Ker je te vrste delo prvikrat na našem odru — vsi igravci pojejo svoje vloge — bi bilo res škoda j to priliko zamuditi. Vsebina operete je vzeta iz tur-škili časov in se godi deloma na Kranjskem, deloma na Turškem. Na praznik sv. Jožefa bo pa >Prosveta« še enkrat nastopila s pretresljivo žalo-igro >žrtev spovedne molčečnosti . K tej prav po-i sebno vabimo sosede. — Na cvetno nedeljo bo j 4. prosvetni večer, posvečen našim materam. Go-' voril bo g prof. dr. Capuder o slovenski materi. 1'a tudi ostale točke bodo |irav prisrčne. — Dorao-ljubovili naročnikov nas je še vedno nad 200, kajti katoliškega lista kljub pomanjkanju ne opustimo! Misijon. (Ribno pri Bledu.) Od 4. do 11. marca je bil pri nas sv. misiinn. Vodila sla ga gg. dr. Knavs in Tomaž Tavčar z odličnim uspehom. Udeležba je bila velikanska. Bog daj stanovitnost! Deklola gospodinjskega tefnja ua Burki. V sredini voditeljica gdč. Lojzika Komljančeva, učiteljica v dkocijanu, levo g. šol. uprav. I. Kesman iz Bučke, desno ga. Mihaela Resmaii, učiteljica. Itazne novice, (Blagovica.) Od 4. do H. februarja smo imeli duhovne za moie in fante. Vodil jih je g. l.uil šaVe|| r Miss. iz Ljubljane. Izvršile so se lepo. Marsiki se je ob zaključku izrazil, da so prezgodaj minS, Med duhovnimi vajami je prepeval pri službi te na novo pomnoženi moški cerkveni zbor, ki se i, še dosti dobro odrezal. Neki strokovnjak v iJ! je izjavil, da so glasovi prav lepi jn da se bo Jj j7. tega cerkv. zbora veliko narediti, ako jja bo vo. dila dobra roka. Pevci, le pogum, vsak teden red« prihajajte k pevski vaji. Trud rodi uspeli. - dm 4. marca smo pokopali Tomaža Bervarja', JMH[. jevega očeta iz Gaberja. Dočakal je "."> let. Kljub svoji dolgotrajni bolezni na nogi se je rad ude|(. ževal službe božje, čeprav je bil skoraj uro hodi oddaljen od župne cerkve. Že napol l.olan je k prilezel v cerkev, da bi bil deležen duhovnih vaj, kar mu je dobri Bog gotovo pojilačnl i tem. J, mu je naklonil srečno smrt. Bil je nad dvajset Id naročnik in zvest bralec Domoljuba. Naj poči,, v miru! — Na praznik sv. Jožeta bo Marijini družba v cerkveni dvorani priredila lepo iKro_ Ker je igra" zelo jioučna — solz in smeha ne lo manjkalo — tem potoni vsi lepo vabljeni. Razni jubileji. (Muljava.) Ua« 4. marca so:o obhajali 90 letcjco ro.i.« našega velikega pisatelja Josipa Jurčiča, V ta namen so vprizorili tukaijšnjt domačini v Stični igro »Dc.seti brat« ob veliki udeležbi občinstva. — Dn-11. aju-ila pa bo praznova.1 (ako d-pčaJiaj ludi 90le1, nico rojstva Jurčičev rojak in sovaščan, naš .Mci-nar«. Cerkovnik je bil tudi njegov cčc, zato domače ime »Mežnar . Še bolj znamenit jubilej ja (U obhajala -Mežoarjeva« zakonca dne 4. februarja: praznovala sta tO letnico skupnega zakonikcga življenja, biserno poroko. Redki so taki jubileji, zalo jima kličemo: Naj ju Bog ohrani do skra;nih ir.ej človeškega življenja. V spemin Janovemu očetu. (Viimarje.) Dne 28. februarja je umrl v Vižmarjih g. Frani Bizjak, posestnik in mizarski nKwj«ter, star 82 let. Rojen je bil leta 1851 na Brezovici pri Ljubljani. Priženil se je k -Janu« v Viimarje in prevzel gospodarstvo in mizarsko obrt. Pokojnik se je udeleževal narodnih borb in prireditev. Rad so ic e vstopil možak, ves zavit v plašč in kapuco., ter položil predeni nekaj težkega, zavitega v svilen robec, ki je bil kakor ženski: in ta človek je tako hitro zopet odšel, da Gilbert ni imel niti toliko časa, da bi ga bil vprašal. V robcu je bila denarnica polna zlatov, ki jih je v resnici že zelo