Dopisi. Iz mahrenberškega okraja. (Izgleden c. k. okrajni glavar — čudcn a7stri.i s ki župan — trmastuSitelj — smešnica.) Neda^no bili so no^i župani in sveto^aici 7 Malnenberg sklicani, kder so z^estobo obljubili cesarju, to pa pred c. k. okrajnim glavarjem blag. gosp. Rupnik-om. Pri tej priliki je g. glavar slovenski razlagal zbranim moževom 7ažnejše dolžnosti lastnega pa tudi jim naloženega področja. Sprožil je tudi misel, da utegne županom nasta^iti posebnib dnij, ob katerib bodo mogli pribajati in dobivati na razna vprašanja potrebnih jim odgo7orov in pojasnil. To se nam zdi jako piaktično. Ziasti mladim županom bi kaj takega bilo na 7eliko korist, ker bi se hitro pri7adili rednemu poslo^auju županskemu. Želeti pa je pra7 močno, da začno okrajna gla^arst^a enkrat redno urado^ati 7 domačem, slo^enskem jeziku, se 7e lebko razunilji^em in mogoče priprostem. To zahte^a uže 7es namen upra^ne gosposke. Ona ima skrbeti, da se po^sod posta^no ra7na, zakoni in zaukazi cesarski iz^ršujejo. Eonečno se to in zvečiuoma 7i*ši s pomočjo župano^. Ali 7 to S7rho je treba, da se županom 7se do^olj razumlji^o dopo^e in razloži, kar je pri nas le 7 doma5em, slo^enskem jeziku mogoče. — Poznal sem župana, ki je pred nekaterimi letmi tudi hodil 7 Mahrenberg cesarju z^estobe obljubljat. Nekokrat našel sem ga 7 krčmi, kder je o5itno djal: ,,Goriako, Trst, Dalmacija in južno Tirolsko ima italijanskib prebi^alce^ in torej bi te dežele kazalo Italiji pridjatiu. Na to mu je barusast prusak besedo presekal rekoč: nne, Trst je nemšk in se ima Nemčiji priklopiti". Eako sta se porazumila, tega ne 7em, to pa re8em, da me je 7 srce zabolelo in si nikakor nisem mogel razložiti, kako zamore našemn a^strijskemu ceaarju kdo z^estobo obljubiti in potem očitno go7oriti za odcepljenje dežel od naaega cesarst^a? Ali bi ne kazalo, ko bi taki Ijudje, ki za Italijo in Nemčijo gorijo, pobrali šila in kopita in odšli, kamor jih srce teži? — V zadnjem ,,Slo7. Gosp." sem bral, kako se mesta in trgi potegujejo za 81etno šolanje, ker jim itak kmetje pomagajo šole plače^ati. Nekega učitelja 7 nasem okraji moralo je to nemilo piknoti, ker je razlagal, da kmetje za šolo ničesar ne plačujejo, ampak le mesta, trgi in fabrike. No, ko bi kmetjene 7edeli, kdo ogromno 7e6ino šolskih stroško^ plačuje sedaj, ko so šolnino odpra^ili in 7se na ,,štibernski" goldinar vrgli, pomnožene okrajne in deželne doklade bi jim dajale uže to do^olj občutiti. Dotični gosp. učitelj hodi 7sak mesenc po S7ojo pla5o k da^kariji, ki je res 7 trgu Mabrenbergu nastanjena. Ali je pa za^olj tega 7es deuar 7 njej samo iz trga, fabrik? — Srenjski predstojnik 7 Ribnici je oklical zab^alo 7sem, ki so pomagali požar pri mesarji g. Puru gasiti. Eden izmed na^zočib kmeto7 je pa djal: morebiti bo še se oklicalo, kako da naj 7sak posestnik 3 dni prej, ko bo pri njem gorelo, naznani požar pri srenjskem predstojniku, da se brizgalnica pripra^i. Toda mesar Pur 7 Ribnici bi raoral naznaniti uže jeseni, da bo na zimo pri njem požar, da bi ne bili 7ode 7 brizgalnici pustili, ki je potem zami-znola. 