Dopisi. Iz mahrenberškega okraja. (Izgleden c. k. okrajni glavar — čudcn a7stri.i s ki župan — trmastuSitelj — smešnica.) Neda^no bili so no^i župani in sveto^aici 7 Malnenberg sklicani, kder so z^estobo obljubili cesarju, to pa pred c. k. okrajnim glavarjem blag. gosp. Rupnik-om. Pri tej priliki je g. glavar slovenski razlagal zbranim moževom 7ažnejše dolžnosti lastnega pa tudi jim naloženega področja. Sprožil je tudi misel, da utegne županom nasta^iti posebnib dnij, ob katerib bodo mogli pribajati in dobivati na razna vprašanja potrebnih jim odgo7orov in pojasnil. To se nam zdi jako piaktično. Ziasti mladim županom bi kaj takega bilo na 7eliko korist, ker bi se hitro pri7adili rednemu poslo^auju županskemu. Želeti pa je pra7 močno, da začno okrajna gla^arst^a enkrat redno urado^ati 7 domačem, slo^enskem jeziku, se 7e lebko razunilji^em in mogoče priprostem. To zahte^a uže 7es namen upra^ne gosposke. Ona ima skrbeti, da se po^sod posta^no ra7na, zakoni in zaukazi cesarski iz^ršujejo. Eonečno se to in zvečiuoma 7i*ši s pomočjo župano^. Ali 7 to S7rho je treba, da se županom 7se do^olj razumlji^o dopo^e in razloži, kar je pri nas le 7 doma5em, slo^enskem jeziku mogoče. — Poznal sem župana, ki je pred nekaterimi letmi tudi hodil 7 Mahrenberg cesarju z^estobe obljubljat. Nekokrat našel sem ga 7 krčmi, kder je o5itno djal: ,,Goriako, Trst, Dalmacija in južno Tirolsko ima italijanskib prebi^alce^ in torej bi te dežele kazalo Italiji pridjatiu. Na to mu je barusast prusak besedo presekal rekoč: nne, Trst je nemšk in se ima Nemčiji priklopiti". Eako sta se porazumila, tega ne 7em, to pa re8em, da me je 7 srce zabolelo in si nikakor nisem mogel razložiti, kako zamore našemn a^strijskemu ceaarju kdo z^estobo obljubiti in potem očitno go7oriti za odcepljenje dežel od naaega cesarst^a? Ali bi ne kazalo, ko bi taki Ijudje, ki za Italijo in Nemčijo gorijo, pobrali šila in kopita in odšli, kamor jih srce teži? — V zadnjem ,,Slo7. Gosp." sem bral, kako se mesta in trgi potegujejo za 81etno šolanje, ker jim itak kmetje pomagajo šole plače^ati. Nekega učitelja 7 nasem okraji moralo je to nemilo piknoti, ker je razlagal, da kmetje za šolo ničesar ne plačujejo, ampak le mesta, trgi in fabrike. No, ko bi kmetjene 7edeli, kdo ogromno 7e6ino šolskih stroško^ plačuje sedaj, ko so šolnino odpra^ili in 7se na ,,štibernski" goldinar vrgli, pomnožene okrajne in deželne doklade bi jim dajale uže to do^olj občutiti. Dotični gosp. učitelj hodi 7sak mesenc po S7ojo pla5o k da^kariji, ki je res 7 trgu Mabrenbergu nastanjena. Ali je pa za^olj tega 7es deuar 7 njej samo iz trga, fabrik? — Srenjski predstojnik 7 Ribnici je oklical zab^alo 7sem, ki so pomagali požar pri mesarji g. Puru gasiti. Eden izmed na^zočib kmeto7 je pa djal: morebiti bo še se oklicalo, kako da naj 7sak posestnik 3 dni prej, ko bo pri njem gorelo, naznani požar pri srenjskem predstojniku, da se brizgalnica pripra^i. Toda mesar Pur 7 Ribnici bi raoral naznaniti uže jeseni, da bo na zimo pri njem požar, da bi ne bili 7ode 7 brizgalnici pustili, ki je potem zami-znola. 