potreboval; kljub temu pa je po odhodu tujca abotno sedel in dolgo časa zrl mi zlalo. V začetku je menil, da ga mu je skoraj gotovo kraljica poslala; ko se je pa spomnil na njeno hladno vedenje iz'.a Veze-laya, in ko si je v spomin priklical, kako pogostokrat je zadnje čase skušal obrnili njeno pozornost nase, je lo prepričanje izgubilo tla, in prišlo mu je na misel, da je kaj mogoče, ako ne popolnoma gotovo, da prihaja denar iz drugega vira. Kakor je bila navada v onih časih, je hvaležno vzel denar, ki ga je bil dobil na svoji poti, ne da bi se kdovekaj natančno zmenil za to, ali ga zasluži ali ne; mnogo jih je tudi še dandanes, ki bi prav tako ravnali. Vzlic vsemu se je začel pomiSljali; ko pa si je dar natančnejše ogledal, je zagledal na pečalu grb opata iz Sharinga; in zahvalil je nebo za takega prijatelja. Ker je živel skoraj vedno sam zase, je začel premišljevati svoj položaj; in pri tem se mu je nriliilo vprašanje, ali je sploh kdaj ljubil Beatriko. Slišal je ljudi govorili o ljubezni, čul je ljudi prepevati ljubavne pesmi slrastne in resne dobe, vendar se mu je dozdevalo, da ni mogel v svojem srcu ali svoji duši nikjer najti onih strun, ki bi se odzvale temu petju. Pri njem je bil spomin bolj ::ekaka zakladnica nego moč. In dnsi je kaj rad sanjaril o prijet- naznanila n Duhovne vaje za dekletu se bodo na Mali Loki pričele 24. marca in končale 28. marca. Cvetna nedelja z velikim tednom so posebno primerni dnevi za dušno obnovo. Priglasite se na naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p, Domžale. n Marijiuu kongregacija v Semiču uprizori v nedeljo 18. marca ob 3 pop. v Domu "Slehernika«. n Bohinjsko. Bela. Dne 18. in 19. marca bomo igrali dramo »Carski sel«. Ker je vsebina te igre splošno znana še iz »Slovenskih Večernic«, pričakujemo velike udeležbe. n Prostovoljna gasilska četa Begunje pri Radovljici uprizori na cvetno nedeljo 25. marca ljudsko igro: »Carski sek. n Št. Vid pri Stični. Na Jožefovo ob treh priredita tukajšnji Mar. družbi lepo zgodovinsko igro iz Kristusovih časov »Ben II u r«. Nastopilo bo do 50 oseb v rimskih in judovskih oblekah. Ker podobnih iger pri nas še ni bilo, zato — domačini in okoličani — pridite pogledat! n Poizvedba. Vojni invalid Fortuna Jakob iz Dcbračevc, p. 2.1 ri, prosi vse voljne tovariše, ki so siu£:i!i pri 17. pp.. 1. marš bataljon, 2. kompanija. Dne 31. avgusta 1914 je bi! ranjen in prosi vse, *ki bi mogli to potrditi, da se mu javijo. Dalje prosi, ako je komu znano sedanje bivališče Franca Novaka, železniškega delavca iz Spodnje Šiške, Franca Jerinc, kro-jača krojača z Viča in Franca Zaletla iz Stanežič pri Št. Vidu, s katerimi je bil skupno v bolnišnici, da sporoče naslove proti odškodnini. n Živinski in kramarski sejem bo v Mengšu 17. marca in ne G. marca, kakor je to v nekaterih koledarjih in pratikah navedeno. n ZAKŠ. Podružnica zveze abs. kmet. šol v Ljubljani ima redni sestanek v nedeljo 25. marca na ekonomiji g. Koslerja, Lipe na Barju. Zbirališče ob 'A 2 pop. pri tov češnovarju na Dolenjski cesti. Tovariši, pridite gotovo, da se skupno pogovorimo o važnih društvenih in dnevnih vprašanjih. nili dogodkih svoje mladosti in si poklical v spomin prijazni in dekliški obraz, ki je bival vedno v njegovi bližini, in dasi se mu je ona podoba v duhu približala, dasi je čul njen glas in si je malone domišljal, da se je dotaknil njene drobne roke, je bilo vse to vendarle bolj nekam mehko nego živo, je bilo bolj pro-žeio nežnosti nego nenasitnega hrepenenja, bilo je bolj