Št. 16. _ Poštuo tekoči račun št. 24. V Gotici, due 19. aprila 19 2 K Posamezna štev. — 20 stotuik. Letnik IV. GORISKA STRAZA Izhaja T Gorici vsah torck iu potek pop. '«to preklioa. Yelja 'in celo lefo 12 L, me ne bonio ozirali. Posamezne številke stanejo T razprodaji 2üLslotink. UrcdniStvo: nlica Vetturini 9; uprava: ulica Votturini 9. — Rokopisi se nc vračajo. Nefrankiraiia phma se ne sprejcmajo. Oglasi, katere je trcba vnaprej plačati, sc rasiuiiajo po dogovoru. — Izdaja konsorcij .Goriške Straže". Odgovorni urcduik: Franc Novak Tiska: .Narodna Tiskarna"1 v Gorici, ulica Vetturini Stev. 9. — — — — — __ — — __ __ O potrebi ustanovitve „Gospodarskih svetov". Kadarkoli se spreminjajo državne mcjc, se vselej mcnja tudi gospodarsko stanje dotičncga ljudslva. S . tem, da je piisei dei Slovcncev pod itali.jansko dr- • žavno oblast, se je znatno predru^ačil. ; naš yjospodarski položaj. Kot živ ;<;¦.'i <'• pojasnitev našc trditve nam služi položaj uaših posestnikov j^ozdov ob laško-ju^o- 1 slovenski meji. .hiLosk:vija je bo^ata iv. lesu. Italija pa revna, zato ima v Italiji. vsak gozd neprinierno večjo vrcdnost ¦ kakor v Jujroslaviji. Vsled tcga sc je ko- : spodarsko stanje posestnikov ^ozdov v. logaški kotlini ob zasedbi potom .lifgosla-. vijc poslabšalo. Oozdie, ki bi bil zan». kiuet prejol deseitisoč lir. je vreden zdaj murda lc dvatisoč lir. ,i50 tisoč Slovencev je padlo pod lta- lijo. S eim so sc preživliali nasi dczelani v niirni dobi? Ooriška jc bila povečini kmetijska dežela. Naše tforjanc jc redila živinorcja in pa ^ozdarstvo. Vinograd- ništvo jc cvetelo na Vipavskcm, v goriški okolici in v Brdih tcr na Krasu. Sudje jc uspevalo v Brdih. Brkiuih in na Vipav- skem. Goriška okolica in tržaska sta pri- dolovali iiiuoKO zelcnjavc. Večina naših kinetov pa je iskala inej letom tudi postranske zaslužke, zakaj na- ša zemlja večina knietov ne more preži- 'i. zato je naš kmet po zinii zidaril, ¦•iil ceste, sejinaril itd. Kmetuje pri nas ponavadi lc najsta- i^j-ii sin, ki je obeneni fflavnf dedič. Kaj pa nrugi sinovi? Ti so šli »dclat«. Poles obrtnjh strok. ki so iiude iiaincn kriti do- inaee^potrehščinc. smo proiz\i:i.jali ludi za Jzvoz: Nabrežina (kamnarstvo). Solkan (mizarstvo). Mircn (čevljarstvo). Poles: tega je bil Trst preplavljen po našetn domačem dclavstvu. Vrhute.',ra pa ie naiiajnl nas človek službo v javnili obratih, na želcznici in drujrod. V vseni tcm pa opažamo po zasedbi naše dežele po Italijanih strahovitc spre- niembe. (),i,r!ejino si nekoliko te sprc- nieinbe! 1. Italija, v katero je biia dcžela \- Ključena. je na vinu razmeroina najbo^a- ^cjša država na svefu ter ima izvrstno kakovosti vin. Nujna jeposledica, da vrcd- c'ost našili vin pade. Čc doslej vzdržuje- nio tekmo, jc stvar pripisati okolnosti, da Je naši ljudje še niso privadili oknsu laš- Y'i vin in da dajcjo prednost šc vedno doinačim kvalitetam. Avstriji ic bilo daljc »jnopo na tem, da je podpirala vinojrrad- n'^tvo. Lc spomniiTio sc na brezobrestna Posojila. na premije itd. Vsc to in driiffo- v'"stno podpiranje pa odslej izostane. Isto- tako bo s sadjem. 2. In naše obrti? Vzeinimo Nabrcži- Jl°- ki je s kaninolonisfvom redilo tako- rckoč jdoI Krasa. V Avstriji jc bil Nabre- j /inski kaincn pravi biscr, Italija pa iina \ žc svojc kanmolomc, izvrstnc kakovosti, na pr. v Carari. Siccr jc trdil in dokazal profesor Ferdo Scidl v »Slovcnskcm teli- niku«, da prekaša nabrežinski kamen vsak drug kamen posvoji prožnosti ali clastici- teti in da je prav vsled te#a svojstva po- sebno dra^occn pri jjradbi žclezniških mostov, a vendar mi pač ne bomo priča- i kovali, da bi kdaj za ^radbo mosta čez 1 Tibcro pri Rimu nabavili kamen iz Na- ! brežine in ne iz bližnjih kamnolomov. Ali ¦ bomo izvažaii kamen v .lusoslavijo? Ju- • ^oslavija ima svoj kamen v Dalmaciji in " vrliutcjia nani ni znana še njena carinar- i ska polilika! Nabrežina pa počiva in na 1 tisoče delavce\- je brcz dela.... j 3. Trst, ki je zajemal jirej vse delav- j ske nioči iz Primorske, vabi sedaj delavce | iz Sicilijc in Kalabrije in Bcnečije. Žclez- ;. liica. ki je redila prcj skoro izključno do- j mačinc, je zaposlila povcčini Lahc... Na.^i | Ijudjc pa pobajajo brezdclno... i Kam jadramo? Kako odpomoči? Upati smemo, da bo pokiffoma želez- nica zopet sprejemala domačine. da bo- do dajali pri opravljanjn javnili del ]ired~ dost domačinom in da pride del nasili mož in fantov do kruha. Goiovo pa je. da bodo nekatere pano- Rc kmctijstva in industrije konstantno ]">e- salc. Zato je treba misliti na novc izvirc z-islu/.ka. treba misliti, katero panoga kmctijstva naj bi se povzdi^nila, treba tiiisüti, katere obrti bi so dale oslvariti, katcrc poživiti, treba misliti na postranski ' zaslu/.ck, treba misliti, katera panoj^a mo- ra x'zeti palico in romati v tujino. Vrso pozornost bo trcba obračati na živinorejo in na j^ozdarstvo. Živinorejo dviu'iiiti, to bodi jjeslo nasili kmetovaicev. : Vzicojiti krepko picnic, meliorirati ]>ašnike ; modcrnizirati bleve. V mestnili okolicah (Trst, Koper, Pula. Reku. (lorica. I'r/.ic) 1 se bo slu/.ilo z mlekarstvom, v oddaljenih bodo pa kmctijc dni^ače izkorisčevali mlcko. Ta vprašanja štuclirati in rešiti, je na- loga »Gospodarskili svetov«. l^o vseh občinali naj bi se ustanovili taki »Gospo- ' darski sveti«, ki naj razmišljajo, razprav- Ijajo o kočljivem in vendar nujneni vpra- 1 šanjn. V Hudiju/ni sc je po zadru/.nem tečajti, ki se-je vršil v ncdeljo 10. aprila, : sesvavil vClospodarski svet< iz 7. najbolj- šili mož. ; Strokovnjaki. , kmetovalci, delavci, , učitelji, duliovniki, vsi na iiokc. na deloza \ rcšitev našega kmetskejra in delavskekra I stami. ki je steber našcjja naroda. ; VirRiljj Seek. SOCIALISTOH. Ljeiiin imeiiujc (v knji«:i: Država in \ rcvolucija) italijanske sticialiste. narodne j šoviniste. To so v svojih časopisih tudi ; ¦ pokazali. Ne razločujejo sc od nacionalis- \ \ tov in fašistov v tern oziru prav nič. In s '¦ . temi ljudnii se dnižijo slovenski socialistl j in stopajo ž njimi proti slovenski stranki j : v boj! Ali ni to sramotno izdajstvo? j i Ti ijudjc sirijo o naši stranki razne | neresniČRc reči. Tako pravijo, da je naša j stranka bila za vojsko. Nič ni bolj neres- j ničneica ko to. Iz nobene stranke jih ni bi- j Io toliko interniranih ko iz nasc stranke. I '¦ Dociin niso socialisti v naši deželi hoteli ni-. | ti miRiiiti z mezincem proti vojski, jc o«ro- j ; mno stevilo nasili ljudi ječalo v temnicali i ! avijtrijskil! «radov, ker so vojsko obsojali. | ¦ Koliko duliovnikov je bilo interniranih '¦ '. in zaprtih! Socialisti pa so sc straliopctno i ; poskrili in molčali. : ! Res je. da so tudi naši časopisi mo- j ' rali objavljati uradnc odlokc ^ledc vojne^a ; l^osojila in driiKih reei, a to so morali de- | lati vsi časopisi, tiidi socialističui. ¦ Socialisti so skoraj v vscli državah z ¦ (.lrujfiini ^trankami glasovali za vojnc j kreditc. Sli so navdušeuo v vojsko za j obrambo domovine, čeprav ni bila domo- i : vina 'v nevan-osti, ampak le kapitalizem i in imperializem. kakor pravi Ljenin v j omenjeni knji^i. S tern so \yow\\ dru^o in- ! tcrnacionalo. I Naj omenimT) tudi, da si je maloka- ; | tori pešckan vslcd vojske tako opomo^cl \ ! ko socialisticuc orjianizacijc. kooperative ' in bolniskc bla^ajne, ki so v socialisticnili rokah. Le-fc poma^ajo delas cem \- bolez- ni jako slabo, same pa bogatijo in sprav- ljajo zaklade, kakor delajo največji ka- pitalisti m oderuhi. Zato j^ovori Ljenin v omenjeni knjivri nidi o socialistionem ka- pitalizmu. V Gorici ste dve najlcpši in naj- večji liiši last bolniškc bla^ajne. Place, ki jih dobivajo socialistični uradniki pri bol- niskih in delavskih bln^ajnah, prese^ajo i)!ačc ministrov! Z denarjem, ki j.i:a skla- dajo ubotfi delavci, boj^atijo socialistični voditelji. Tako se preobrača socializem, ki bi moral bUi proti kapitalizmn, a socia- listični kapitalizem je prav tako knit in brezobziren. Slovcnsko deiavstvo uaj si dobro o- j^leda to izdajalsko stranko in njene vodi- telje! Oirlcj si, slovenski dclavcc, socia- listične kandidate, ki so jih postavili v go- riski deželi, ki jc nad 2/« slftvenska. Ali ni sramota, da prihajaio s temi italijanskim? kandidati na dan? Od prihodnjili volitcv je odvisna u- soda teptancjea slovenskei^a naroda v anektiranih dcžclah. Ako bi socialist} zma^ali, bi slovensko ljudstvo ne prišlo v poštev nc tflede srednjih iu visokih sol in ne glede drn^ih kulturnih naprav. ki nain po praviei pritičcjo. Naj se nam to- rcj v tej kritični dobi noben volivec ne i/fi"iibi v socializinu iu komunizmu! IJo- kažimo italijanskim socialističnim šovini- stom. da hočcmo tudi v Italiji živeti na- rodno kultumo življcnje, «jokažiino, da snio ponosni na svojo zc:odovino in svojo domovino! V boj za samoupravo ijudstva! | Ce poj^ledate uanes v hisc nasili nia- I 1 iIt kmetov in v borna stanovanja deiav- ; ccv in težakov, vas bo presunila jjloboka J žalost. Bcda je pri nas. S strahom jjre \ kinetic nasproti dolffim nieseceni, ki nas \ ločijo od žetve in tnratve. Kniha ni več \ prj liiši in drajfinja narašča. ()«nji po tvor- j nicah in plavžih n^ašajo, vedno vcč de- j laveev stoji na ccsti z srenko zavestjo, • j da za njili roke ni dela. V deželo sc vsi- j j pajo tuje delavne moči, ki odjedajo doma- j činom zaduji kos kruha. Potrti zrcmo. = kako sc ecle kmetske družine sclijo v Ma- ! kedonijo, ker jiin ta zemlja, ki jim je bila i prcj bo^ata rednica, ne more več dati | ! dovolj kruha. Nič se ne z.tjodi, da bi via- j da odprla našiiii pridclkom, prcdvsem vi- j j nu, prosto pot v inozemstvo. Nič se nc ' ! stori, da bi sc ^loboke socialnc rane iz- ! lečilc. Kapitalizem se zma^ovito dvi^a, njcROvi praporji vihrajo na poKoriščih na- sili domov. Polajjfoina se pogreza nasa dežcla v beraštvo, tcmelji ljudskepa tfo- spodarstva razpadajo. -- Kdo je. ki ima j uioč, dvitfniti deželo iz te^a stanja? j Danes ima vajeti v rokih vlada. In kaj je ukrenila vlada za povzdigo naše dežcle, kaj ustvarila v prid Ijudstva? Zru- šila je avtononine občinske zastope in je po našili občinah nastavila jjerente, ki če- sto stoje pod nadzorstvom -- orožnikov. Vlada je potisnila v stran deželno avto- nomijo Gori.