0 predpustnem ^balu" je se uže porocalo 7 ,,Slo7. Goap." Dosta7imo torej le še sledeče: zbrani nemakutarji in glažutarji so vedno upijali ,,hocb" to pa tako blagozvučno, kakor da bi mecesno^e grče ali krofe žagali. Nekdo 7praaa, zakaj upijajo ,,hoch" t. j. 7isoko? Sosed ga poduči: zato, ker bi radi imeli bolj 7isoko hiao, ki je pri krčmi, kder je bil glasoviti ,,bal", brez nadstropja ter je — izba 7 njej pra7 nizka. Iz Ljutomera. (Graška razstava) utegne koristiti našeniu 7inst7U pa tudi konjerejst7U, kakor naui je g. poslauec Kuko^ec bil razlagal pri zadnji seje naše kmetijske podružnice. Zastran 7inst7a natn treba, da bi prilnanili S7ojim 7inom dobro ime, katero je od nekdaj imelo. Ni zadosta, da goiice okopljemo in brate7 opra^imo, ampak moramo • ae misliti na umno kletarst^o. Ako enkrat naši vinorejci se naučijo in na^adijo pametno in umno ra7na7ati z 7inom 7 kleteb, potem ni se kaj bojati, da bi naša 7ina zgubila 7iednost, katero so 7 poprejšnjib časih imela. Umnega kletarst^a pa se naučimo in dobro ime S7ojim 7inom prihranimo, ako si napra^imo 7 naši okolici razsta^o za vino 7 malem s^ojem okraji, ra^no tako, kakor imamo razsta^e za konje uže od nekdaj, in za go^ejo ži^ino 7 najno^ejšem času. Takamala razstava za 7ino, ali pra7 za pra7 poskuše^anje 7in, naj bi se napra^ilo 7sako leto d^akrat, po brah-i 7 novembru in spomladi meseca marcija ali apiila, kedar je 7ino uže za7relo in pretočeno. Na ta način se bomo nau5ili razliko^ati 7ina iz posameznih brego7, kakor tudj. lastnosti raznih 7in. E temu se moiejo pridružiti tudi sejmi za 7ino, in sicer jeseni. Pri omenjeni seji se je tudi napra^ilo pr7o poskuae^anje 7in 7 malem, in se bode ponavljalo dne 4. aprila, na belo nedeljo popoldne ob 1. uri 7 realki 7 Ljutomeru. V ta namen naj prinesejo seboj 7inorejci po eno flaaico 7ina na poskus ! Drugi naš gospodarski pridelek so konji. Pri toti veji gospodarstva se že 7e5 5asa opazuje menje 7iden napredek. Zastran tega je nastal toraj jako ži^aben razgo^or med zbranimi gospodarji in konjerejci. Nekateri so bili teh mislij, da krivo temu je to, da 7eliko prekupo^alce? bodi 7 naš okraj, ki tukaj skupujejo najboljša in najmo5nejša žrebeta in jib potem prodajajo na sosedno Magjarsko, kjer dorastejo in se potein kot iz^rstni magjarski konji drago proda^ajo. To je gnla resnica. — Naai konjerejci so tožili sami sebe. Kdor pa spozna S7oj pregiešek, ta se tudi lebko pobolj.ša. Iz celega tega razgovora je prišlo na svitlo, da zviti Magjari znajo naša žrebeta dobro odgojiti; oni zuajo, da so naši konji veliko vredni, ako se ž njimi umno ra7na. Magjar ne pusti našega konja 7 hlevu zaprtega, ne krmi ga, da bi postal debel in lep za oko, ampak on ga da na pašo, pieganja ga, da postane močen in žila7, ker ve, da to so lastnosti dobiega konja. Delajmo mi ravno tako, kakor naši sosedje ua Ogerskem. Tako si bodemo sami pomagali. Kar zmorejo naši konji, to smo uže 7e6krat vidtli pii konjskib dirkah na Cvenu. Naši konji so toiaj dobri, samo konjerejci morajo jib pametno odgojevati. J. E. Iz Ijutomerškega okraja. (Gospodarske opazke). Letošnji nena^adno dolgi in hudi mraz (večjidel 15—18° R.) bil nam je pri marsikterih kmečkih rečeh na škodo- V prvi 7rsti so 7i'uogradi, kder je vinska trta, z^ečinoma mozler ali pošipon, hudo pozebla, tu in tam so rozge s trsom 7re<l do tal poškodo^ane. Tudi mlada sadna dreTesca so zelo trpela, med jabelčnimi sortami najbolj angleška zimska zlata parraena, rožmarinjabelka,' beli ziniski kalvil, Harberto7 kosmač, menje pa štajerski zimski mosansker in zitnski beli tafet. Izmed brušek najbolj poakodo^ane so masleuke (Butterbiinen) najmauje normanska moštnarica, ki se zavoljo podlage yisokim dre^esom in za^oljo moštnate tvaiine za narejanje dobre hruško^e tolkle ali hruševca zelo priporoča. Razun oreba, kterega tnkaj ua Murskem polji zayoljo njego^e yelike občutljivosti proti mrazu tako ne morerao uspešno gojiti, je zaspalo