zadovoljstvo nego poželjenje. In dasi je samo ime Beatrika zadostovalo, da ga je privedlo iz Rima in dasi je mnogokrat vprašal po njej v nadi, da jo vidi, se vseeno ni drznil ničesar smelega storiti, da bi izvedel resnico. Nato so prišle končne priprave, preizkušnja oklepa, preskrba raznih malenkosti, potrebnih na potu, obnovitev sedla in uzde, ter vse one nebrojne podrobnosti, za katere je v tistih časih skrbel vsak vitez in vsak vojak. Dalje prva pot na vzhod po vedno se menjajoči pokrajini, ki je Gilbert še ni bil videl, taborišče na višinah okoli Metza, vsi dnevi, ko je taval po starem mestu, "nekdanji rimski utrdbi — in ves ta čas Gilbert skoraj nikoli ni videl kraljice, dočim je pogostoma videval kralja pri cerkvenih opravilih v novo zidani cerkvi svetega Vincencija. Naposled so se na dan končnega odhoda zbrale kraljeve vojske še pred svitanjem dneva pred cerkvijo, dvor in višji vitezi znotraj, velikanska množica vojakov, pešcev in drugih pa na prostem zunaj cerkve. MHIIHHHWHI»«mHI»WlgHBH» V vsako hišo DomoMuba! RDEČA NEVARNOST {Nadaljevanje.) Med vojno je vsa ta mlada Btavba seveda razpadla toda marksistična misel je bila zasejana tudi v Srbijo, zato je po vojni lahko hitro vnovič zbrala svoje raztresene ude, o čemer bomo pa govorili še pozneje. * Precej sličen razvoj kot srbski marksizem je doživljal tudi marksizem v Bosni in Hercegovini, ker so si bile tudi razmere v obeh deželah v marsičem enake. Tudi v Bosni se je že tekom XIX. stol. pojavilo več posameznikov, ki so skušali med ljudstvom razgibati nekak meglen komunistični pokret, toda spričo velike kulturne in gospodarske zaostalosti ljudstva ter izprva turškega, nato pa avstrijskega vojaškega režima seveda še niso mogli uspeti. Prvi je bil menda že iz Srbije nam znani V asa Pelagič (1&38—1899), po rodu Bosanec (iz Žabara), ki je postal kmalu po končanih študijah ar-himandrit in rektor pravoslavnega semenišča v Banji-luki. Ker je pa svoje gojence in tudi ostalo ljudstvo le prevneto navduševal za politično, narodno in socijalno osvobojenje, so ga turške oblasti kmalu zaprle in v že-lezje okovanega poslale v Carigrad, kjer je bil obsojen na 101 leto ječe. Pelagič se je pojavil v Bosni še tudi pozneje večkrat, toda s svojimi zmedenimi in pustolovskimi nazori ni našel nobenega pomembnejšega odmeva, zlasti ker se prvih 30 let (1878—1908) avstrijske okupacije politično življenje sploh ni moglo razviti. Po proglasitvi bosenske ustave I. 1908., ki je dala tamošnjemu ljudstvu precej obširne politične svoboščine, je pa začel pod vplivom srbskega in hrvaškega marksizma ter pod vodstvom S. Kaporja in S. Jakšiča poganjati marksizem svoje korenine tudi tu. 2e poleti 1909 je bila osnovana >S o c i a 1 -demokratska stranka Bosne "i Hercegovine« z glasilom »Glas Svobode«, vendar so bile zunanje okoliščine še preveč neugodne, da bi si mogla priboriti kak znatnejši pomen. Med vojno je vse njeno delo seveda zaostalo, po vojni se je pa stranka v celoti pridružila skrajnim komunistom. V do 1. 