škctfa in Istre. S tem je zatrla vse kali demokratične upravc v nasi de- želi. Vrhovna oblast jc pa povcrila vlado civ. koinisarjem, ki so se obdali z ven- ccm uradništva. To uradnistvo predstav- lja danes vlado naše dežele. Njcmu je po- vcrjena nalo^a, da dvigne naše ljudstvo iz bede, edino njemu so dana vsa sred- stva, da vpliva na poljedelstvo in indu- strijo, da zajezi naval tujcev v našo do- mačijo, ko še sami niinamo dovolj dela. Nenavadno velika moč je položena v roke upravnih oblastev, ki nas vladajo. Zato pa nosijo ona tudi polno in ueomejeno od- govornost za srečo ali propast nase po- krajine. Obupno stanje nase^a Ijudstva izpriCu- je, kako poRiibno je postopanje moz, ki stoje na čelu Primorja. Polo/.aj se je pod novo upravo ncpopisno poslabšal. Dotak- nili smo se že nekatcrah strašnih social- nih ran; tem krivicam se jc pridružilo po Boter. Spisal Lev. N. Tolstoj. (x S Kakor Intro jc krščcnec umoril raz- j "ojnika, so se sklenile stene dvoranc in j "•'« je zopet kot poprej. j Vrata so se odprla in boter je vstopil. ] Sel je k krščencu, prijel m za roko, Peljal ga je proč od prcstola in mu dejal: i ->Ti me nisi slušal. Prvič si storil sla- | "l) dejanje, ko si odprl vrata: v dru^o si I aelal slabo, ko si stopil na Iron in vzel | Pls\ic žezlo v roko. V tretje si delal slabo, K[> si mnoKo novejja zla pozročil na zem- I j-1!- Ce bi sedel šc pol urc na preslolu, bi 011 Pol človcštva pokvaril..; In boter je peljal krščenca znova na 11 °" jn jc zgrabil za žezlo. , 2opet so se raz^rnilc stene in vse je blls> vidno. In boter jc sjovoril: »Ali vidiš, kaj si storil svojemu oče- ^u- Vasilij je bil sano eno leto v ječi; tarn •^e Je naučil vseh mogočili zločinov in je postal zakrknjen. Vidis, zdaj je tvojemu i jj^ctii ukradel že dva konja in mu zažjral ! lljo nad kr!avo. To naj sc zahvali tvoj occ icbjt« .Jedva je za^cledal krščenec, kako ko- j1 »isa njeKova oecta, je izjrinila ta slika 1 boter mu je ukazal, naj pogleda na dru- ^° stran. .Pol ieta je od te^a, kar je zapustil \ mož tvojo botro in se klati okros:, od ža- losti in sramote je začel piti in njejjova presnja ljubica je popolnoma propadla. Za vse to naj se zahvali botra tebi!« Boter je zakril tudi to sliko in mu po- kazal rojslno hišo. Tain je videl svojo mater. Jokala je nad svojimi grelii. v kesanju in dušni bolečini in dcjala: »Bolje bi bilo, da bi me bil takrat ubil razbojnik, ])otem bi ne bila toliko tfrešila.« »Za to naj se zahvali tvoja mati te- bi! « je dejal boter. Ko je izjrinila se ta slika, je ])okazal boter navzdol. In krščenec je zagledal razbojnika: dva paznika sta kra držala ob nckein Krobu. Boter je dejal: Ta človek ima devet duš na svoji vesti. On bi se bil moral sam pokoriti za svoje grelle, toda ti si La umoril in s tem vzel vse njegove grehe nase. Zdaj si od- q;ovoren za vse njessove . grelle. To si si sam napravil. Medvcdka je enkrat odbila hrastov panj in jc ta prilctel naz:.;j med mladiče, ko .tea je odbila druidč, ji je ubil medvcdiča, ko pa ga je odbila irctju:. ic ubil njo samo. Isto si storil tudi ti. Tride- set let imaš časa. Pojdi po svetu in pokori se za razbojnikove Rrehc. Če jih ue spo- koriš. boš prevzel njejfovo dušo.« j Krščenec je dejal: »Kako naj sc pokorini za nje^ove Krclie?« »Kadar boš toliko zla spravil s sve- ta, kolikor si jja povzročil,« je dejal boter, »potcm boš prost svojih in razbojnikovih grehov.« | In krščenec je vprasal: »Kako naj odpravim zlo s sveta?« Boter je dejal: t Pojdi naravnost proti solnčnemu vz- liodu. tarn boš prišcl na polje, na katerem bodo delali ljudje. Pazi kaj bodo počeli in pouči jih, kakor veš in znaš. Potein pojdi ; j dalje in pazi na vse, kar boš videl. Cetrte- j j?a dne boš prišcl k ^ozdu, v tem gozdu j bo živel puščavnik, temu povej vse, kar j se ti je zjcodilo. On te bo poučil. če boš \ storil vsc, kar ti bo ta dejal, boš prost I svojih in razbojnikovih «rchov.« Tako je dejal boter in se poslovil od krščenca. 7- I Krščenec^ jc nastopil svoje potovanje. Potova! je iii mislil: Kako naj spravim zlo s sveta? Saj zla ni mogoče pokončati, ker pošiljajo krivičnike v pro^naustvo, ; zapirajo jih v jcčc in jim nalajrajo kazni. Kaj naj storim jaz, da iztrebim zlo in j se iznebitn prehov, mojih in razbojni- j kovih.* ¦ Dolffo jc mislil o tcm in si ni mo^el i nič pravcjra izmisliti. Sei je vedno dalje in prišel do polja. Na polju je stalo ^osto. težko /Jt>. zrelo za žetev. Tedaj je zagledal krščenec telijka» ki jc bil zašel v žito in ljudi, ki so zajahall konja zakrledavsi to in lovili telička z e- uckra konca polja do dru^CKa. Kakor Iiitro je mislil teliček skočitt iz žita, je bil že eden zraven, da jra je ostrašil in teliček je zopet bevial po žitu, ljudje na konjih pa za njim. Na cesti je stala žena in jokala »Ti mi bodo telička,« je dejah, »smrt- no izmučili.« Krščencc je dejal kmetom: »Čemu delate to? Pojte vsi iz žita! Gospa bo sama poklicala telička!« Ljudje so i^a ubo^ali. Starka je sto- pila na rob polja in pričela klicati. Teliček je prišpičil ušesi, posluhnil, letel k starki in se ji začel prilizovati. In kmctjc so bill vcseli in starka jc bila ve- sela in teliček je bil vcsel. Krščenec je šel dalje in mislil: »Zdaj vidim. da se eno /16 z druRiin še povcča. Bolj ko človeštvo prcjranja zlo, bolj jja norujc. Toda^kako naj Ka iztre- bim? TcRa ne vem. Še dobro, da je teli- ček slušal starkin klic in čc bi je nc bil slusal, kako bi kru potcm izvabili iz žita?« i Krščcncc je mislil in mislil, toda ni sc I moKel ničesar domisliti; šel je daljc. ! (Dalje.) zaslugi sedanje uprave še to, da stoji o- gromna večina prebivalstva izven zako- na. Primorski Jugosloveni sino že po roj- stvu v oeeh uprave infcriorni, vtisnili so nam na čelo pečat, da sino državijani dru- ge vrste. Mi siiiu siccr uverjeni, da vlada v vo- dilnih krogih državnc uprave lc cna volja, in ta je, da bi vcjenili novc poRrajine v telo Italije in izoblikovali iz njih zdrav in krepak ud državnega življenja. Ugotovi- ti pa moramo, da inanjkajo vladajočini krogom vsi predpogoji, da bi mogli kori- stno in pravilno vršiti v nasih krajili svojo - nalogo. Globoko vkorcninjeno prezirljivo tiaziranje o našcni Ijudstvu jc prvi psiho- loški vzrok, da upravniki store inaio ali ne store ničesar spričo -naraščajgčc bcde v dežcli. Toda mi razumemo niože, ki jini je poverjena vlada dežele. Popolnonia se morcmo vživeti v njihovo mišljcnje. Zra- sli so v širni Kampaniji ali v drugih krajili srednje in južne Italijo. Nikdar niso videli življenja. našega knietiča, ne njegovih skrbi za kruli, lirano in obleko. Težnje briških kolonov in borbe primorskega de- lavstva so jim bile ])opolnoma neznane. Niti videli niso prej naše zeinljc. In poteni so lepega due dobili ti gospo- dje dekret, da jih kraijeva vlada pošilja vladat v Prhnorje. Nič sc ne čiidimo, da . birokracija ne vidi ran, ki skele kmeta in dclavca. Verujeino, da vladarji dežele de- lajo v najboijši volji. Toda kako naj nas razuine tujec, ki sc našega jezika ne umc? Kako naj čuti z nami, kako naj otme smr- t\ stradajočc otroke-beguneke, lajša irp- ljenje krnetica, ki se trudi z zcmljo in dc- lavca, ki streže strojeni? Kako naj nas izleči zdravnik, ko ne pozna bolezni in ran! Jasno je, da ni krivde na osebah, krivda je v sisteinu! Krivda je v dejstvu, da vladajo ljucistvo, ne da bi ga poznali! Strasua krivica in začetck naše prdpasti je v dejstvu, da iina ljudstvo vse dolžno- sti, ima pa sanio eno žalostno pravico: ; pravico, da pleše po njem bič tujega urad- : nika in fasizma. ¦ j Volja našega ljudstva, volja ogronme ; večine ])rebivalstva Priinorja je, da se po ; volitvah ta absolutistični sistein zruši. Viada birokracije mora pasti! Hočemo, ! da bo ljudstvo samo najvišji politični fak- \ tor v deželi! Ne lnoreuio dopustiti, da od- ; ločajo uradniki o življenskih vprašanjih : naroda. To je eden najvišjili ciljev nase.ua ! politicncga gibanja. To jc globok zmise! : : volilne borbe. j ; Da postavimo trden temelj mirnemt! ! razvoju dežele in da izvedemo socialite refortne, ki so posebej potrebne naši de- zeli, je potrebno, da preide vlada v deže- li iz rok uradnikov v roke liudstva in nje- j govHi voljenih zastopnikov. • i Zato zahtevamo: ; Primorje dobi najširšo avtonomijo, . ki se bo opirala na deželni zbor. Iz srede '. deželnega zbora naj se voli vlada, ki bo stala na celu vse uprave. Pokrajinski zbor mora imeti tudi zakonodajno oblast. ¦ Sedanji uradniško-absolutistični re- • žim je privedel našo dežclo na rob pro- j pasti. Hočemo, da preneha straliovlada, i hočeino, da se Ijudstvu razvcžejo roke. j da si bo moglo samo pomagati in voditi ; krmilo v deželi. Zahtevamo samoupravo ., Primorja zato, da bo ljudstvo samo mo- ) glo izvesti one socialne reforme, ki so v ; : naši deželi nujne in neodložljive. Uradni- | štvo tcli reform ni znaio izvesti Ljudstvo \ „ jih bo znalo, ker čuti njih potrebo na last- nem telesu. ' Stremimo za tern, da zavlada v Primorju volja ljudskih mas Kmctsko in delasko § ljudstvo ve, zakaj se podaja v yolilni boj! I (Ta članek je bil v »KUJnostiV: radi '. j aktualnosti ga priobčujcmo tudi mi.) • ! Janko Krall. Stavka na Angleikem. Na Angleskcm stavkajo rudarji v [ premogokopih. in so s tern spravili cclo ! državo v silno nevaren položaj. Stavka i traja /.e dva tcdna, a položaj se še po- j ostruje. ( Rudarji so začeli stavkati radi tega, j ker so gospodarji rudokopov sklenili znl- • žati place rudarjem iz razloga, ker je ži- j vež postal eenejši in ker je amdeški pre- j mog tako drag, da ga nihče noče kupova- ti in je tudi doma ])redrag, vslcd tega pa I trpi angleška industrija! Sindakati rudarjev so pa drugačnega mn'enja. Oni pravijo, da ni res, da bi imeli j rudniki izgubo, njih večina ima ogroimie dobičke; če pa je kje izguba, jo povzro- čajo gospodarji, ker ne izboljšajo rudni- Skih naprav, da bi s tern dosegli yecjo proizvodnjo premoga. Na