11
Narodno blago.
Doneski k slovanski mitologiji.
l. Ladavice.
Spisuje Darorin Tratenj a k.
Moj rajni dedec, ki so se rodili leta 1747., ao mi pred 60 leti večkrat pravili: ,,Dečko! «a svetu ni nič več veselo; vse lepe stare navade se opuščajo, zdaj uže eel6 Ladii vice več popevat ne hodijo. Ko sem jaz mlf»d bil, 80 Ladaviee še hodile Da Jurjevo od hiše do bise popevat; najlepša dekleta so se lepo oblekla, 8 cvetlicami okinčala, in povsod so jih radi poslušali.'* —- Jaz, takrat deset let star factič, sem se malo brigal sa Ladaviee, a ime sem si zapomoil, in veselilo me je sporočilo naojega starega ateja, ko pozneje pri Vuku pod besedo „Ladavica^* berem, da okoli Karlovca: jjdjevojke krščanske nakicene vjencima idu po vesima a odi Džurdževa dne, a u varošu na Džurdže^ dan od kuče do kuče i pjevaju". Dobil sem od svojega nekdanjega učenca, prezgodaj umrlega, nadepolnega kierika kimona Megle*) košček ladavičnih pesmic, a gotovo to ni plod narodne poezije, ker metrum uže opominja na umetnega črednika pesme. Utegnil jo je kak šolma-šter zložiti, a zadržaj pesmi nam barem nekaj razjas-nuje, kaj so Ladaviee bile.    Pesem se glasi ovako:
Oj  Lada, Lada, mila Lada, Mi te dues rešujemo, Tvojega godu vesele, Tebi v Čast prepevamo, Oj Lada, Lada, mila Lada, Mi te rade imamo.
Masla si nam ti priuesla, Celi svet je roženevet, Solnce si nam omladila; Da že začne toplo gret, Oj Lada, Lada, mila Lada , Tebi čemo hvalo pet.
Vuk piie pod   besedo   „Lada'':  ,,Lado   samo u pjesmama se prepjeva na primjer:
Gleda momu od malena, Lado! Lado! Od malena do golema, Lado ! Lado V
is znana je hrvaška narodna pesem, ki se začne:
Pevke, Lado! pevamo ti, Srca naša vklaojamo ti Lado, slušaj nas Lado!
*) bimon Megla je bil rojen v fari sv, Marjete na dolenjem diavskem polji, in je imel prepis pesem rajnega ta-Košnjega šolmeštra Kožarja, ki je v visoki starosti umrl. Ta je za kolednike pesmi zlagal; brž ko ne je gori postavljena tudi iz njegovega peresa , in utegnile so za njega «b Jurjevem Ladaviee še pohajati v vasi.                  Pis.
Karamsin piše, da se pri JSusih mlade ženke o mladoietji zbire jo in popevajo: „0 L a d r-, d i d i L a d o !'* (Gbj Hanuš ,,Wi8s. des slaw.  Myth." 363 8eq.)
Lada je toraj bila staroslo^anaka boginja, al ka-košoa? Staroe^^ski giosator jo tolmači v „Vena8'*, in tudi ime ,,Lada'' iru« poaien lepote; češki ,,iadny*', artig, achon, str^ročet^ki nitens, serenum, poljski ,,ladny^', schoo, niediich.
V slovaniiki mitologiji pa je b.la boginja lepoto edino ojladolf tna zemlja, to potrjuje narodna slavonska pesem, ki se zaČne:
Tri divojke žito žele,
Lade mi, Lade mile, Lade moj.
Lada je prinesla masla. To pa zopet kaže na zemljo, zato ima bistroumni Schv^enk prav (Myth. VIL 205), ko pihe: „Ueberail ist in der Mjthologie die Gottin der Schonheit, Liebe und Ehe die Gottin der Erde, die grosse Lebensmutter, die um ihrer Herrlich-keit willen als Himmelskonigin in aodern Mytho-logien erscheint." Ladaviee so toraj bile Ladine družice, avečenice (Priesterinec).
Ruska dekleta, ko popevajo svečanost Ladino, obvežejo s trafci brezov šopek, io ga vržejo v vodo, kakor Georgi (str. 499; pripoveda, in sklepajo iz tega na prihodnjo svojo zakonsko osodo.
Breza je bila pri starih Slovanih solncu posvečeno drevo, Kuhn („Markische Sagen *, 331) sporočuje: „Die ehemaligen WeDden nordlich vom Salzwedel fei-erten nachfolgendes Fest: Am Abende vor Johannes (kres) werden alle Zweige einer Birke bis »n den Gi-pfel, an dem man eine kleine Krone lasst (daher die Be-nennung Kronnen baum), abgenommen, am Johannis-tag wurde der Baum feierlich gehohlt, ins Dorf gebracht, aufgerichtet, mit Blumen und Kranzen geziert, und dann mit mehreren Kannen Bier eingeweiht.^'
Pri Rusiuih se rabi beseda: lada v pomenu žena. '^)
(Konec prihodnjič.)