1912 turški Makedoniji brez industrije in kulture v kakem makrsističnein gibanju ni moglo biti že niti govora in prav tako ne v patriarhalni C r n i g o r i, čeprav so se tu posamezni mladi izobraženci, ki so študirali v Srednji ali Zapadni Evropi, že močno nagibali k marksizmu. Srbski in hrvaški živel v Vojvodini Za marksistične vojvodinske Srbe je izdajal M. Popovi?, v Budimpešti list »Narodni Reč«. Jako neznaten razmah je doseglo tudi marksistično gibanje v Dalmaciji, čeprav so skušali hrvaški, slovenski in italijansk. sodrugi zanesti marksistični komunizem tudi v to revno in gospodarsko zaostalo deželo. Politične organizacije so životarile le po nekaterih večjih središčih, nekaj večji razmah so pa dosegle marksistične strokovne organizacije, ki so bile včlanjene v centralah izven dežele. Toda celo te so štele v vsem Primorju in v Dalmaciji tik pred vojno 5200 članov. * Razmere na H r v a š k e m so bile v mnogočem slične razmeram po ostali fevdalni Ogrski z ogromnimi velepo-sestvi in veliko množino kmeliškega proletarijata, a z neznatno industrijo. Misel delavske organizacije je vzni-kla zato precej pozno in sicer iz vrst tiskarskega delavstva, ki si je osnovalo 1. 1870 >Hrv. tipografsko društvo«, a na pobudo nekaterih njegovih članov je bilo 2 leti za tem ustanovljeno še »Zagrebačko Radničko Društvo , ki je bilo potem dolgo let ognjišče vsega hrvaškega delavskega gibanja. Okri.g njega so se zbrale kmalu vse stare rokodelske bratovščine (krojaška, brivska, zidarska itd.), zaradi česar je dobilo društvo polagoma značaj rokodelskega in maloobrtniškega podpornega in izobraževalnega društva, kajti vpliv posameznih tujih (avstrijskih, čeških, madjarskih itd), že z marksizmom in Mostovim anarhizmom prepojenih delavcev je bil še preslab, da bi mogli govoriti o kakem komunističnem gibanju. Slična društva so nastala še po nekaterih drugih večjih hrvaških mestih. Ko so pa I. 1883 izbruhnili na Hrvaškem hudi proti-inadjarski nemiri, so skušali te izrabiti zase tudi redko posejani tuji komunisti. Začeli so z živo marksistično in anarhistično agitacijo, ki jo je pa policija hitro udušila (na 5 let ječe je bil tedaj v Zagrebu olisojen tudi Slovenec Fr. Sernec). Ohranil se je le majhen krog v Zagrebu, ki se je zbiral okoli računskega podčastnika J. J a k I i n a. Strastno so prebirali nemške marksistične liste in vodili tiho propagando ter dosegli, da je 1. 1890 že tudi del zagrebškega delavstva prvič praznoval 1. maj. To jim je dalo toliko poguma, da so 2 leti nato začeli izdajati tudi prvi hrvaški marksistični list, polmesečnik »S 1 o b o d a«, pri kateri je poleg nekaterih slovenskih in srbskih marksistov sodeloval tudi znani V. Pelagič, 1. 1893. so se po dveh zastopnikih udeležili II. kongresa ogrske soc. dem. stranke v Budimpešti, a nekaj mesecev nato jo zastopal Iv. Ancel hrvaške marksiste celo na mednarodnem kongresu v Ztirichu. Njih število se je polagoma toliko pomnožilo, da se je meseca septembra tudi ni bil združen v lastni marksistični stranki, temveč 1. 1894. sešlo v Zagrebu' 40 marksističnih zaupnikov iz je bi vključen v skupno ogrsko socijalno demokratično vse dežele in so ob tej priliki brez vsakih drugih or- stranko, v katien so imeli pa vodilno besedo seveda —■-"»——. ~ ■■ . ^ " Madjari. Ta je združevala velik del ogrskega proleta rijata, vendar ji nedemokratični volilni redi fevdalne države niso dovoljevale primernega vpliva tudi na zunaj. ganizatoričnih predpriprav proglasili »S o c i j. d e m o k r. stranko za Hrvaško in Slavonijo« za ustanovljeno ter kratko malo prevzeli hainfeldskl program avstrijskih marksistov. RAZNO Prenehajte! Ono sobote so bili radi upora v T stnji zopet obešeni iS delavci. Zdaj ko je zadušen, je vsaki „0, smrtna žrtev odveč j. vzbuja obsodilo tudi r tistih, ki z marksisti soglašajo. Češki narodni socialitij v Pragi so se le dni , parlamentu pridružili socialnim demokratom. Pro. testirali so, ker je bili dunajska vlada prisiljena nastopiti proli marki, stom z oboroženo silo Ko so