razna očitanja se slišijo glasovi delavccv, naj se premogo- kopi podržavijo, ker so last skupnosti. Tako dobiva stavka polagoma poli- tičen značaj. Izko|)anega premoga ie toliko, da bi z omejitvami laliko izhajali par mesecev, i tudi petroleja in živeža je; toda nevarno \ je, če se rudniki napolnijo z yodo in po- i stanejo oni za vedno ncrabni. Tega se z-y j veda vlada. irospodarji in delavci. K zrač- : nim in vodnim sesalkam so vstopili celo ; ljudje iz višjih mcščanskihkrogov in voja- ; stvo, da rešijo rudnike, a delavci niso pn- stili stavkokazom1 izvrševati tega posla. . Šele po zadnjih pogajanjih so se delavci vdali- da ne bodo branili tega dela. Kljub temu so te nadomestnc sile Ie kapljica v morje, voda in plini bodo vršili svoje raz- . diralno delo dalje, če ne neha stavka. Skoda, ki jo je povzročila ta stavka, ; je ogromna. Toda še večja škoda grozi, ; čc začne v rcsnici splošna stavka, ki gro- \ ?a. Trozveza angleških strokovnih orga- nizacij: rudarii, železničurji, urevn/in u- službeui, je solkiarna. Tudi železničarji • sumijo, da hočejo tudi njim znižati place. : (jospodarji to zanikajo. Splošna stavka se je preložila, nevarnost pa še ni minila. Vlada je storila vse, da zmaga v tern boju. Ni izkljtično, da postanc ta stavka nazadnjc čisto političuega rcvolucijonar- nega značaja. V tern oziru bi se odločak) o podržavljenju rudnikov. Vsako tako gi- banje bi podpirali komunisti, ki iudi na ! Angleskem niso sibki. Knak prevrat v ti | državi discipline in reda bi imel velik I vpliv na vso ostalo Evropo. Vendar pa mislimo, da se bo kriza tudi to pot z mir- no potjo poravnala. Amnestija. Kako zazveni ta beseda v ušesih vseh prizadetih, kaj občutijo srea vseh^ kaz- njencev in osumljcncev, ki so deležni te- ga vladarjevega čina. Še prosluli republi- kanec Radio jc vskliknil baje: »/ivijo kralj!« ko je po pomilostilvi dobil zlato svobodo. Mnogi, katerim jc na tern, da de- la jo krivice svojemu bližnjemu vse svoje žive dni, tega sicer ne zaslužijo. Ali tudi teh nihee ne zavida v doseženi prostosti. Beseda je kratka ali vclikanskega pome- na: Po jetnišnicah vriskajo kaznjeiici. Ječe se odpirajo in nesrečneže spuščajo na svobodo. V kazenskib oddelkih pri sodnijah. pri državnem pravdništvu, biti vse na delo, da spravi v red spisc in iz- briše iz zapiskov tekočc zadeve. Kazcn je odpuščena, postopanje ustavljeno. Po dovršenem delu se zdi, kakor da bi nasto- pil odmor. Scveda to ne traja dolpjo, ker novi dogodki povzročijo nadaljno poslo- vanje. . Vprašanje..ostane so li bili vsi zlocinci deležni vladarjeve amnestijc v nasih kra- jih. Zdi se. da ne. Nesrečni begunci, ki so pustili pried begom ves svoj imctek, ali pa notem med notom zgubili še ono, kar so slučajno rešili in po vrnitvi pobrali ka- ko ennjo. žebelj ali kak kos starega žele- za, da se za silo oblečejo, zbijejo skupaj in pokrijejo lcžišče, ti niso deležni sploš- ne amrestije, ampak so še nadalje z'isle- dovani kot ronarji vojnega plena. Kazcn- ski zakon predvideva sicer zastarelost tPtvine v "¦otovi dobi stII k nesreči navaja, da nastopi zastarelost lc tedaj^ ako uzmo- vič riima več koristi od ukradenega bla- ga. Kedaj bo nastönila za te ^rrešrike 7a- šrp.relost ki so vzeli kako desko, žebel.i. in kos nloščevine. da se vsalza silo obva- ru.iejo nred vrcmerskimi ncz^odaifti. Le pofrlčlmo ta v^jni nlen in dobimo res i!e- kaj čudnega: Najorvo se ga je lastila Av- strija, k:>r ic ostp.lo pri krb-iriskci1) ivnikii. Državljani bivše Avslrije si niso smcli pod kaznijo prilastiti ničcsar, kar je smrdelo po vojnem plenu; Nemci so ga jemali cele vlake. Po polomu avstrijskc vojnc so nabijali plakate, ki so strogo prepove- dali vsaktero prisvajanje vojnega plena kot last nove države .iugoslavije. Zased- bena oblast je istotako izdala prepoved. Bili so tedaj trije gospodarji, ki so zalite- vali vsak za se ta plen. Kako so pospra- vili ta vojni plen: Prodali so ga kratko- malo za par. milijončkov nekemu podjet- niku v Milanu. Le ta je spravil najprvo, kar bi najnujnejšc rabili, to je vspenjace po hribih. Po istih bi laliko spravili vse navzdol, kar je šlo prej navzgor in tani ; ostalo. Pa tudi gozdni in stavbni les, kar bi se še dobilo. bi laliko prišel po tej poti y dolino in sliižil za obnovitev. Ostnlo ])a : je tarn in jemlje konec mnogo in preinnojfO : drugega vojnega materijala. I Nekateri so tvegali celo življenjc, ker ' so liodili po krajili polnili streijiva in drn- gih eksplozivnih snovi ali pa, ker so po smrtnoncvarnih stezali spravili zase ali za svojee kako prepotrebno eunjo, kos | kovinaste plošče ali kaj sličnega. Ali do- j in a je vže čakalo oko pravice. Vojni plen j med staro šaro, kjer jemlje svoj konec, tatu pa pred sodišče. Po polju se nnhnja polno bodeče žice, katera ovira obdelo- vanjc in v/.ivanje zemlje in povzroča iz- gubo pridelka. Ako si jo pa kdo prisvoji za ograjo svojega vrta ali njive, da bi za- branil pof živalim in pridaničem, pride v nevnrnost. da mu nekega lepega dne po- bereio vse. Cesar niso marali nad dve ; l<^ti in menda ne bojo marali nikoli. Vojni \ plen je tu in ovadba gotova. Zlasti se to ] rarto orioeti onim. ki so iz katercga si koli I bev'i V7'*oks) odrekli kakemu javnemu or- ! ganu zahtevano usln^o. n. r>. nrodati kako I kokos n\\ np pcljati ga-za nizko enno, mor- : <¦¦;'. ct'lc'i ^r?!s>ni o1"? iu;::'el*ah v,\ \:-0c'(. tpd-ij je laliko pripravljen, da dobi \r kratkeni času službeni obisk. Nočcmo delati nikomur krivice in na- vajati, kaj se po večiui godi s tern voj- nim i)Ienom, ker ni na.ša dolžiK^st, da bi koga nadzorovali, le to naj nam b;> dovo- ljeno omeniti, da kar je drugim s\ obodno. naj bi bilo tudi nam, saj smo vendar sedaj vsi podrejeni enim in istim zakonom. Pred vojašnico izdeluje prostak vaze . za cvetice. Nihce ga ne ovira pri tern de- lu, dasiravno ga je srečalo marsikatcro oko postave. Zasebnik je izdelek pošteno plačal in spra\il na dorn. S tern se je pa izpostavil nevarnosti, da mu laliko izreče- jo: »Prede beilica« ;" liajdi v kazensko preiskavo! Ne prosimo amnestijc, ampak red naj se vendar enkrat vspostavi, naj bi bili tudi mi deležni zlate svobode, ki nismo drugega zakrivili, kakor da> sino prišli : proti Jastni volji v razmere, v katerih tičiino. Begunec. Obcija državnih, deželnih in občinskih uradnikov in posebno suds učiteljskega osobja. Glasom razglasa geueralnega civil- . nega komisarijata z due 16. marca 1921, | st. 4411/e/j 5Si -21 morajo vsi v naslovu j označeni javni nameščenci, ki nimajo \ prcdpogojev, da postanejo kar brez dru- j gega (di pieno diritto) italijanski držnv- j Ijani, vložiti opcijsko izjavo, in sicer tako. i da ])iide potom njihovega urada najkasne- | je 30. aprila k pristojnemu oblastvu, ki je I generalni civilni komi'sariat v Trstu. "Op- j cijsko pravico ima jo vsf tisti: i L ki so sicer ])ristojni v anektirano ! ozemlje. ne pa v njem rojeni r ! 2. ki so sicer rojeni v anektfranem o- | zemlju in- tudi tja pristojni, so pa zadobilf i to pristojnost šele po 24. majnrku 1914. ali pa samo vsled svoje službe (tudi če j pred 24. majein 1915); j —" 3. ki so prej (V. j. predno so zadobil! | sedanjo domovinsko pravico izven ita- j Hje) pristojni v anektirano ozemlje all pa, | ki so imeli starišc ozironia, če oče ni znan, i mater pristojno v Italijo; I 4. konečno tisti, ki so tekoni \rojskc; | služili v italijanski armadi. j Pripominjamo, da ti predpisi ne1 ve- ljajo samo za omenjene uradnike, ampak za vsakogar. Za uradnike pa, kakor rcče- | no, ne velja splošni rok 15. julija 1921. za ; vložitev opcijske izjave, ampak morajo v naslovu omenjeni uradniki vložiti svojo izjavo že sedaj tako, da bo najkasneje 30. t. ni. pri gen. civ. komisariatu v Trstu. Priporočamo vsled tega vsem urad- nikom, ki prihajajo v poštcv za opcijo, da takoj predložijo pri svojem uradnem prcd- stojniku izjavo po slcdečem vzorcu: Kr. Generalnemu civilnemu komisarijatu ; v Trstu j potom zupansiva ! v \ Prcdmct: Opcija. : Na podlagi člena 72. ozironia 71. | saintgermainske mirovne pogodbe. in čle- ! na4. kr. odloka z dne 30. deceinbra 1920. št. 1890, optira podpisani N. N. rojen dne v v (država) sin , samski (ali poročen z ) stanujoo v , pristojen v ?/d itaiijnnsko dr/avljanstvo, medtem ko se odpoveduje opci.iski pravici za kako drugo državo. »V slučaju, da optiras na podlagi predpogoja, ki je omenjen zgoraj pod st, 3, moraš navesti dotična dejstva, in če se optant opira na pristojnost svojih stari- šev, je treba pridjati njihov krstni in clo- movinski list. Optant laliko navede tudi druga ute- meljevanja, kakor: da ima v kaliji pose- stvo, da ima tu sorodnike (n. pr. če se je poročil z domačinko),. itd. Ta dejstva niso morodajna za rešitev opcijske izjave na podlagi. zakona, pač pa to izjavo podpirajo). Priloge: 1. Krstni ali rojstni list; 2. Domovnica; 3. Potrdilo o bivanju (izd'a občina. v kateri optant biva); 4. Izvleček iz matrik zupneura urada o družini (S«'!im:i tega ne potrebujejo); 5. Prcpis zadnjega odloka o imeno- vanju ali preinestitvi. iz katcrega je raz- vidno, da ima prositelj v tern ozemlju slu- zlVeno mesto. Datum. Podpis. Prepisi listin. "aznačcnili pod 1.. 2. in 5., morajo biti uradno potrjeri. To potr- dilo izda. vsako okrajno sodišče brezplač- no in brez kolekov. Oni, kateremu manjka kaka omenjena listina, ne sine radi tega opustiti vložitve prošnje, ampak naj pri- jiomni v isti, da priloži te listine pozneje. Prošnje se oddajajo pri uradnem predstoj- nTstvu. ki jih nato skupno odda županstvu službenega mcsta. Županstvo izda dvojno potrdilo, od kateriii cno naj se skrbno shrani. drugo pa naj se priloži, in siccr še pred 30. aprilom t. 1. sledeči prošnji: (Naslov na službeno oblastvo). v f I i-rocjinct: iJotrditev v službi. ¦ Podpisani predlaga v svrho uadaljne ! predložitve na pristojno mesto .potrdilo o ! vlbžitvi opcijske izjave ter prosi, da se mu ! ižposluje potrtlitev \' službi. i Datum..... Podpis .... ! f prHoga (Potrdilo o prcdlo/itvi opcijske | izjave.) j (Tisti, ki so že vložili opcijsko izjavo. ! katera pa nc odgovarja gornjim iravodi- ' lbm, naj jo ponovijo in prcjšnjo izjavo prekličejo.) 