0 predpustnem ^balu" je se uže porocalo 7 ,,Slo7. Goap." Dosta7imo torej le še sledeče: zbrani nemakutarji in glažutarji so vedno upijali ,,hocb" to pa tako blagozvučno, kakor da bi mecesno^e grče ali krofe žagali. Nekdo 7praaa, zakaj upijajo ,,hoch" t. j. 7isoko? Sosed ga poduči: zato, ker bi radi imeli bolj 7isoko hiao, ki je pri krčmi, kder je bil glasoviti ,,bal", brez nadstropja ter je — izba 7 njej pra7 nizka. Iz Ljutomera. (Graška razstava) utegne koristiti našeniu 7inst7U pa tudi konjerejst7U, kakor naui je g. poslauec Kuko^ec bil razlagal pri zadnji seje naše kmetijske podružnice. Zastran 7inst7a natn treba, da bi prilnanili S7ojim 7inom dobro ime, katero je od nekdaj imelo. Ni zadosta, da goiice okopljemo in brate7 opra^imo, ampak moramo • ae misliti na umno kletarst^o. Ako enkrat naši vinorejci se naučijo in na^adijo pametno in umno ra7na7ati z 7inom 7 kleteb, potem ni se kaj bojati, da bi naša 7ina zgubila 7iednost, katero so 7 poprejšnjib časih imela. Umnega kletarst^a pa se naučimo in dobro ime S7ojim 7inom prihranimo, ako si napra^imo 7 naši okolici razsta^o za vino 7 malem s^ojem okraji, ra^no tako, kakor imamo razsta^e za konje uže od nekdaj, in za go^ejo ži^ino 7 najno^ejšem času. Takamala razstava za 7ino, ali pra7 za pra7 poskuše^anje 7in, naj bi se napra^ilo 7sako leto d^akrat, po brah-i 7 novembru in spomladi meseca marcija ali apiila, kedar je 7ino uže za7relo in pretočeno. Na ta način se bomo nau5ili razliko^ati 7ina iz posameznih brego7, kakor tudj. lastnosti raznih 7in. E temu se moiejo pridružiti tudi sejmi za 7ino, in sicer jeseni. Pri omenjeni seji se je tudi napra^ilo pr7o poskuae^anje 7in 7 malem, in se bode ponavljalo dne 4. aprila, na belo nedeljo popoldne ob 1. uri 7 realki 7 Ljutomeru. V ta namen naj prinesejo seboj 7inorejci po eno flaaico 7ina na poskus ! Drugi naš gospodarski pridelek so konji. Pri toti veji gospodarstva se že 7e5 5asa opazuje menje 7iden napredek. Zastran tega je nastal toraj jako ži^aben razgo^or med zbranimi gospodarji in konjerejci. Nekateri so bili teh mislij, da krivo temu je to, da 7eliko prekupo^alce? bodi 7 naš okraj, ki tukaj skupujejo najboljša in najmo5nejša žrebeta in jib potem prodajajo na sosedno Magjarsko, kjer dorastejo in se potein kot iz^rstni magjarski konji drago proda^ajo. To je gnla resnica. — Naai konjerejci so tožili sami sebe. Kdor pa spozna S7oj pregiešek, ta se tudi lebko pobolj.ša. Iz celega tega razgovora je prišlo na svitlo, da zviti Magjari znajo naša žrebeta dobro odgojiti; oni zuajo, da so naši konji veliko vredni, ako se ž njimi umno ra7na. Magjar ne pusti našega konja 7 hlevu zaprtega, ne krmi ga, da bi postal debel in lep za oko, ampak on ga da na pašo, pieganja ga, da postane močen in žila7, ker ve, da to so lastnosti dobiega konja. Delajmo mi ravno tako, kakor naši sosedje ua Ogerskem. Tako si bodemo sami pomagali. Kar zmorejo naši konji, to smo uže 7e6krat vidtli pii konjskib dirkah na Cvenu. Naši konji so toiaj dobri, samo konjerejci morajo jib pametno odgojevati. J. E. Iz Ijutomerškega okraja. (Gospodarske opazke). Letošnji nena^adno dolgi in hudi mraz (večjidel 15—18° R.) bil nam je pri marsikterih kmečkih rečeh na škodo- V prvi 7rsti so 7i'uogradi, kder je vinska trta, z^ečinoma mozler ali pošipon, hudo pozebla, tu in tam so rozge s trsom 7re