mehiški, španski iii ruski rdeči bratci neprimerno hujše nastopili proli svojim roiakom, niso protestirali češki socialni-demokratje, pa tudi češki narodni socijalisti so mol. čali. Monakovski kardiml Faulhaber, ki je znan po svojih pogumnih pridigah, je izdal postno pastirsko pismo, v katerem med drugim pravi, da bo trebi zakone nravnosti oznanjati ne samo malim, temveč tudi velikim lega sveta. O volitvah delavskih zaupnikov piše »Delavski politika« tned drugim sledeče: »Zato se je zgodilo, da so v tistih Trlovliak, kjer so po predvidenem načinu pri volitvah v Delavsko zbornico dobili nacionalisti 1444 glasov, sedaj padli na 627 irlasov, marksisti pa so poskočili od borih *>09 glasov kar na 1409 glasov- -Zakaj -Delavska politika« ne pove, da so to pot volili marksistično lislo tudi pristaši Jugoslovan, strokovne zveze. V vseh čeških večji! mestih in industrijah so se osnovali pod oKnliem socialnih demokratov odbori, ki zbiraio prisnevkt za žrtve zadnjega dunajskega upora. — Ali naš« katoliška stvar ni imela v zadnjih letih nikjer p« svetu žrtev za sveto katoliško stvar? Koliko pomožnih odborov smo v ti namen ustanovili mi, katoličani? Najteija kovina no ivi-tu se imenuje osmium. drobtine Vrnile mater družini. Ta klic se že dolgo čuje. A je bil doslej le glas vpijočega v puščavi. Zdaj ga ie znova mogočno dvignila močna francoska katoliška ženska zveza in ga nastavila za glavno program-no točko mednarodnega kongresa katoliškega žen-stva, ki se je sestal 1. 1933. Vzvišeno, skrajno potrebno, a težko delo vrniti mater družini in jo zopet vstoličiti za kraljico družine. Ob tron je prišla deloma po svoji krivdi, deloma po krivdi nezdravega socialnega reda. Po svoji krivdi, ker se je začela za vse drugo bolj brigati kot za to. za kar bi se morala po naravi in božji postavi v prvi vrsti, bili dobra mati svojim otrokom. Saj je moderni ženi ravno materinstvo najtežje breme, ki se ga olresa, kolikor more. Po krivdi nezdravega socialnega reda Kajti te m hotela gledati v izmozgane obrazke svojih otrok, jt morala sama prijeti za delo izven doma da jih zadostno prehrani. Vrniti mater družini se pravi prej preurediti ves vladajoči socialno-gospodarski red in materi dopovedati da je in mora biti v prvi vrsti mah, vredna tega sladkega imena. Ie eno upanje imamo, da bo klic: Vrnite mater družini I izzve-8 nel v dejanje. To upanje sloni na razveseljivem dejstvu, da se je za njegovo uresničenje zavzela katoliška ženska mednarodna zveza sama. Knltnma zgodovina vrtnice. Artur Kunert je napisni v nemški vestnik »Atiantis« kulturno zgodovino vrtnice. V svojem zanimivem sestavku opisuje, kako je prišla vrtnica iz svoje pradomovine Perzijo v svet, se po njem razprostranila in kakšno vlogo si je osvojila v življenju ljudi, verstev in v življenju narodov. Nov izliv Donave v Črno morje. Kapitan italijanskega tovornega parnika Speranza je odkril v donavski delti nov rokav, po katerem se voda izliva v črno morje. Sreča mu je bila v toliko mila, -da ie po tem .izlivu brez posebnih težav prepeljal svojo ladjo, za katero mu nt bilo treba plačati nobenih carinskih pristojbin. Zgodba iz Maroko. Sultan je ukazal prvemu ministru, naj izdela statistiko blaznežev in sestavi seznam vseh, ki jih je sprejel v statistiko. Vezir (ministrski predsednik) se je lotil dela in sestavil dolg seznam; na prvo mesto pa je vstavil ime svojega vladarja. Sultan je bil dobrodušen in je samo vprašal ministra, zakaj mu je prisodil tako odlično mesto m«] blazniki. »Vsemogočni,« je dejal vezir, »prišel si v seznam zaradi tega, ker «i pred dvema dnevoma zaupal dvema neznancema veliko vsoto, da bi nakupila konje v inozemstvu. Ten dveh ne bo nikoli več nazaj!