0 pridobivaniu itaHjanskega državljanstva o prillki aneksije. i Italijanski zakon, ki sc ie z njim odo- ; , brila rapallska pogodba in izrekla anek- ; j sija ozemlja. priznanega Italiji s to po- ; I godbo, je bil objavljen v rimskem urad- i Ticm listu 21. decembra 1920. Po uvod- ¦ \ nili določbah k italijanskcmu civiinemu ! zakoniku zadobivajo italijanski zakont ; I moč, če ni v njih samih drugače določe- ! no, s petnajstim dncm po njihovi objavi. • '. Aneksija našega ozemlja sc je torej izvr- i : šila in jc zadobila zakonito moč s 5. »a- ; ¦; »iiarjem 1921. To je pravno cdini inero- i dajni dan, ne pa slučajni za proslavo a- \ neksije, za razne kraje tudi razHčno iz- ¦ brani dnevi. ¦ ; .Kna najvažnejših poslcdic aneksije je prememba d;-žavljanstva. Za tuzemsivo ; jc merodajen v tern oziru kralicvi ukaz od ; 20. dec. 1920., ki je bil objavljen v urad- i ncm listu od 18. Jan. 1921. in je po posebni j I v njem vsebovani določbi zadobil moc ; osmi dan po objavi. torej 26. jan. 1921. Ta i kraljevi ukaz razlikuje za pridobivanjc i italijanskcga državljanstva o priliki anek- | sije tri naclne: I. opjvali na naš račun. j i Socialist! so začeli izdajaii v (io- ] ri^i nov list z iiucnom '»Proletarec«. List 'z'iaja vsako soboto. t Dražba lova. Due 28. aprila t. 1. s<^ bode vrsila pri civ. komisarijatu v Uo- '"•ci Uražba obcinskega lova za občino ^nlje-Sv. Tomaž. Vzklicna cena za lo- v'šce pri Sv. Toinazu je 8ÜU L; za Skrilje -00 L. i Pozor! Kdor še ni predložil na ii- tlutieno intendanco ali hipotečni zavod ^nitve vojniii škod na neprcmičninah, t. j- Uia posiopjili in zeinljiščiii), katere so l)ripoznane od podpisanega izvedenca, ll. službo vseli deiiuitivno name- ^enih oseb v obč. službi niora biti stalno 'n se sine odpovedati le tedaj, ko se je ^Knalo krivdo nameščenega po discipli- |Ulr"i komisiji, sestavljeni od obeli strauk llJ Podlajrj disciplinarneKH reda, katere^a ^stavi koniisarijat za sanioupravne po- :'e (ali dežclni odbor); .5. za tajnike naj se i 'Jeimje le stanovsko usposobljene osebe, ^ izvršujoč drille javne službc, kateriin ^J se določi stanu primenia plača, jili Vrsf[ s pravico naprcdovanja, oziroma f' p'isanjein place po službenih letili v po- *ebne kaicKorije, kakor državne in dru^c Jilvii(j uiadnike; 4. država povrni občinarn 11 določi staluo na^rado občinskeni u- ,ll^benceni v oni meri, kolikor je obeina v^-na izvrševati državna dela v prene- ^ncrn delokroKu. Občini naj.se povrne V .uPravnili stroškov tedaj, ko je siste- '^'I'ahi niesta za svoje uslužbenee in jini ;clKotovila primerno plačo sporazumno z . j ^'liiiin odborom in zvezo obč. usluž- ,^icev na Qoriskem: 5. navedene za- 21 ,.\e so povsem opravicenc in so za nas (; vueiiskcKa intcresa, so pa tudi v intc- jj-sii^ občine, dežele in države same. — ^ i'Ustvo jroriško ^racliščanskih obč. u- ^unikov in namešcencev v Kanalu, due '• aprila 1921. Podpisi. ' p 1 Razpisana iičUeljska mesta v Istri. ^slvi okrajni šolski svet je razpisal sle- eu mesta na ljudskili solali s hrvatskim 1Ul"H jezikom: L .. V pulski občini: na luešani ljudski rjifl V ^()ntJ^u mesto voditclja X kateuo- v ,; lla niešani ljudski Soli v Peroiu mesto ^tin- ja )¦ !^ai"^a»i nicsto nadučitelja 2. kat.; San-8,1- ^oli lliesto učiteljiee A. kat.; na nie- teli JlKlski Soli v ŠcKOtičih mesto vodi- nJv • kat> ~ v kanfanarski občini: na tej- an' Uudski šoli v Baratu mesto vodi- Ja 3. kat. V svetvičenatsfci občini: na üitoiani ljlldski šoli v Bakordieih mesto vo. S,n '!a "^ kiit.; na niesani ljudski soli \- •Sin i i-lniih niL'st() v°d»telja X kat.; na me- ^liii i C;oli v ^tokovcil1 »»tJSio vodi- ^'li'i r \'- ^ barbanski občini: na me- tflj 'Jll<-iski šoli v Barbiiini mesto naduči- l -• kat.; na isti šoli mesto ueiteljice .1 kat.; na mešani ljudski soli v Sv. Mariji od Zdravlja mesto voditelja X kat.; na niesani ljudski soli v Raklju mesto naduči- telja 2. kat.; na isti soli mesto učiteljice 3. kat.; na mešani ljudski soli v Qrocani (Pe- tehih) mesto voditelja 3. kat.; na mesani ljudski šoli v Pornjanu mesto voditelja 3. kat.' Obenein se razpišejo vsa mesta, ki bi I se utetfiiila izprazniti vsled imenovanja • odnosnili učnili moči na kako izmed z^oraj nažtetih inest. Prošnje se niorajo vložiti pri lmlskem okrajneni šolskein svetu, in sicer do 30. aprila 1921. Priložiti se morajo: krstni list, domovnica, spričevalo o brezliibnem nravnem in političnem obnašanju, zdrav- nisko_ spričevalo o telesni sposobnosti, kvalitikacijsko spričevalo (tabella di qua- liiica) v dveh izvodili, šolska spričevala ter dekreti prejšnjih inienovanj. Ako prosi kdo za več niest hkratu, mora vložiti za vsako mesto posebno prošnjo. Imenovanja računajo od 1. Januar ja 1921. Pozivaino juKoslovenske učitelje in ueiteljice v anektiranem ozemlju kakor tudi one, ki se še nahajajo v Jujjoslaviji, naj nemudoma storijo svojo narodno dolž- nost in vložijo prošnje za navedena mesta. Z usodo ljudske sole je tesno zdruzena usoda naroda, zakaj ^kakor liitro začne beseda materina umirati, i)eša itidi že na- rodua slava in moč'<. Volitve na Reki razpisane za dan 25. aprila. Due 5. tm. je imela začasna reška vlada važno sejo. l-'re'dmci posvetovanj so bile volitve v ustavotvorno skupisčino. Volitve se bodo vrJMle due 25; aprila. Vo- lileev je okoli 13.000. ! t Cene šolskih knjijj. \ Rimu je l>i- la sestavljena komisija, ki ima urediti ce- ne solskih knjig. -!¦ Gradiščanska duhovščina jc radi žalitve na knczonadškofn v Ogleju obja- vila v »Idea del Popolo« sledečo izjavo: Kkscelcnca! Proti podlenm, necivisiziraneinu in krivičnemu /.aljenju, ki so ku na socialuem banketu aneksijskc siavnosti \r Otfleju dne 29. t. m. prizadejali Vaši sveti osebi pre- drzni, od prenapetega nacionaüzma za- slepljcni ljudje, ki so s tem ocitno krsili najnavadnejše predpise irostoljunnosli, dvigamo podpisani v popolni solidarnosti z Vašo Rkscelenco, nasim spoštovanim pastirjcm, s tem spisom j/las* odločnega piotesta in živejra ogorčenja. Pri tej pri- liki potrjujemo in izražanio čustva sinov- skega spoštovanja in iskrenc vdanosti. Nase ^eslo ic: Vselej z Vami, vselei za Vas. Ouhovščina ^ratli^čanske^a dekanata. 1. aprila 1921. Siede podpisi. Iz Jugoslavije. j. Stare bankovee bodo v .lujioslaviji zamenjali \' najkrajsem času. Zameiio bodo vršili davčni uradi. — Je res že čas. j. Operiri pevec Kovač je zopet na- padel s pcstjo uledaliskc^a kritika Ma- rija Kojcoja radi ncmilc kritike, to pot pied dramskim Kledališčem. Že lani je bil Kovač obsojen na 100 K tflobe radi po- dobncjra prcstopka. Lep način unict- niske^a boja. Posnemanja vredno! j. Okostnjiike so uašli, ko so kopali tcmelj za zj^radbo (lospodarske bank-e. Okostnjakov je mno.vro, kakili 30 let sta- rili; nekateri so imeli skale na sebi. Za- gonctno je, kako so prišli okostnjaki tjakaj. j j. Dalmaci.ia. Tu so zapustili Italijani po izprazncnju žalostne slcdovc. Skoro ; so vničili dr/.avna posestva v Vrani in ¦ Olavici. Lička žcleznica od Knina do ličke meje. ki je bila že skoro ^otova, je ¦ iztfiibila vse, kar je imela kaj vredneRa. j Kninska trdnjava je do polovice razru- I šcna. V rudniku v Saveriču so naredili ' obilo škode. Samo v občini Ureč so pu- ; stili 100.000 K občinskctfn dolj?a. Tako ¦ poročajo listi. ' j. Jugoslavija za Istro. Poslanci raz- | nili klubov so naslovili na niinistrskcga j predsednika interpelacijo radi dogodkov i \- Istri s prošnjo za zaščito nasega na- j roda. j. 16. april praznik. Ministrski svet Nr Bel^radu je odredil, da se inin 16. april | praznovati po vsi državi kot narodnl j prazuik v sponiii^ na obletnico 1918, ko ; se je v zvezi s Čebi položil prvi temelj I narodncinu ujedinjenju. ! i. Proslava obletnice 13. aprila leta !*>1S. \' okusno dekorirani veliki dvo- j riuii \' »IJnionu« v Ljubljani, se ie vršila I proslava obletnice dne 13. aprila leta ' 19IS, ko so si v Pratfi zastopniki čcSko- ! slovaškcKa in jiiKoslovcnskejya naroda seffli \- roko, si obljubili vcčno zvestobo in priscgli, da ne bodo prej "mirovali, do- kler neizvojujejo popolnc svobode svoje- ; um narodu. Proslavo je priredil ireneraln! konzul čoskoslovaSkc republike Jr. dr. Olokar Beneš. Razne vesti. Prvi maj in V^lika noč \ Rusiji bo letos oboje na en clan. Vlada bo poskrbela, da se bo letošnji prvi majnik kar najsijaj- nejšc praznoval, saj je to prvikrat, da bo t sovjetska republika siavila ta liajveči dc- lavski praznik skoroda v mini in \r neska- i ljenem veseiju naü velikimi uspciii, ki jih ' jc Rusija dosegla na vojaskem in diplo- matskem polju. vojaske parade, öakljacio, govori boljše\išk1li prvakov sprevoui, maniiestacije! Kdor bo v Moski tisti dan, bo imel kaj videfi! Na driiRi strain" [ pa uajvečji cerkveni praznik luske cer- kve. Zvonovi bodo zvonili pri vseli brez- stevilnih cerkvah »belokamene« ruske prestoinice, ljudje se bodo poijubovali in se pozdravijaii z obicajnim voščilom liristos voskrese — - \ oistinu voskre- sc'a. iioUili bodo eden k drugemu v obiske, držali se bodo z eno besedo vseh tistih o- bičajev, ki so pri pravosiavnili narodili <;b velikih cerkvenili praznili že stoletja v navadi. iSilno zanuniv bo letošnji prvi maj j v Rusiji. Vstajenjc Kristusovo se bo ]>raz- j novalo obencm, eno poieg- dnigeKa z vsta- i jenjem proletarskega sveta. j izbruh ounjeuika v Meksiki. Na Po- I catepetiu je zacel ncki nov lirib bruliati , o^enj. Lava in pesek padata po vsej |)o- krajini. Prebivaistvo beži iz Pueblc, I'e- zitiana in y\meke. Francoski uarod izuuiira. Padanje porodov se opa/.a na l'rancoskem ze ka- kili 40 let. Dočiui pa so bile razlike \ prej- siiiili dobah le neznatne, je statistika zad- njih 20 let v teni oziru naravnost strašna. Naj navedemo tu le steviikc, ki seiianasa- | jo na dobo od 1900 - 1910. in citatelj si bo iahko predočil žalostno sliko franeoskega >.naraščaja«. Leta'1900. se je rodiio v j 1"ranciji 827.000 oirok, 1. 1901., Mo7.000; 1. 1902., 845; 1. 1903., Ö26.000; 1. 1904., 818; ! 1. 1905., 807.000; 1. 1900., 800.000; 1. 