*) Pri Litovcih to bili po Narbutu (I, 40) dnevi od 25* maja do 25. junija Ladi posvečeni. Device so takrat pope-vale pesem, ki se je začela z besedami:
Lado didie, musu deve! to jo:   Lado velika,  naša boginja!
-----   20   -----
Narodno blago.
Doneski k slovanski mitologiji.
L Ladavice.
Spisuje DaTorin Tratenj a k. (Konec.)
Zraven ženske boginje Lade nahajamo v narodni poeziji slovanski tudi m ozko božanstvo „Lado, La-don*'. Hanus (1. c. str. 364) navaja odlomek hrvatske narodne pesmi:
Lepi Ive trga rože
Tebi Lado, sveti bože,
Lado, slušaj nas Lado!
Ceh Stranskj in Poljak Dlugosz sta Lada primerjala latinskemu M ar tu. Bog boja pa je v slovanskem mitu — soinčni bog. Rus Kostomarov (o slavjanski mitol. str. 25) piše: ,,Slovo I a d označaet soglasie, harmonio, krasotu''. Na pomen soglasja opominjajo staroslovenske besede: ladno, aequaliter, lad, češki, ruski, poljski ,,ordo, red", lad no vat i, consen-tire, ruski lad tudi v pomenu ,,concentu8, akladnospev", laditi, harmoniren , ubereinstimrneu , srbski lad ati, concertare, složno popevati; menda tudi iz tega debla polabskoslovenski ,,ladik, Glied?" Zbirališča ruskih deklet na čast Ladu, pri katerih veselo pojejo in rajajo, se velijo sta da (stado, Schaar, Heerde), kar opominja na nebeškega stadopasa, pastirja astralične črede,
—  solnčnega boga.*) Poljski pisatelj Szyc je torej dobro zadel, ko piše: ,,Ladon je bil veliki bog ,,lad u",
—  reda, na nebu in zemlji, je vzdržal red v hiši no-vožencev, razdelil čas leta in meseca.*'
Enako je grški soinčni bog Helios, vrednik vsega na nebu in zemlji, vlada vse v vidljivem prostoru, dela leto in čase (Plato, rep. 7. str. 516 b.), zato ima priimke: 8^dofiaystrji^, iioiQayirrig,
V litovski mitologiji se možko božanstvo Lado naravnost imenuje: solnce v pesmi, ki se začne:
Lado, Lado s a u I e, Sumti per galve,
to je: Lado, Lado solnce, žarmi na glavi. On ima priimek: didis, iilustris, magnificus; tudi v ruskih skazkah se imenuje s tem pridevkom, kar se lahko prepričamo iz sledečih vrstic:
Jo, Jo semik Troica, Tuča s gromom sgovarivalas' S nim na travke poboritsja, Oj  Did Lado poboritsja! (Glej: Saharov Skaz. L IIL 261.)
Tudi v sanskritu pomeoja: didi, splendere, lu-cere: „kšapa U3ra9Ča didihi^', po noči in dnevi svčti, (glej: Rv. ed. Rosen, pag. 18. 8.) Iz litovskega: didis se razjasnuje tudi ime ruske boginje Didilja, poljski Dzidzilia,   kar   zopet   niso  druga  nego  modifikacija
*) O nebeškem pastirji astralične črede govori moja razigrava: „Jeli obličaji na petujsffem in sv. mart. spomenik, spa-uajo v Orfejev kult?*' v Letopisu Matice slovenske.        Pis.
zemske boginje. Nekateri litovski jezikoslovci prestavljajo besedo „didis*' v velik, drugi v „magnifiou8*', veličasten,*) a prvotno izrazuje „svitel'', in didi v pomenu „magnus^' je ravno tako obveljalo, kakor litov. lelus, ki izvirno tudi „svitel" pomenja. To potrjujejo prasorodne besede druzih arjanskih jezikov. Sonne (Kahn ,,Zeitschr.^* 1861 str. 178) stavlja sansk. didhi, svetiti, k irskemu titin, kymriški tydain, solnce, latinsk. Titan, ime solnca pri Ovidiu. Dido Lado — Lado n torej označuje „Svitli redovatelj".
Klic „Dido Ladon!'**) se je v starih časih slišal v molitvah in pesmab od iztočnega do jadranskega morja, in sliši se danes cel6 med nemškimi prebivalci Avstrije, ki so se med Slovane bili naselili, kakor, na primer, Franki in Bavari, ali ki so ponemčeni Slovani. Nemško-slovanski refren: Didel laidumje brž ko ne ostanek klica „Dido Ladon'^
*) Grimm („Kleinere Schrlften'* II, 488) tudi srbsk. Dodola izvaja iz „didis*', in pravi, da D o dol a znači: hehre, alma.
**) Po češčenji Lade in Lada so nastala imenar Lada, Ladon, Ladimir, Ladka, Ladek, Ladislar dalje: Laduka, „nobilis vir^* , ki se imenuje v listinah od leta 892. ko grajščak v okolici ptujski: Lazindorf, lančji ves.                                                                                  Pi».