«- »Misliš? '» e ,bl sf vendar vrnila?« - »Tedaj,« je dejal vezir, »boni tvoje ime črtal ter vstavil na nje-KOVO'"«t" imeni obeh neznancev.« Itro.OOO katoliških skavtov je na Poljskem! med njuni je 450 duhovnikov. ,„„ *®ri,ado (hud veter), ki dlvla s 300km naglice, Mi deblo dTe^. kUrJe V n *a,ih",V'.°,*n >e vlad»> egiptovski kralj Pepi »;, 70 Fr,anc08kl kral bouis XIV. je vodi pa 68 let " av8,ri)aki' SoM nm Previsoke cene rib so začeli v nekem ameriškem zverlnjaku hraniti severne medvede l konisklm mesom. Meso razrožejo v kose, podobi« ribam In jih pomo6ijo nato v ribje olje. Medvedji so se tako čudnih rib že navadili Da se iileie jajce ielvei, rabi celih 18 meseca* Kriza značajev Kriza, kriza! Strašna in kruta beseda, ki jo danes slišimo vsepovsod. Na cesti, v gledališču, na uradih, v hišah bogatašev in siromakov Eni se boje, da bi jim česa ne vzela od njihovega sijajnega in lepega življenja, drugi vpijejo, da bi radi zaslužili košček kruha zase, za svoje otroke, za svoje družine. Vsi vpijejo v krizo, kakor v neko živo bitje, ki se jo od-nekod vtihotapila med ljudi in hoče zdaj napravili zmedo, kaos, prevrat v današnjem socialnem in moralnem naziranju poedincev, družb in držav. Da bo zlo tem hujše, je pritisnila še druga kriza, mnogo večja, mnogo nevarnejša, ki preti z večjim zlom, če najprej nje ne rešimo. Pritisnila je duševna kriza, kriza poštenja, značajev. Dobro moramo vedeli in se zavedati dejstva, da je gospodarska kriza (ka-ker vse druge krize) nastala šele kol posledica duševne krizo poedincev in celih narodov. Ljudje so se zgubili v naziranjih o življenju in o problemih, ki jih življenje prinaša seboj. Ostali so poedinci in poedine skupine, preveliki individualisti in z gotovostjo moremo trditi, da je najvišje bitje človek sam. Včasih je veljalo načelo: Bog nad vsem, danes pa: človek nad Bogom! To je ono zlo, ki ga je treba najprej rešili, odpraviti. A odpraviti ga morejo samo ljudje, ki so z n a č a j n i I Rešiti to duševno krizo je za vse preva-žen problem, kajli kakor hitro bi bila rešona la, bi bila rešefla, vsaj v glavnem, tudi gospodarska kriza, ker bi jo reševali ljudje z dobro vuljo in z željo po resničnih dobrinah, ki bi hile las! vseh. Reševali bi jo ljudje čistega srca, prosti vsakega egoizma in pretiranega nacionalizma (šovinizma). Ljudje, ki jo danes rešujejo, je vsi skupaj ne morejo rešiti, vsi so predaleč cd Boga in nauka katoliške cerkve. Morejo kvečjemu ublažiti, rešiti pa ne. Morejo dati za začasno pomirjenje gladujočih množic samo injekcije ... Za reševanje takih problemov so sposobni samo ljudje polni vere in bogaboječno-sti. En primer: Za časa štrajka angleških delavcev ni moglo priti do stika med stavkajočimi in delodajavci. Mnogi so poskušali, a brez uspeha. Šele po posredovanju vvestmin-sterskega nadškofa Edvarda Manninga je prišlo do ugodnega sporazuma. Za reševanje vseh važnih vprašanj bo zrel šele novi naraščaj, ki prihaja, nove generacije, ki bodo morale človeštvo prenoviti. Bo to generacija, ki ho stala sredi med Bogom in cerkvijo in bo reševala vse po načelih evangelija. Brez vere in božje pomoči ni mogoče zgraditi česa trajnega. Francoski filozof Rousseau je rekel, da je vera osnova države in družbe. Piše: »Nevernost in gotovo ves njej odgovarjajoči filozofski duh uničujeta življenje, prikrivata iu ponižujeta dušo, zbirata strasti okrog človekovega »Jaz-a« in tako neopaženo izpodkopavata čvrsto osnovo cele družbe.