1907., f 773.000; 1. 1908., 791.000; 1. 1909., 709.1/00. ! Nasproti 709.000 porodoni iz 1. 1909. je bi- lo 750.000- snirtnih slučajev, tako da je zuašal prebitek novorojenih uad umrlimi le 7000 dus. Od takrat pa je že preteklo dolnili 10 let in padanje porodov ^re Irdo- vratno svojo pot navzdol se s to razliko, ua stevilo smrti prekasa dosiedno vsako lcto število porodov v vedno večji meri. I'rancoski narodni gospodar Leroy-Bea- lieu je pisal že 1. 1910., da se bo prebival- sivo jr'rancijc skrčiio, ako pojde tako dalje \ šestih pokolei^ih t. j. v kakih 200 letili od 39 milijonov dus na 10 milijonov. Oej- sivo, da je Francija ena najbogatejsili de- zcl na svetu in da število porok tudi po vojni staluo narašča, kaže, da vzrok pa- diiiijLi irancoskega naraščaja ne tiči nika- kor \ socialni in .icospodarski bedi tev;a ljudstva. Pravi vzroki temu pojavu so iniiogo globljc, tarn, kjer jim nobena zako- uodaja ne more do ziveya, t. j. v materia- lističnem egoizniu, ki se je zanesel med naycoske muo/.iee in ki sc sedaj kruto iiuiščuje. Ljudsko sletje v juuoslaviji. Deii- nitivni rezultai še ni znan. Listi i)a objav- ijiijo naslednje števiike (o katerili pravi- jo, da so piil)ližno točue, o mesiih z nad 14.000 probivulcev: ik-l^rad s predme- siji 150.000, Subotica lIS.OOü, Zagreb UKS.O00, Sarajevo 59.0(iO, Ljubljana .-3 ti- soč, Bitolj 5LO00, Skoplje 50.1)00, Novi Sad 40.001», Osijck 38.000, Prizrcn 35.000, Scuta 24.000, ISeckerek 33.t)00, Vršac 33.000, Kikinda 31.000, iViaribor .uj.OOO. Sonibor 30.000, Nis 28.000, Tetovo 28 ti- soč, Štip 28.000, Split 25.000, Prilip 25 ti- soč, Veles 24.000, Mitrovica 22.000, Pri- ština 20.000, Debar 20.000, Djakovica 20.000, Pec 20.000, Krajfujevac 18.000, Banja-Luka )8.000, Mostar 17.000, Ze- inuii 17.000. (brez prcdmesiij), Po/are- vac l().00O,' Varazdiu 10.000, Dubrovnik 15 000, Kumanovo 15.000. • UKotovljc- no pa je že, da v vasch Srbijo znasajo Iz- ^iibe na prebivalstvu ))o s\'ctovni \-ojni 7-10 od sto, i)O mcstili pa največ 2 3 od sto. V večini mesi jc stevilo mcbivai- j stva celo porastlo v Zajjrcbu in Nišu j za 15 odstotkov. V casu vojne je izRiibi- I la Srbija nad 12 t»d sto.svojcga prebival- stva. \' okrožjih. ki so bila pod Bol^ari, cclo 28-30 od sio. (Topličko in Vranj- sko okro/Je). Makcdonija in Srbija lioste iiucli skupno približno 4.000.000 prcbi- valcev. \' N'ojvodini je stevilo iirebival- stva od zadnje^a štelja sem znatno po- raslo. Tarn jc prebivaistvo najholi in -o- sto naseljeno. Prosveta. p. »rinodejanke«. «Že koucem tc^a nieseca izidejo v (lorici > ^nodejankC", | ik'rice, ki so zelo pripravne za manj^e j odre po deželi. V knjižici bo pet igric za malo Stevilo oseb, lalikili «jlcde uprizori4- vc. Ceno in kje naj se knjijjro naroča, na- znaninio pozneje. p. Upravništvo »Novüuu roda« na znanja, da sta pošli 1. in 2. stev. toga inlacl. lista; le 3. Stc/. je še na razola^o. Toliko ny. znanje doscdaujim in novim naročnikom. p. Naročniki »Pevca« in »Cerkv. 01.« naj mi pošljejo potoui postue uakaznicc po 10 lir. Ko prejmem Hste iz Ljubljane, jili takoj razpošljein. David Doktorič. p. »Cas«, znanstvena revija, ki izhaja vsak mesec pri Leonovi družbi v Ljublja- ni, sc Iahko naroči v prodajalni K. T. D. v Ciorici (Montova liiša.) Naročnino bomo nazmmiii pozneje. , f Vprašanja in odgovori. A. P. polkovnik. V zasedenein ozem- lju se sedaj ne nahaja nobene kmetijske ali vinorejske sole, morda se bo to vpra- sanje še tekoni leta ugodno rešilo. J. M. Bovec. Ali naj Vain dajo na razpolago kak drugi prostor za zgradbo in'Se, ali pa naj Vani plačajo odškodnlno. Županstvo ŠempolaJ. Civilni komisa- rijati so izdali ^lede pridobilve italj. dr- žavljanstva, opcije itd. tozadevna natan- čna navodila. Obrnite sc na civ. komisa- rijat v Sežani. A. S. Robič. Obrnite se potom Vaše^a K. župnika ua Kriegsmatrikenamt na Du- tt a ju. 1. Val. Trnovo prl Bistrici. Ako hoče- jo tamošnji posestniki razdeliti oziroma urediti skupno zemljiače, naj se obrnejo na iiikajšnji deželni komisarijat za sanio- upravne posle. Just IJsaj, diž. uradnik. yeljski kmßiijski pogovorl. (ü perutninstvu). Razumnik, Mlačnež iu Starokopituez so že cenjenernu čitatelju dobri znanci; vendar jih nihče ne pozna osebno, cerav- no so v vsaki vasi doma. Danasnje nedelje dovolim jim prosto zabavo ob čaši vina, seznaniti pa vas hocem z njih Rospouinja- mi. S tem mislhn, da vstrežem vsem, ker gospodinjstvp je zelo važno za prospeli našega gospodarstva, saj že star pregovor pravi: »Pridna gospodinja pudpira hiši tri vögle, a gospodar le enega.« To je tudi res in ako pregovor obrnem tako-le; »Lena gospodlnja podira hišl tri vögle, a slab gospodar le enega« — tudi nc po- grešimo. Današnja nedelja je zelo prlkladna za seznanje z njimi, ker -ale vse tri na Razumnikovem dvorišču, kjer ogle- dujejo nmogoStevilno perutnino, ki se tanikaj pase in brska po gnojnicl In pesku. S t a r o k o p i t n e ž e v a: - - Ves kaj Franca, moj gospodar ne bi nikdar dopustil, da bi redila toliko perutnine, ka- kor jo inias ti. On se vedno jezi na one moje tri kokoši in ml predbaciva z onim pregovorom, ki si ga je najbrže spesnil sam: »Redi raco, ter kokoš in go.i, pa po- stanes kmaiu bos«! -— R a z u m nikova: — Tvoj gospo- dar ima deloma prav; ali vendar nobena kmetija ne sine in ne more biti brez perut- nine, ki s pašo po dvorišču in vrtovltl spravi rnnogo odpadkov v prid, ki bl šli. drugače v izgubo. Zato se mora ravnati, stevilo perutnine po vellkosti dvoriSča in, vrtov, a vrsta perutnine po danih okolno- stili. Izmed vse perutnine je kokos najbi'l; važna, a raco naj se drži samo tarn, kjer je v bližini voda. Pura in gos zahtevata zelo obširno pašo po travnikah in njlvah. (iolob je potrata. — Mlačneževa: — Mok kokoši si pa nočejo iskati same hrano, ampak ča- kajo le na zrnje in otrobl. ~- R a z u m n i k o v a: — Res je, da kokoši ne morejo živeti od same paše, am- pak jih nioramo tudi krmiti, le tedetl mo- ramo kako in kedaj. Ti napačno ravnaŠ, ko tudi i)oleti ob obill pasi krmiš kuretino takoj zjutraj s zrnjeni, ker sita kokoš se- veda ne bode iskala pase. Zato je boljši kriniti zvečer, ker tudi kokoš teško pre- bavljivo zrnje v nočnem miru lahSe In bolje prebavi. Važno je tudi znatl, kako vpliva razna krma na kuretino. Pšenica in otrobi, ječmcnova in ovseva moka pospe- Suje bolj nesenje jajc, a koruza daje ko- koši bolj mast in toploto. Zato knni po zi- mi s turšico, a poleti in spomladi z drugi- mi krrnili. Ako bpš skrbela po zimi za to- pcl kurnik in toplo pitno vodo in dobro krmila kokoši, bodo iste tudi po zimi prid- no nesle. Tudi je napaeno, da se perut- nini, kadar se ista goli, daje ponavadi zelo malo krmc; če5 da že takrat tako ne ne- se. To se pozneje jako maščuje, ker pe- rutnina potrebuje za raščo novega perja, mnogo hrane in vsled tega oslabi. Po zimi moraino kokoši dvakrat obilno krmiti. Zjutraj jim damo otrobov s krompirjem in moko, a zvcčer jim potrosimo zrnja. Starokopitneževa: — Mo- jim koko^im daj kar hočes, nesejo pa ven- dar ne! — R a z u m n i k o v a: — To je tudi laliko mogoče, ker nesenje ne zavisj sa- mo od krme, ampak tudi od kokosjega plemena, raziinme vzgoje in dobrega kur- nika. Vasi kurniki so navadno po zimi nroveč mrzli, nečisti in polni mrcesa. Da bodete to zelo skodljivo mrčes lalikSc po- končavali, oprcinite vase kurnike, z gre^l- Jji (sedali), ki se dajo po potrebi razdretn, da se jih laliko temcljito s kropom osnaži in ako potrebno tudi razkuži. Tudi morate mesečno vsaj dvakrat očistlti od odpad- kov va§e kurnike. Olede plemcna kuref- uine, je za topicjSe kraje najbolj prijKn't)- (Mjiva laska jerebičasta kokoš. Ona jc iz- PRILOGA »GORIŠKF STRAŽF« St. 16. uradiiike ter učiteljsko osobje z razgla- som generalncga civilnega komisariata od lo. X 1021. na čas do .?(). 4. 1921. Cud- no, da hi sinelo pokrajinsko oblastvo prl- praviti posameznike. naj bodo tudi javni namešecnci. ob pravico, ki jim je zajam- čena z ratificirano in objavljeno mirovne pogodbo in s kraljevini ukazom. Sevcda pa 1)0 previdno, da se javni uameščcni po moznosti pokorijo zahtcvi geueralnega eivilnega komisariata. 111. Kdor ni zadobil italijanskega dr- žavljanstva že s sanio aneksijo (v zmislu 1. točke), ali iiima opcijske pravice (v zmislu 2. locke), takemu smejo pokrajin- ska politična oblaslva v anektiranem o- zemlju podeliti ilalijansko državljanstvo če vloži prošnjo v roku enega leta od dne- va, ko je kraljevi ukaz zadobil inoc, tore] najdalje do 25. I. 1922., in če dokaze: 1. da prebiva v Novili pokrajinah ne- pretrgoma najmanj dvajset let, brez ozira na odsotnost, povzroeeno po vojnih do- godkih ali odredbah avslrijskih oblasiev; 2. da nm je italijanščina obeevalni je- zik ali vsaj ustuo in pismeno znana; 3. da nm je za primer zadobitve ita- lijanskega državljanstva zagotovljen spre- jeni v občinsko zavezo kake občirie v Novili pokrajinah: 4. da je rojen v anektiranem ozemlju, ali da že najmanj deset let poseduje tu na svoje ime vknjižeuo nepremičnino ali iz- Yrsuje tu poklie, trgovino. obrt ali roko- delslvo. Toliko o poi>ojjli in rokili za pridobl- vanje italijanskega drzavljanstva; o po- stopanju pa naj spregovorim v pozuejsem člančiču. Dr. .losip Wiliaii. Uopisi. — Staroselo pri Kobaridti. Kiuečko, rokodelsko, izobraževalno, bralno dru- štvo »Svoboda« v Staremselu, se je po dolgem času prebudilo. Z veliko vnemo se je mladina lotila dela. Z vztrajnostjo in dobro voljo se ji je posrečilo obnoviti Uruštvo, ki je pred vojno pridno napredo- valo. Sedaj ga čaka tern vcčja naloga, kajii iiadomestiti je treba, kar je zaniuje- nega. Opaža se veliko zanimanje pri mla- denieih in inladenkah. A žalibog se je le- pa in precej bogata knjižnica 'zclo skrčila v času vojne. Naši fantje in možje so bili z doma, radi tega se je poizgubilo umogo knjig. Društvo pa niina sredstev, da hi si nabavilo novili. Zato se prosijo vsi Ijubi- telji napredka in omike za potnoc. Vsak prispevek, bodisi denar ali knjiga, je do- brodošel. Mladina, ki rada sega po knji- gah, je vredna podpore! Saj