tudi precej sliv, bieskev, marelic, dre^es za liap in brajd tudi set^e. Siedi februarja se natn je sitai mraz nekoliko zlomil. Nastopili so pia7 topli dueyi (+5—9°R.), potem je živo srebro zopet padlo do — 2° R. in 13. in 14. iuarcija kazal je toplomer zopet — 5" R. in zemlja je bila precej močno znirznena. Včeraj in daues je ozra5je zopet inileje postalo, tako, da 8e gospodaiska dela: pripia^ljauje nji7 za ovseno sete7, presajanje sadnih in drugih dre^esc, rezitev in za- 5etek pr7e kopi lebko 7raijo. Vendar smenio zado7oljni biti, da hladno 7reme rast po^sod zadržuje in pred majniko7im mrazo7jem 7aruje. Tisti gospod, ki je pred nekoliko dne^i pia^ljico iztuhtal, daseje^ grof Wurmbrando7em logu 7 Noršencih z drugimi dre^esi 7red tudi nek hrast podrl, 7 8egar 7otlem porobu se je za poln jeibas denarja naalo; ai blago^oli po zasluženo darilo priti, druga5e bi se utegnil ope8i, ker smo ravno namenjeni najdene denarje razdeliti. Morda si je kdo nekdaj 7 tako nena^adno ustrojeno denarnico ta C7enk shranil za stare zobe ali so ga Eruci pozabili? Iz Koroškega. (Razne no^osti.) Velika nesreSa zgodila se je 7 Mosteh pri Celo^ci na črno nedeljo, ko je bil ondi sejem in 7 tamošnji krčmi 7eliko ljudij črez noč. Unel se je ogenj in požgal vse poslopje, tudi 7eč ljudij je zgorelo. Tudi 7 Medgorjab bil je silen požar, pogorel je faro7ž, cerk^a, z^onik in tudi 1 človek je smit storil. — V, Celo^ci stavijo niestuej cerkyi zvonik, streško7 bo 9955 fl. — V Arijab je 129 posestniko^ združilo se in uapravilo nzavaro7alno zadrugo proti škodi po ognji" s celo majbuimi vplačili. S tem so drage za^aiovaluice odpravili, denar ostane doma, obiesti in razpolagauje z gla^nico imajo za^arovanci 7 lastnib rokab iu so 7endar proti škodi dobro zavai*07ani. To je res jako pametna napra^a. Koliko mili jono7 goldinarje^ gre iz žepo7 za^aro7anih posestuikov 7 blagajnice raznib za^aro^alnic, ki se na stroške drugih bogatijo? Blagi donioljub 6. g. Andrej Eiuspieler je na to uže ljudi upozoril pied 10 letmi pa le 6. g. M. Plahuta, župnik pri S7. Danijelu nad Bleiburgom, je skušal tako za7arovaluo zadrugo napra^iti — toda, čuda 7elika, slavna 7lada mu predloženib prayil ni potrdila. — Vrlo uredovana ,,Karntner Volksstirame" obja^lja zaninii7o poročilo deželnib aolskih gosposk o tem, kako so no^o šolsko posta^o 7 raznih deželab izpeljevaii. Vidi se iz poro6ila, da so jo le 7 mestih zamogli popolnern izvršiti, ne pa na kmetib. Porocilo pra^i: ,,Česka: obisko^anje aol razlicno, 13 in 14Ietui u5enci izostajajo, Moravska: naJ7e8 zaneraarjanja aole nabaja se pri najposlednjih letnikib, Šlezija: 13. in 14. letnih učence7 7edno menje: Spodnja A^strija: okrajni in krajni šolaki s^eti želijo 8ki-ajšanja pri šolskem obiskovanji, G orn ja^A^s trija: lŠletni u8enci ne dobajajo redno; Štajerska: 13 in 141etni otroci 7 mestih in trgih obisknjejo aolo, a na kmetih se to nikakor prisiliti ne da. Eoroaka: zahajanje 13 in 14letnib u6ence7 7 šolo ni zado^oljno, Tirolska: po zimi ae pride po nekateri 13 in 141etni otrok 7 šolo po letu pa ne itd. To je 7endar jasen dokaz, da na kmetih 81etno šolanje ne kaže, ampak le 7 mestib in trgib, kder starai ne potrebujejo otiok toliko doma. — Pre^alski nadučitelj inaa čuduo navado, da učitelje k ,,konferencam" 7abi 7selej 10. uro dopoldne kakšue nedelje ali praznika ter tako te od^iača od službe božje. Tega niso samo učitolji zaiuerili, ampak tudi Prevalski pre- bivalci ter so pri zadnji srenjski volitvi gospoda H. Thorinegga poiteno zvrgli!