« V tej smeri, se zdi, smo prišli že daleč. Mi Slovenci se moramo dobro zavedati: Narod brez Boga — narod brez bodočnosti! To rano moramo najbolj vestno zdraviti —- narod približevati Bogu. l>a je vera potrebna in da samo ljudje z globoko vero morejo ustvarjati trajna in velika dela, zato najdemo številne dokaze v zgodovini. Poglejmo: Politiki se trudijo v Ženevi, Haagu itd., da bi krizo malo ublažili, a do skrajnosti smešno je, da v reševanju ne pridejo niti do ene same točke, kjer bi soglašali, Morda ne veš, da je treba 2300 sviloprejk, da napredejo pol kilograma svile, da destilirana voda, ki je popolnoma čista, »inui nobenega okusa, dn krava, ki jc na paši. požre na dan do 50 kg trave, da eno milijarjlo in devetsto milijonov ljudi na zemlji govori približno 3420 jezikov, da jc pajčevino mogoče sprosti kot svilo, vendar pa bi bilo negovanje pajkov mnogo dražje, kot pa sviloprejk, da predsednik Hoosevelt prejme in odgovarja okoli dvesto asehnih pisem na dan, v Belo hišo, kot sc imenuje vladna palača najvišjega uradnika Združenih držav, pa pride dnevno okoli 4001) dopisov, da so na Novi Zelandiji sprejeli zakon, da se mora vsak manj vreden avtomobil pokončati in ne popravljati. Tako bodo vsako leto uničili okoli 3—4 tisoč avtov, to pa zato,, da bo kupčija z novimi bolj cvetela, da izurjena lipkarica natisne na dan 80.000 črk, da je od 015 poslancev, kolikor jih šteje angleška zbornica bilo samo 15 lakih, ki so odklonili poslanske dnevnice, da imajo na Angleškem 480 javnih knjižnic in da se istih posluži na leto štiri in pol milijona čitateljev, da na Kitajskem mnogo drže na dostojno vedenje. Tako v Šangajil ni dovoljeno, da bi se zaročenci vodili [>od pazduho, v Kantonu pa ni dovoljeno ženskam voziti bicikelj, da imajo po zadnjem štetju na Angleškem 27 milijonov kokcSi, da s-j Angleži lani popili alkoholnih pijač v vrednosti 232 milijonov funtov, kar znaša v našem denarju velikansko vsolo triinšlirideset milijard dinarjev, ali štirikratni državni proračun Jugoslavije, vendar pa za 27 milijonov funlov, ali 5 milijard dinarjev manj kot leto pred tem, da nič manj kot slotiscč ljudi stanuje v Londonu v kleteh, da se francoski hotelirji pritožujejo- nad visokimi taksami, ki so določene za prenočevanje tujcev in so c»)a.Angleži izostali ter ne obiskujejo več v tolikšnem, šlevilu francosko glavno mesto, kot prejšnja leta, da naj oni,"ki hečejo postali vitki in zmanjšati svojo »težo* uživajo mnogo zelenjave, sadja, izogU bati pa se morajo sladkorja, krompirja, kakor ludi raznega peciva, da' ima mesto Uirminghnm na Angleškem, ki ima nnQuadrago9imo anno«, ponovno opozoril ves svet na to važno Leonovo encikliko. Ustvarjajmo značaje! Cele ljudi. Nočemo mračnjakov, ki škiljasto gledajo. Potrebujemo ljudi, ki bodo znali delati in trpeti. Kdor tega ne zmore, ni za nas. Molimo in delajmo — dan in noči Bog nam daj močnih značajev, ne saimo nam, cela-mu svetu I Mošlco perilo Din 21*— oksford srajca Din 26-— platnena srajca s cefir prsi Din 3S'— pike srajca Din 45-— touring srajca Din 19-— spodnje hlače, dolge Din 20-— spodnje hlače, kratke Din 65'— spalna srajca pri " jf* WWSKI • OOM ^ fitemeca. T0VAM1A ■ PEBl A • fl1081EK (Celje št. 19 ■t Vi V Veliki ilustrirani cenik zastonj. Kar no ugaja, so zamenja ali vrne denar. / Z ljubljanskega trga V Ljubljani, 13. marca Cene živini: Voli I. vrste 4—4.50 Din, II. vrste 3—3.50 Din, III. vrs