dobra knjiga je človeku najboljša prijateljica in mnogo Jepega in koristnega se nauči iz nje. Upain, da se pozabimo na petje! Lepo peti> razvedri človeka, posebno, pa naše lepe narodne pesini! Torej vsi na delo z vsemi močmi! Oni, ki se še niso zdramili. naj že enkrat spregledajo in posnemajo, kar je posuenianja vredno! Skrajni čas ie že! Repentabor. Due 10. t. in. se je po- slavljal od nas č. g. .losip Krančič, župuik na Repentabru in 12. t. in. odsel. Marsikatero oko je bilo solzno. K;»j bi tie bilo; dolgo vrsto let je bil pri nas; celih 13 let. Tukajšnjemu ljudstvu ie bil zelo j)riljubljon. Med bivanjem |)ri uas je imel ludi marsikatero hridko uro. V začetku vojne 1^14. so ga lioteli orozniki gnati v zapor —- češ, da jc liujskal proti državi. V času fronte ob Soči (1910) so ga oroz- niki osumili, češ. da je dajal sovražniku znamenja kar pa ni bila resnica. Tudi ital. okuo. ohlast ga ni pnstila pri mini. Danes je odsel \r Jugoslaviio kot njen zvesti državljan. Zavedno in narodno ljudstvo re])entaborsko inn kliče: Zbo- v;om, na svidenic . Iz Loga pod Mangartom. Ceravno ni bilo prceej časa nič čuti iz nasega kraja vendar ni naše dnistvo počivalo. Na velikonočni poudeljek je prircdilo tukaj- snje izobraževalno drnštvo »Mangart veselico z zelo izbranim vsporedom. Tež- ke pevske točke so se izvajalc breziiibno. Naravnost čudili smo se, s kako siguruo- stjo in preeiznostjo se je pelo. V spomiiiii so mi veselice lanske.ua leta. Primerjam jih /. daiiašujo prireditvi- jo. Naravnost neverjetno, kak napredek. Jako-blaKodejno je tudi vplivalo na poslu- šalce pravilno in razločno izRovorjavo besed. Ne prcliravam, ako trdim, da se naš zbor osobito pa možki. laliko kosa z marsikaterim izvežbauim zboroni. Hivili smo sc tudi izvajanju težke pevskc točke »Ljubica«, s katero je nastopilo bratsko dnistvo »Ronibon« iz Bovca. Mvala teinu drustvu, da lumi je nudilo s in pes- mijo toliko nžitka. Ijrra »Domen« W bila vprizorjena zelo dobro. Pripomniti bi bilo jrlede ohsežnosti odra. ki je bil sicer lepo okinčan. a za tako prireditev nekoliko prcmajlien. Kljub temu se je igralo iz- borno. h'antje in dekleta. Ie tako na- prej! Z združenimi iuočnii in treznostjo sc da veliko doseči. v Sii'ilc MiiSc listo! Politični pregled. Fašisti in socialist! so se spopadli v Arezzu. \'eč oseb je bilo ranjenili. --¦ Fašisti so sez^ali delavsko zbornico v Bor.n'o S. Sepolcro! — V Livornu so bili fašisti napadeiii od komunistov. Iz niašče- vanja je lamkajšnji -lascio« orjraniziral napad na delavsko zbornico. Fašisti so vdrli \' notranjost |)oslopja in razbili vse pohištvo. Delavci so pro^lasili splošno stavko. -"¦ V Pizi je ravnatelj socialističneua li- sta >Ora Nostra« prof. Cammeo kritiziral žensko fašistovsko zvezo. Tajnica zveze je sla \f uredništvo protestirat, v prepiru je urednik po^rabil revolver in tajnieo ra- nii. Vslcd te^a douodka je sol oddelek fa- šistov k prof. Cammeu iskat zadosčeuja. Nastalo je hudo prerekanje in padli so tu- di streli. Ravnatelj socialistične^a lista je bil zadet in se je zs^rudil mrtev na tla. Fašisti so razdejali delavsko zbornico v Rieti. Fašisti so napadli Narodni dom pri Sv. lvanu v Trstu, razbili vse. kar je bilo mogoče razbiti in na prijrovarjanje orož- nikov odšli. V San Severn se je vršil krvav pretep med fašisti in socialisti, mo- ralo je poseči vojastvo vines, bil je en mrtev in dva raivjena. V Commo so prete- pli fasisti poslanca ljudske stranke Miu'lio- lija. ¦— Na voliluem sliodu soc. poslanca v Cyti^nano sc je vršil pretep; bile so tri osebe ranjene. Fašisti na dclu. (iruča l'asisiov jo napadla delavsko zbornico v Spoletn. hasisti so vdrli v notranjost poslopja in razdejali, kar jim je prišlo i)od roke. Ista ^nica je mipadlü in i)retepla župana, ki je konmnist. Pred par dnevi so fašist! v Mantovi vdrli v tamkajšnjo delavsko zbornico in razbili vse poliištvo in drn^o onremo. Prišlo je do spopada med njimi in socialisti. Kn fasist je bil ranjen. -- Od- delek tašistov je napravil izlet v San Se- polcro blizu Arezza. Prišlo je do Imde^a boja med njimi in konmnisti. Na obeli Strauch je bilo več mrtvili in ranjeuili. Glasovanie za priklopitev k Nem- čiji na Koroškem. Iz Celovca poročajo, da je pripravila koroska vlada vse, da se izvrši na Koroškem due 20. maja t. I. «:1a- sovan'jc za priklopitev Avstrije Nemčiji. K tcmu poročajo z dnijre strani, da se pri- nt avljajo Italijani. da 14. maja zasedejo \ so pokrajino do Beljaka. Bivša nemška cesarica je umrla. \' nasprotju z doscdunjim razporedom se bo mrtvaški obrecl po ranjki cesarici vršil \' Doornu v nedcljo. Pojrreb pa bo priliod- nji torek v Potsdanin. Ogrski ministi'&ki preUseUuik od- stopil. >/rimcs«. javlja, da je o^rski mini- strski predsednik irrof Telekv odstopil. ker je kmctska strauka obsodila nje^ovo zr.držauje o priliki znauc.ira poskusa Karla Uabsbnrškeffa. Rnsi so zavzeli Frivau. Armenci se zdaj naliajajo v Zangezraju. To je edini kos armeiiske du/.ave. ki še ni bil zavzet od boljsevikov. Kozaki v Južiio Srbijo. Aianian donskih kozakov Bo^ajevski je dospel \' Belgrad, da se z ju.^osloveiisko vlado po- rnz^ovori radi naseljevanja imcnovanili kozakov \r Južni Srbiji. Uvoz v Riisijo narašča. List »Re- valer Bote'< pise, da uvoz v Rusijo stalno narašča. Dočim so dosedaj prevazali bla- i{o v Rusijo samo trije vlaki. bo !reba v kratkem sedem ali osern vlakov na dan. Neinčija bo poslala v Rusijo la mesec pr- \-ili sto lokomotiv, ki jih je sovietska vla- d:i naročila v Ncničiji. Sovietska vlada dovolila ainne- sti.io Vrangclovim vo.iakoin Neka brez- žična brzojavka od sovjetske vlade na- znanja, da se kmetje, koznki in uradniki Vriingelovc annadc laliko povrnejo v Ru- sijo. Za^otovljena jim je popolna ain- nestija. ¦ Ounaris, ^rški ininisterski predsed- nik je poročal o dogodkih v Mali Aziii (^r.ški porazi) in je zato, da se vojujejo do koncne znumc. Japonski poiuorski načrti. lapou- ska je za Anylijo in zedinjenimi državami najinočncjša na morju. Njeni načrti. po k:\terili se pridno dela po iaponskih ladje: dcluicah, y.i) velikanski. Za scdaj prihaja v postev takoimenovani iiro.^ram »Osem- osein«, ko pomeni S dreduotov in osem bojnili križark. Ta*program bo, ako se ne pojavi medtem nobena nepričakovana o- vira, izpeljan do 1. 1927. Tako bo Japou- ska iniela v teni letu s naddrednoto\ s skupno tonažo 256,000 ton, S bojnih kri- žark \f skupaj tczini 240.000 ton. 30 lalikili kri/.ark. 64 torpedovk in SO podmornic. Kakšni bodo novi neniški predlojji. »Fcho de Paris« poroča iz Bcrlina: Pod- laj^a nemskili protijiredlo^ov, ki se obja- vijo tekom tedna, bo ])o pripovedovanju »Berliner Taffblatta« slcdeča: Razdejani kraji se zopet sezidajo, sklene se medna- rodno posojilo. znvezniki bodo del'ezni razvoja nemske indnstrije potom vžitka. Japonska namerava ustanoviti v Carijiradu redno poslaništvo; zdaj je ime- novala velikeua komisarja \' mednarodno kouiisijo za dardarielsko morsko o/.iuo. Menijo, da se lioce Japonska poka/ati kot ])i\a azijska drža-va in se zato briirati za v*o, kar se jfodi v Aziji. Iz drugih listov. 1 Na Rimljane se sklie'ujejo Italijani kaj radi in na rimski impcrij. Tudi »ita- lianski ininisterski predsednik« — tako pravi neki nemški tirolski list jc v svo- jem poročilu na kralja \uovič napra\il poskus, da bi prikazal današnjo Italijo za nasleduico rimske^a imperija. Ustavimo sc nekoliko pri tej misli, ki je sicer kriva in nezdnižljiva, a kaže, da je kljub temu prirasla vsakemu ltalijanu k sreu. -- List nadaljuje: »Ce zaliteva ltalija sase vse one zemlje, ki so pripadale nekoč rimski državi, potem se mora tudi zavedati doi- zuosti, ki so združeue s tern nasledsivom. V siari rimski drzavi je živelo nmo^o tu- jili narodov, ki so težko out ill zjuibo svoje nekdanje neodvisuosii. Državniška iimet- nost ccsarskega Rima pa je umela kljub temu ustvariii jim znosne poRoje obstau- ka. Puščal je siare naprave, vero, se^e in navade nedotaknjenc; Rim ni dopuščal, da bi pretepaška rimska mladež delala pohode v tuja mesta in kaznovala prebi- valstvo, ker so ulični napisi sestavljcni v jcziku domacinov in ne v lalinščini. Rim sc kraiko in malo ni dolikal narodiiosli tujili ljudstcv in se je vmešaval kolikor sc da malo v njiliove notranjc zadevc! ¦¦- Izvojevati si moramo take naprave in la- ko upravo! To moramo doseči od našiii novili rimskiii uospouov, ki zlorabljajo Ie ime Rima, ako mislijo, da smejo s teni imenoin zakrivati svoje iniperialistične naniene. Doseči je treba to od uospodov, ki imajo prav malo rimskcKa duiia v scbi. \ tern je izražena ležka nalo^a, ki jo bodo morali vrsiti naši zastopniki v italijan- skem parlaiuentu. —« 1. L'Euiancipazione piše o do^odkili v Krnici med dniKiin: »Cesar se pa boji- iiio neizmerno bolj, bi bil postanek kakej^a slovauskega mučeništva v zKodovinc Ita- lije! To bi poniževalo našo domovino, ki smo jo vedno smatrali kot učiteljico civi- lizacije in vzjjoje. - »Ne, tako se ne služl lialiji! Po dveli lctili itaiijanske^a rezinia nain vstrepece sree, ko moramo pisati o protiitalijanskili uporih. Raise ne bi govo- rili o njili, ker bi hoteli, da ne bi bili res- nični. ülejmo, da se nc bo več prelivaia kri v tej naši lstri. Preprečimo, da Istra ne postane nova Bosna!« 1. jujioslavija je država. Da se je Kar- lov poizkus mi Madžarskem ponesrečil, je \' vcliki meri pripisovati »mali ententi«, \r prvi vrsti Ceskoslovaški in Ju^oslaviji. »Vosische Zeitung« pise: »Zavezniški zi- stem »male entente« je prebil preizkušnjo. Pa tudi z nemskega stališča, posebno pa z ncinSko-avstrljskcjia, se mora reči, da je ta diplomatiCiia akcija dosegla cmi- nentno miroven učinek in da je obvaro- vala Srcdnjo Fvropo pred težkimi nevar- nostmi«. »Fdinost« dostavlja: »To izpri- čevalo od strani, ki je gotovo vzvišena nad vsak sum pristranske naklonjenosti do Ceškoslovaške in Jugoslavije, je vred- no. da ga zabeležiino in debelo podčrta- mo. Da, da: Jugoslavia bi morala biti skoro hvaležna bivšemu cesarju, da ji je dal priliko za dokaz, da je država s svojo državno zavestjo in svojo politiko! Ta do- kaz treba ceniti tern višje, ker je bil po- dan v sila težavnih razmerah. Jugoslavia je mlada država, krtito zadeta od svetov- nc vojnc, ki ima še vse roke polne posla za svojo notranjo uredbo in konsolidaeijo. Od todi ravno računi nje notranjili in vna- njih nasprotnikov. da jc obneinogla in ab- solutno nesposobna za kako uveljavljanje svoje volje v evropski politiki.