Za samoupravno dogovorjeni program III. samoprispevka Pri oblikovanju enotnega predloga programa III. samoprispevka v Ljubljani izhajamo predvsem iz ugotovitev in dejstev: Stevilo prebivalcev v Ljubljani narašia v zadnjih dvajsetih letih izredno hitro, saj se je v tem obdobju povečalo za polovico prejšnjega. Tako živi po podatkih za leto 1980 v Ljub-ljani 316.121 ljudi, od tega 266.642 v mestnem območju in 49.479 v primestnem območ-ju. Stevilo novih prebivalcev je vsako leto večje za okrog 5000 ljudi. Ta prirast skupaj z urbanizacijo primestnih naselij in vasi vpliva na to, da Ljubljana prerašča v veliko mesto. Naravni Preselitveni Leto Zivorojeni Umrli prirastek prirastek 7970 4.313 2.176 2.137 3.532 1980_________________5.290____________2^368__________2.922____________2.354 Med sfarostnimi skupinami prebivabtva v Ljubljani je ob koncu leta 1980 zajemala skupina od 25—44 let kar 33,4 % prebivabtva, medtem ko je otrok od 0 do 14 let 21,2 % prebivalstva, V Ljubljani je bilo konec leta 1980 v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih zapo-sleno 178.358 Ijudi, kar predstavlja 23,0% vseh zaposlenih v Sloveniji. Stalno narasčanje števila prebivalstva in stalni primanjkljaj stanovanj povzroča pove-čano stanovanjsko graditev, ki narekuje tudi večje potrebe po organiziranem varstvu in vzgoji otrok, izobraževanju, kulturi, zdravstvu, socialnem varstvu in skrbstvu. Ljubljana je v svojem dinamičnem razvpju s hitrimi socialnimi in proslorskimi spre-membami nasledila občutne razlike v opremljenosti posameznih predelov in občin z ob-jekti družbenega standarda. Tako so začele potrebe za objekti družbenega standarda ob-čutno zaostajati za možnostmi. S prvim in drugim programom gradenj objektov družbenega standarda iz sredstev sa-moprispevka smo v Ljubljani bistveno pripomogli k ztnanjšanju prostorskega pri-manjkljaja na najbolj pomembnih drnžbenih področij. Prav tako smo na podlagi samou-pravno dogovorjene solidarnosti postopno zmanjševaii razlike v dostopnosti družbenega standarda v posameznih občinah in področjih družbenih dejavnosti. Družbeno varstvo otrok S pridobitvijo 6460 novih mest iz sredstev I. in II. samoprispevka je vključeno v organi-zirano družbeno varstvo 50 % vseh otrok v starostnem obdobju od 8 mesecev do šest let. V Ljubljani je po podatkih za leto 1981 vključeno od skupaj 32.512 malih Ljubljančanov v VVO 15.965 otrok, v varstvcne družine pa 315. Stanje vključenosti otrok v družbeno var-stvo po občinah: Bežigrad 45,4 % od vseh otrok je v WO Center " 88,9 % od vseh otrok je v VVO Moste-Polje 47,1 % od vseh otrok je v WO Siška 52,5 % od vseh otrok je v WO Vič-Rudnik 38,2 % od vseh otrok je v VVO Pri teh podatkih je seveda treba upoštevati socialno in starostno strukturo prebivalstva v posameznih občinah. Kljub doseženim rezultatom pa je ie vedno več potreb po prostih mcstih v VVO, kot je možnost sprejema, predvs«m za otroke v nižjih starostnih skupi-nah. Tako je bilo v juniju 1981 zaradi pomanjkanja zavrnjeno 6880 prošenj za sprejem v VVO, in sicer: Bežigrad 2056 prošenj Cenier . 829 prošenj Moste-Polje 1918pro_šenj Siška 683 prošenj Vič-Rudnik 1394 prošenj Od tega je bilo 2631 zavmjenih prošenj za dojenčke in 4249 za ostale starostne skupine otrok. Številka vloženih prošenj ni povsem realna, saj nekateri starši vlože prošnje v več WO v različnih občinah. Z gradnjo 1534 novih mest po programu III. samoprispevka bi v tem srednjeročnem obdobju organizirano varstvo zajelo 53—55 % vseh predžolskih otrok. Primerjalno ni la odstotek zajet ja otrok bistveno večji od sedanjega slanja, moramo pa upoštevati, da bi ob približno vsakoletno isti nataliteti z gradnjo novih mest lahko rešili potrebe, ki se kažejo v tem obdobju kot nerealizirane. Glede na dejslvo, da jc v našem mestu delež zaposlenih žensk 46,8 % med vsemi zapo-slcnimi, narekujejo potrebe nujno gradnjo novih mesl v WO. Šolstvo V Ljubljani smo imeli v šolskem letu 1980—^81 34.614 učencev osnovnih šol, ki sobili razporejeni v 1282 oddelkov. Od 1350 učilnic in telovadnic, s katerimi razpolagajo Ijub-Ijanske osnovne šole, je bilo s sredstvi I. in II. samoprispevka zgrajenih 447 učilnic in spremljajočih objektov. Zrealizarijozastavljenegaprogramajebilo 147 ali 1 l,47%vseh oddelkov organiziranih kot celodnevna osnovna JoJa. Kljub temu pa ostaja ie vedno 269 oddelkov ali 20,9 % tistih oddelkov, ki imajo izmenski pouk. Koeficicnl izmene všolskem letu 1980—81 takoznaša 1,27. Z gradnjo 84 utilnic, 9 telovadnic in 5 večnamenskih prostorov iz III. samoprispevka bi dosegli, da bi bilo v iolskem letu 1985—86 organiziranih 1541 oddelkov in od tega bi jih moralo imeti 318 (ali 20,6 %)še vedno izmenski pouk. Če novih objektov iz III. samopri-spevka ne bomo zgradili, bo moralo 411 oddelkov (ali 26,7 %) delovati v drugi izmeni, kar bi pomenilo izrazito stagniranje (poveJanje koeficienta učne izmene v šolskcm letu 1985—86 iz sedanjega 1,27 na 1,36). Šol. leto - Šol. leto Sol. leto 1985/86 1985/86 1980/81 III. sam. III. sam. Število vseh učilnic in telovadnic 1350 1522 1429 Število vseh oddelkov 1282 1541 1541 Šlevilo oddelkc« z iztnenskim poukom 269 318 4 V1 Koeficient učne izmene 1.27 1,26 1,36 Številčni kazalci: 1. Podatek za iol. leto 1980/81 2. Predvideno stanje v šol. letu 1985/86, če bodo zgrajeni objekti iz III. samoprispevka 3. Predvideno stanje v šol. letu 1985/86, če ne bodo zgrajeni objckti iz III. samopri-spevka Po predvidevanjih bo v Ljubljani v šolskem letu 1985/86 v osnovnih šolah 40.490 šolarjev.