« Volilno gibanje. v. Volilni shodi JiiKOslovanske iia- rodne stranke so se vršili v ucdcljo, due 17. aprila J921. in to v Vipavi, Ajdovščini, Crničali, Žempasu, Dornbergu in Rihem- bergu. Vkljub slabemu vremenu je bila udclezba obilna. Volilci so na vsch shodih povdarjali, da je potrebna zlasti pri tell državnozborskili volitvah narodna disci- plina. Na vseh shodili so bili volilci prc- pričanja, da so jugoslovenske vrste strn- jene in da bodo volitve v cast našega ljudstva. Obširncjše ])oročilo pričaku- jeino iz dežele. \f. O volitvah v lstri pise vl:dinosU med drugim: »Pred vso naši javnostjo obiožujenio in obdolžujenio vlado, da s svojo premisljeno in preračunano brez^- brižnostjo podpira v lstri oni nekulturnl sistem. ki liočc oropati prccl volitvauii ini- sc knietsko ljudstvo vseh njegovih vodi- teljev. Italijanska javnosl naj izvc, da je danes žc isliran župnik iz Lovrana, da je iztiran župnik iz Žminja pri lJazinu, da je iztiran župnik iz Vodnjana, da jc iztiran župnik iz Sv. Nedelje pri Labinju. Da bo ljudstvo vcdelo. kakšna vlada ima danes ! oblast nad njim, naj ve, da so fasisti za- čeli pozivati \' lstri celo naše trgovce. mli- narje in krčmarje, naj takoj zapuste de/.e- j lo. Pod upravo te lepe vlade je nase osvo- boieiio ljudstvo zaga/ilo v položaj, da ne sine niti vcč občevati s svojimi duliovniki. Pribijemo in ugotavljamo. da je bil istr- ! ski kniet, ki se je drznil po opravkih v | župTiišče. radi le^a pretepen do krvi. ' Prav niČ sc ne plašimo izpovedati, da s|) rih navedena vrednost tie prekorači ^1 lir in ki ne vsebujejo ne denarja ne vred nostnih papirjev ne ziatenine itd., sain1 da so trdno v lesene ali kovinaste sivatlJ1 spravijeni, trdno zavezani in zapečateiii; ¦¦¦ I Glasiio reških Jugoslovanov. \ j( Zagrebu je začel izhajati tednik »Riječk1 J (ilasnik« kot glasiio reških JugoslovanoV' da se uprejo tuji burji. V strankarske hoi1' v Jugoslaviji se list ne bo vinešaval. teiU'i " več si bo prizadeval, pokazati zunanjein1' q svetu Jugoslavijo kot državo, ki jo Oak1' y lepa bodočnost. Na ta način se bo dvikri1' ^ narodni optimizem med našini narodoi'1 j na Reki in v lstri. + Pet detomorilk se sedaj nuliaja v {} g(>riskem prciskovalnem zaporu. Žalosl' jQ! no jc, da so to same hčcrke kmctskih sic ^ venskih starišev. lv -\- Tatvine se precej lynozijo zadnj| dr čas po Gorici. Kradcjo kot za stavo. ; N. Via Ascoli se jim je stožilo po sladkih P'' ^ jačah, zato so pokradli mnogo likerja i'1'"' diugih pijač v prodajalnici St. 21. Na lv1 lutu so se spravili nad kokoši in da sf L.j obujcjo za bodoče »delo«, so pokradli ^ ¦ trgovini usnja na Kornu za večjo vsol'' blaga. i Deželna aprovizacijska zadruua Vi(l Gorici si je nabavila vpoštevajoč niuojr11 številna povpraševanja po državnih tl<;1 niuah, obuvaiu, zlasti pa po platnu za vsH' kovrstno perilo, precejšnjo množino tc' \ rst blaga, tako da je v stanu oddaji1' zlasti perilo skoraj v neomejeni incr' ¦'¦ Razprodaja se vrši v prodajalni Zadru/i1- zveze za Julijsko Benečijo v Gorici, V'| fc Mazziui št. 4 (prejšnja Via Municipio) i|! sicer proti izkaznicam izsta\ Ijeniiu (K aprovizacijske zadruge. \ pokojenci, zasebni uradniki 'l'[ drugi nameščenci, dclavstvo in drii^ manj imoviti sloji, ki si žele nakupiti o^" nejsega blaga, naj se zglase v uradih Pc.' želne aprovizacijske zadruge v (iori^ Via Cappuccini št. 13 in sicer med urad' i nimi uraini t. j. od ' -^). lire do 12. in ° , J lö. do '-jiy. uv^, kjer se jim izstavijo t'r ev zadevne izkaznice. , c I Lepa uprava. — Da je vsa na^ javna uprava do mozga pokvarjena, l| i veino že davno. V katerikoli urad zaitl^' povsodi ti kar jiaravnost namignejo, »[ ^ je treba »pomazati«. sicer ne bo šlo. Ne^ sramnost nekaterili Ijudi presega že ^. meje človeškega dostojanstva. lzselnijj pripovedujejo, da jih celo pot, na vsaj postaji, nadleguje finančna straža in lu^, pregledovati prevozno blago, čcravno ^. že b'slo pregledano in zapečateno. Trel1'/1'1! je seveda povsodi mazati, potem pa ^ ^ delajo več sitnosti. kar je znamcuje, ^j^c vršc ti Ijudje slu/.bo le \- svojo /.aseh^r1 korist. - Tudi po cwtah nstavl.hi.io \'^l '- yrsti)a jajčurica. in doseže poprcčno 150 i- Wjc na leto. Prava laška kokoš sc spozna 1- Do zhtorumenih nogah, enakcniu kljunu in -- J|' vtiikeniu močno zobčastemu grebcim, *' pri kokoši visi, a pri petelinu i)o konci '-^oji. Dru.ifo ptcinc. ki jo nckoliko težjc je ';'Ji priporočljivo in ga iinenuiemo »Ply- i ;^nil) Rocks« (zROVori plimesrok). Zlasti r. za hnlj mrzle kraje, kcr laška kokoš jc r- !)r()>i mrazu občutljiva. — ¦ la (Pridc sc.) * KMETMSTVO. v , Ooriška zveza jjsosp. zadruu" in dru- *tev v (jorici, je med dnijrimi nmetnimi ¦:Ilf>jiti kakor supersosfat, čilski soliter, , ^plcnokisli amonjak. naročila za one c.' e'.aiic. ki so naročili kalijcvo sol in katere n! bilo luo^oče dobiti, v nadoinestilo kaj- 11 ;'- Kajmit jc uinetno xitojilo, ki se jc pri s k¦ nialo vpotrebljcvalo, zato jc tudi ra- istc^a iriarsikateremu uašcmu kmeto- ''[ (ja'ču ncznana. Pri vporabi vscli unietnih c' ^ojil sc vcdno povdarja, da jili jc trcba °h rT-av^nci vI)ora^'-'al'- sicer se njihova ko- 1 r!^ snrcmeni v skodo. v_ , Namenil scni se zato, pojasniti onim in' L^'^'iMcein, ki bodo gnojili s kajnitoin, .¦ aJ k pravzaprav to gnojilo, kolika je ^niualna nje^ova vsebina napranr ., "KHii sličnim ^nojilom. kako in kedai se iiil V'l0rubl,ia. or k- ..^;i^1't' Jc Sl""()v'i S()K ki vscbujc \2% ', '-^1- Kalijeva sol. ki se je običirjno pri (). ^ vporabljala,1 vsebuje trikrat toliko re- c ,!'n^ snoyi kot kajnit, iz 'tetfa. primera vi- vj ^1111"., da rnoramo pri gnojenju, kjer sc je ;'!v;idno potrosilo 100 kL kalijeve soli na- ;';;"|icstiti to s 200 k^ kajnita, ako liočenio, v'li U'1 'm.a *sti u^'nck kot kalijeva sol. , j Kajnit, pomesan s Tomaževo žlindro, '__ ^'^elo dobro gnojilo /.a travnikc. Potro- *n5 j?'?11 '">* Ka bilo trcba že v jeseni ali po ^iriii. Ptsa Knojena s kajnitom nspeva tndi /elr> dohro. A]{o se hoče gnojiti s kajnitoin ¦ü' f/i°mr)'r^u' lia3 sc ve(^no '^e sadcžu, ki je se I) i.nrc(l krompirjcm Rnoji ž njim, sicer je ,* -i^j . ^tavo vdobil in zjrubil. Oospodična 1 h-X\ ! ^ ^- ^er Jc trdila da je Slavko nc ¦^ y.'vanck, bil je pa Ivanck. Doktor iz lie !!]lmep' kcr -'c za^rIedal veliko erialo na i Hon1 y n°mi»ik z klanca ker se je na- 11'i-^'.v Rusiji za kozmeca 2 L. Jože Kova- ,jv' Kcr se je moral držati za trebuh zara- Jl%"iini?u'cila 2 L- KtlN-ard kcr je nosil vino na ' :b; -:,clt! stno frtal() ^alili, dodal 3 L. Sku- ' ! . Hvala! darovalcem in nabira- Ji1' Q ^a NOS. so darovali: Šulitfoj Martin, ¦kJ{ vuri^'. L 20; VofiTsko L 384; Dckleta v ;'a Siri 1Janu n«hrala zaNOS. L 100; Anton )•" L^'Jabral L 50; Anton Milič nabral ] %, Dar°vi za Svetišče na Sv. Gori. s Cnl() ~" Elza Av«ian Oorica 10 — A- l()' l2Q.yilaRlia 10 -...... Lozice 125 — Povir • KnL Zkraisck L^oj). 20 — Reščič lll]! ^riiir /"' Kaščcrsfa 354 — Slov. marijna \ M^JOorica) 21 — Fr. Trampuš 15 — P1' fliv * ^einI)cter 3 — Kanal 55 — Kobjc- i" 7j^va p0 - Riliernbcr«: 255 .....- Gradiška 'a' ^o"irT)čnik ll0° ~ CaPnva 272 — Gra- ss UJf)4.......Pliskovica 600 — Avče 379 — Wa> W - N. N. (Ljubljana) 74 _ Pr- -i'1 l>ih"v 2^0 — Oorjansko 1400 — (ior. ¦0l;.,"!!a 460 -. Rcnčc 30 — Ročinj 609 — ! ' *).L3L 5>G0 — Skopo 120 — Alka Leban ,,i l^; V nabiralni skrinjici na Sv. Gori <;' ^i]L./~ ^lovrenc 468 — Voloska 58 — ,_.,.:, ^n 50 — Roče 364 — Oorjansko 25 lAXfr 58-25 -- N. N. (Gorica) 10 - i^'ik'c a» ? ^r(>ra C) ~" Koband 127 — Libu- ''¦'I^t,,^-40 •--¦ Medana 89 - Adol. Brever aick^nanos Florida 3000 — Mariano J90 ^i;"!^----------------------------------------------------—----------- I v ZAHVALA. rfir^ne6^ °"im< ki so nam stali ob strani v fnsu llvP«ilm • Iezni in prezgodnje smrii naše nepozabno 6 I - "i sestre 0 L P°s h ' zahVllJllJemo- ((i'Pv^ e.ej se zahvaljujemo preč. g. kaplan» L. ^rko, fa)ct,n l2obr' društvu za ginljive žalostinke, d.iro- .Sil^rniii Ve'1Cev- ter vsem' ki so blago pokojnico H'f nil ZadnJ' Pot'- CH löe>: sestre Drsnlie že drujfič trimesečni kospodinjski tečaj, v katerein se poučuje razun prcdpisanih prcdmetov tudi kroj oblek in pcrila ter vsa druga ženska ročna dela. Na prodaj v Sloveniji jje lep grad z veliko vodomočjo pri Celju žajja na vol- fifatcr, clcktrarna, 24 oral zemljc. poliis- tvo, živi in mrtvi fundus za K 5 niilijonov za lesno industrijo ali trgovino pri'prav- ljeno. Lepo posestvo okoli 35 oralov pri Rogaški-Slatini, 3 hiše, Rosp. poslopje, vin- ska trgovina, vrelec za kislo vodo na stro- je, pohištvo živi in mrtvi fundus za K 1,600.000. Na prodaj še druga velika in mala posestva, hiše, vile, tovarnc, trgovina in gostilna. Karol Breznik, Celje ul. Dol- sopolje 3. Pr a v i v in Pki o ce t (jesih) prodaja :-: na DEBELO po Lir 76.— :- GORICA - ul. Vetlurini št. 17 - GORICA. Potrlim sreem naznanjamo v imenu ostalih sorodnikov, da je preljubi soprog in oče I ! IVAN LEBAN posestnik in trgovec v Roiinju I i včeraj ob 6. uri zvečer po dolgi boleznl v starosti 59 let, mirno v Gospodu i zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 20. aprila 1921 od 5.-6. ure zvečer. ROČINJ, dne 19. aprila 1921. Ana, Erna, Uencelj, Rezika, soproga. otroci. ______ ZAHVALA. Podpisani se najsrčneje zahvaljujemo za obilno udeležbo pri pogrebu našega ljubljenega brata in svaka Andreja Periolja. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru „Pevskega in glasbenega društva", Bog plačaj! _____^ Joslp, Albert, bratje : Tonöka, Kristina, Marija, sestre : Grapulin Franc in Tag-liapietra, svaka. Gorica, S. aprila 11)21. ZAHVALA. Vsem sorodnikora, prijateljem in znancem, ki bo sprcmili k vodnemw poöitku našega nepozabnega Antona Vedramina posestnika, se tem polom najsrčnejše zuhvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovačini, g. poštnemu ravnatelju Sflligoju, goapodičn uöiteljci P. Kumal1 za spremstvo s šolsko mladino, g. pevovodji in gg. pevcem za gJaljive nagrobnice ter domadi godbi za žalostinke. Bog vsem atotero povrni ! KOJSKO, 12. aprila M21. ŽALUJOČl OSTAU. PODRUŽNICA LJÜBLJANSKE KREDITNE BÄNKE :.• V GORICI, :: Corso Verdi „Trgovski Dom." Telefon št. 50. Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. j Delniška glavnica SHS kron 50 MILIJONOV, CENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva SHS kron 45 MIL1JONOV. PODRUŽNICE: Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4°/0- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. ~ Izvršuje vse V bančno stroko spada;oče posle najkulantnejše. Uradne ure za občinstvo 87-—12 in od 3—5. Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Cenj. šivilje in neveste, pozor!! Pred nakupom ogleje si mojo zalogo prvovrstuih Šivalnih Strojcv za sivanje, umetno veženje in krpanje. Jamstvo od Ö—10 let. Strokovni poduk v vezenju in krpanju, vzorci in risarije brezplačno. Velika izbira čevljarskih Strojev. Priporocam gg. kolesarjem svetovno zriana kolesa za dirko znamke Start, in lako tudi najlrpež- nejše kolesa za vsakdanjo rabo znamke Waffen- red, za katere jamčirn 1-2 let, Velika zaioga poljedelskih strojev iz dobro znanih čeških tovnren. Dre-J vesa, shirnoreznice, preše i. I. d, Imam tudi na izbero puške, sa- mokrese, patrone, dinamitne patrone 1 za razstreljevanje in vse dele za zgoraj " ornenjene predmete. Lastna delavm'ca in popravljalnica v mehanični in pnškarski stroki. Za točno. solidno postrežbo in koaikurenčno ceno jamči Jo Sip KerŠevani mehanik in puškar GORIGA, StOlrti trg St. 9 desno (Piazza Duomo) sedaj Piazza Cavour. Franc. Kralj, odükovana tovarna kisa v Gorici, Kapucinska ulica 9, se priporoča vsem starim in novim odje- malcem z vsakovr^fnim kisom po kon kurenčnth cenah. Pošilja po železnici in na dorn. Brata CEJ slikaria GORICA, Via Ascoli štev. 5 izvršujeta vsa slikarska dela ter sc priporočata slavnemu občinstvu. F0T06RAF ANT. JERKK Gorica, Vrlna ulica (Corso Veidi) št. 36. Trat» Via Rom a 24. Se priporoča svojim sorojakom. (EBELARJI! üielno satje p 20 ;lir \i Podelava umetriega satja 8 lir. Eksportni panji, rabljeni s 7 satniki racijonalne mire, z na- lepljenimi začetki iz umetnega satja od 20 do 26 lir oddaja Anton Žnideršič, Ilirska Bistrica. v Gorici prcdüjs umefno satje kg po 22 lir gosp. A. Sfiligoj v knjigarni K. T. Ü. (Montova hiša). Lepo kmečko posestvo že cbdelano, oddaljeno 10 minuted mesta na Gorenjskem poleg železnice se Ysled prßSBlitve proda z vsem orodjem in ofimi giavami živine. ' Natančen naslov pri upravi „Q o r i Š k e S t r a Ž e" Cena po dogovoru. dostilna : -: : -: pri „BELEM ZÄJCÜ" ~ v Gorici ===== Shajališče okoličanov in mešča- nov. Posirežba s svežimi do- mačimi', mrzlimi in gorkimi je- dili ter z izvrstnim vipavcem, bricern in s črnino. — — Za obilen obisk se priporoča JOS. MOLAR, reslavjater. REDKA PRILIKA! Veliko, lepo ob- delano posestvo (zelo rodovitno skupaj iežeče, njivc in travniki, zaraščeni ^oz- dovi, 2 liiši z gospodarskiini noslopji — \'se na ravnini v prijazni vasi tik Kainnika v .lugslaviji) se resnemu kupcu le vslcd rodb. razmcr takoj proda. Ccna zaradi trenotne visokostoječc Lire samo 110.000 Lir. — V lastno dobro interesentov je, da si kar hitreje pridejo posestvo ogledat. Naslov in podrobnosti se zvedo v liotelu iiržina, Št. Peter na Krasu. Zastavljavnica (TTlont) v Gorici. RAZGLAS. Lastniki oziroma imejitelji zastavnih listkov navadnih zaslavi! (perila), oblekc i. t. d.), ki so se izdali v drugem poll'.tju leta 1913 ler v letih 1914 in 1915 so va- bljeni, da jih predložijo uašemu uradu v svrho vpisi najpozneje do 15. maja 1921. RAVNATEIJSTVO. IZURJEN MESARSKI POMOCNIK, vešč slovenščine, nemščine ter nekoliko laščine, išče primerne službc. Naslov po- ve uprava lista. SLUŽKINJA, ki razume nekoliko v kuhinji, se takoj sprejme. Več se izvc prl kr. Oabrijelčič, Oorica, ul. Trieste št. 26. ~KNJJGARNA K. T. D. — GORICA, (MONTOVA HIŠA) ima v zaloRi sledcče NOVOSTI: Dom in Svet, 1., 2., ,-5. zvezek lctnika 1921. cena vsch trch zvezkov skupaj Lir 7.50. Ivan Z o r e c : Pomenki. cena trdo vezano Lir 10.—. Slovenska slovnica za srednje šole, sestavil D r. Anton B r c z n i k, cena trdo vezano Lir 12. . Pravljice, spisala in jim slikc narisala I Ik a W a s c !i t c t o v a, cena trdo ve- zano Lir 9.60. Naročila pošiljati na: KNJIGARNA K. T. D, GORICA. (Montova hiša.) POSESTVO obstojeee iz okrog 20 oralov sadonosnika, travnika, njiv, lepcga uoslopja, 4 jjlav živine — ob glavni cesti blizu Maribora, zelo pripravno za mle- karstvo in vrtnarstvo se proda za ceno 200.000 din. — Cenj. vprašanja na Anton Kercnčič, Pesnica pri Mariborn. - Po- srcdovalci izkljnčcni! HIŠA S HLEVOM, par njiv zeinlje. in nckaj jjozda je na proda.i blizo postnje. v Podmelcu. Pojasnila daje jj. Ltika Be- guš, Podmelec št. 55. _ iliia lat. Tisk. Hi :: GORICA :: MONTOVA HIŠA Priporočamo sledeče knü^e: Valjavec, Ital.-slovenski slovar L 10.— Baroni-Jerovšck, Učna knji^a in berilo laskcjja jezika ., G.20 Marica Stepančičeva, Sloven- §ko-italijanska slovnica ., 5.— Brežnik, Francoska slovnica „ 3.— Cratcnauer, kratka zgodovina slovcnskcga slovstva „ 15.20 Dr. A. Brežnik, Slovenski pra- vopis - 3.25 Slovcnsko-angleska slovnica „ 6.— Domači zdravnik po nankih in iskiišnjali žnpnika Kncippa „ 7.— Zbirka doniačili zdravil kakor jih nabi slovenski narod .. 3.50 Dr. Brccelj. Jctiki boj Opis ljndske bolezni in obrambe „ 1.50 Roniih, Obrtno knji«:ovodstvo .. 3. Podkrajsck, Veliki slovenski spisovnik. Zbirka piseni listin in v!oL 7a\ zasebnike tr^ovee in obrtnike „ 12.-- Dolžan, Knjiga nradnili vIor „ 6.— Mujdič, Nasvcti za liišo in dorn ., 8.— Knjij;a o lepein vcden.iu „ 11.— Remec, Varena kuharica ,, 10.— Isegvart, Govedoreja ,, 6.— Pevc, Mlekar.stvo s črticami o živinoreji „ 5.— IGRE: Dr. Cesnik, Pogodba. Burka s petjem v dveh dejanjih ., 1. - Sardenko, Nedeljske ure ., 3.50 Ksaver Meško, 'Mati „ 5.20 Jurčič - Cesnik, Domen „ 2.80 Narodna i«ra v petili dejanjih Finžgur, Divji lovec „ 2.80 Zbirka lj. iger 1. zvezek vsebina Lovski tat, Er.azem Pred- jamski „ 3.— Leonid Andrejev, Anfisa „ 4.— VeHka izber še drugih slov. le- poslovnih in uenih knjiR. MOUTVENIKE: »Pri Jczusn«. Molitvcnik z na.i- potrcbnejšimi moiitvani v ru- deči obrezi ' „ 2-^0 zlati obrezi „ 5«— Molitve za šolsko mladiiio. Po- natis iz molitvenika »Pri .le- • zusa« " ^ -^ Trgovcem običajem popust. Naročila po pošti pošiljamo lc proti predplačtlu. Poštnina za ysako knjigo üe 1 lira. KNJIGARNA K. T. D. GORICA (Montova hiša). TKGOVINA TEOP- NRIB^R-üüHi^w ¦ST Cor^o V^rdi št. 32. ""VI S^ pršporočajo sKsvnemu obcfristyirv mestu in na dpžefi ^ ohilen obisk. ßLAÖO SOLIOWO. QEHE ZMERNE. NAZNANILO. Naznanjam slav. občinstvu, da sein ~^^j: odprl stavbeno ktjucavničarstvo z: kjer izdelujcm vseh vrst štedilnikov, železnih ugraj ler vsa v to stroko spadajüCa ueU:. Cene najnizje. Delo solic'no. Pripbrocam se za obila naročila. JOSI.P STRUKELJ Qorica - Piazza Criüto št. 1 - Gorica i P-izite na staro q+ lAf I s'ovensko tvrdko öt« Itt | I I Oglejte si pred nakupom veiiko zalogo vsakovrslncjja po- hištva, v katerije %L nad 50 kompletnih sob ^g priprostih in najfinüjSih. KompSetrte spelnSce od 2000 Lir naprej. Za obilen obisk sc priporoča Via Carducci 14 (Gosposka ulica). Pazite na staro Z± A A t slovensko tvrdko &L« I^i1 1 Tvrdka Rivec & Visintin Via Semanario 2 - GORICA - Via Semmario 2 Priporoča slav. občinstvu svojo niehanično delavnico za popravo i'vokoles. ' šivalnih strojev i. t. d. Ima v zalogi vsakovrsine pneumatikc (Dunlop) in drugü ter zračne cevi najboljših vrst. "" I I Postrežba točna, solidna, in po zmernih cenah. j Tvrflta Kuštrin & Marmolja, Gorici -«äü pro da ja dobro jed Ino olje brez duha . . . . po Lit. 7,— za liter La nazuizno olje.........„ „ 6*60 „ = Nadalje po pray konkurenčnih. cenah ^=^=^ Bovški sir, gnjati, domače salame, sardine, fino oljcno olje v vrčih po 1 in po 2 $ sveče, milo itd. itd. Živinorcjceni -priporočamo najtopleje Sezamove tropine (oljnale pogače), oves, ter pristne posevke drobne in debclc po najnižjih dnevtfili cenah. — G0RI6A - Steini trg 9. 8evo - GORfSA. I PriporoCa svojo bogato zalogo sedeij doSÜh äivalnih stroje*! inozemskili svetovno znanih tovarn. „Pfaff Gritzner". „Kaiüc1 „Köhler", „Neuman", „Dürkopp" in Du najskih proizvod „Rast & Gasser". Tvidka nudi odjemalki Sivalntga stroja brez plačcn po- duk v umetnem vezcnjii (rikftmiranju) na stroj. Bogata zaloga dvokoles „Puch", „Stadt", „Styria" in „Regent", g»amofonov. Naj- večja izbera vseh ya gori imenovanc stroje ' nadoniestnh delov. Pneumatike „Dun le-p»* „Pirelli»«. Najbolje urejena delav- nicp- in popravljalnica. Stara kolesa emaj- lira, in ponikla v vsaki poljubni barvi Priporoča se najtopleje 1 Elija Čuk sodni izvedenec. Edina slovenska zaloga kmetijskih strojev ft zastopnika francoske zavarovalne družbe proti škodam po požaru in streli "LA FRANCE »• Ustanovl. v Parizu 1. 1837 ^^^^w M. Brezigar in sin - Gorica ul. Carducci (nekdanja Gosp. ul. št. 19 (v dvorišču) Pctovalnf /astopnika Krapež Alojzij in Konjedic Anton iz Gorice. Velika zalcga plugov, bran, slamoreznic. mlatilnic in čistilnikov za žilo. žkropilnic za tite in vse potreb- ščine za iste, stiskalnicc in iniine za grozdje in sadje iz najboljSih ČeSkih tovarn. =h^^=^= SVOJI K SVOJIM !! ZaLga manufakturnega blaga in izgotovljenlh ^b!sk ANDREJ MAVRIČ GORICA ul. CARDUCCI st. 11. Velika zaloga nmnufakiurnega blaga sukna za moške in ženske obleke. Ve' izbera peril?, odej, blazin, štramacov i. t. d. Vse po konkurenčmh ceriali. — PotrebSčine za krojače in sivilje. — Opoz^fi sl. obeinstvu, da sen» preselil svojo mošlto in ' žensko krojačnico v lastno hlšo " Carducci št. 3 (prej na Travniku št. 22.) Se priporoča za obilen obisk. i ANDREJ MAVRJV