LETO X Št. 3. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Dostojno moramo proslaviti 25-letnico iskre Pretekle dni so se pri generalnem direktorju ZP Iskra razen predsednika delavskega sveta ZP zbrali tudi predstavniki vseh družbeno-poli-tičnih organizacij podjetja. Namen sestanka je bil okvirni dogovor o proslavitvi letošnjih pomembnih jubilejev, ki jih praznuje Iskra in sicer 25-lelnico svojega obstoja, 20-Ietnico delavskega samoupravljanja, dan borca — 4. julij in tradicionalni dan Iskre. Sestanek, ki ga je vodil predsednik sindikalnega odbora ZP Jože Čebela, je pokazal potrebo po tem, da v Iskri vse te jubileje proslavimo čim bolj dostojno in v prid nadaljnji afirmaciji podjetja, na prav vseh področjih, kjer lahko ime, katerega Iskra že ima, tako doma kot tudi v svetu, lahko še veliko pridobi. Na tem sestanku sicer še ni šlo za to, da bi se pogovorili že o konkretnem programu proslav teh jubilejev, pač pa so prisotni predlagali dolgo vrsto idej, katere naj bi pripravljalni odbor, sestavljen iz predstavnikov vseh delovnih organizacij ZP kar najbolje izkoristil za učinkovito proslavitev srebrnega jubileja našega podjetja, čigar rast in ekonomski rezultati zadnjih let žc sami vsekakor zaslužijo takšno proslavo. Prevladalo je mnenje, naj bi proslava teh pomembnih dogodkov v Iskri ne bila enkratna akcija, pač pa naj bi se začenši kar čim prej, zvrstile številne akcije, od obeleževanja izdelkov za široko rabo s petindvajsetletnico, pa vse do vrhunca proslavljanja, ki naj bi bil prav za dan borca in dan Iskre. Prav tako naj bi svoj delež h proslavitvi jubileja Iskre dali na raznih tekmovanjih tudi naši športniki s športniki sorodnih domačih in tujih podjetij, saj le-ti s svojimi rednimi in občasnimi tekmovanji in športnimi igrami že tako prispevajo k slovesu in imenu ZP Iskra. Glavno težo priprav na to proslavo naj bi prevzel Iskra Commerce, čigar organizatorji so še posebno z lanskim dnevom Iskre in dnevom borca v Mostecu dokazali, da so kos tako zahtevnim akcijam. V ta namen je bik) na omenjenem sestanku sklenjeno, naj posebna komisija že do naslednje seje odbora za poslovno politiko ZP pripravi okvirni načrt proslavljanja naštetih jubilejev Iskre, hkrati s predračunom sredstev, potrebnih za njegovo uresničitev tako, da bi naknadno imenovani pripravljalni odbor lahko takoj začel s konkretnim delom. Ljubljana, 17. jan. 197!. — Pomočnik generalnega direktorja ZP ISKRA Silvo Hrast in g. Gustav Hamnieriund, direktor švedske tovarne SRT — podružnice koncerna ITT sta danes podpisala kooperacijsko pogodbo za večkanalne telefonske naprave, katere bo tovarna elektronskih naprav začeta izdelovati še letos. Na sliki: od leve na desno: Silvo Krast, g. Gustav Hammerlun.il in direktor TEN dipl. ing. Milan 2eieznik Gospodarski načrt tovarne »Aparati« za leto 1971 ji porast, kot pa je določen za celotni obseg. Zato bodo morali vodstvo tovarne in planski službi, ki v teh vprašanjih opravljata tudi vlogo komerciale v odnosu z izvoznimi oddelki Iskra Commerce napeti vse sile, da bodo definitivna naročila in specifikacije zagotovljene pravočasno in v zadostnih količinah. Pri tem moramo imeti pred očmi ne samo potrebno deviz, samofinanciranje, temveč predvsem in posebej dejstvo, da je od uspešne afirmacije in ekspanzije na zunanjih tržiščih odvisna nadaljnja splošna rast proizvodnje za vrsto izdelkov, posebno s področja elementov za avtomatizacijo, kjer ja domači trg še vedno preozek za njihov prevzem v obsegu, kakršnega predvidevamo v naslednjih nekaj letih. Doslej storjeni koraki na tem področju nam obetajo najboljšo perspektivo, če bomo znali proizvajati hitro, dovolj in ceneno. Naloge niso lahke, vendar s sodelovanjem vseh članov kolektiva, vsakega t>0 svojih zadolžitvah in svojih močeh, lahko začrtane naioge dosežemo in piusežcmo posebno, če se bomo pomembnosti teh vprašanj zavedali vedno in povsod. Za izpolnitev vseh predvidenih nalog bomo morali kolektiv tudi kadrovsko okrepiti z novimi sodelavci. To povečanje bo sicer neprimerno v nižjem odstotku, kot pa raste proizvodnja. Prav zato pa bomo morali posebno skrb pri kadrovanju posvetiti tudi strokovnim službam, najbolj seveda tistim, ki proizvodnjo pripravljajo in jo (Dalje na 6. strani) izvodnih procesov in čeprav bo v fazi izgradnje predstavljal dodatne obremenitve, tako finančne, kot fizične, bo končno le omogočil hitrejšo rast proizvodnje in še ugodnejše poslovne uspehe, kot smo jih lahko sicer še doslej iz leta v leto ugotavljali. Finančni obseg proizvodnje v letu 1971 je predviden za 19,4% večji, kot pa ocenjujemo končne uspehe v letu 1970. Po fizičnem obsegu je rast še večja, saj predvidevamo, da bomo povečali celotno proizvodnjo kar za 28,4%. To je izredno veliko, posebno še, če primerjamo rast proizvodnje s predvideno stopnjo rasti v celotni SFRJ. Vendar moramo ob tem poudariti, da je krivulja rasti tudi v tovarni občutno bolj umirjena, če jo primerjamo s preteklim letom, kjer smo zabeležili izreden skok prav v obsegu proizvodnje. Naj večjo problematiko pri rasti proizvodnje bodo še vedno predstavljala likvidna finančna sredstva za nabavo reprodukcijskega gradiva, plačevanje kooperacijskih in drugih uslug, plačevanje obveznosti in končno tudi sredstva za izplačila OD, kar bo predvsem pred finančne organe v tovarni postavljalo velike in odgovorne naloge, katere bomo morali optimalno reševati ob pomoči vseh služb, ki finančne obremenitve bolj ali manj neposredno povzročajo s svojimi poslovnimi odločitvami. Posebno problematiko v obsegu proizvodnje bo predstavljala v letu 1971 ekspanzija na inozemska tržišča. Načrt za letošnje leto predvideva na tem področju več- Ob prehodu v novo poslovno leto 1971 in ob sprejemanju gospodarskega načrta za to obdobje smo morali poieg že sprejete osnove, kot sta fizični in vrednostni obseg proizvodnje, upoštevati tudi dva bistvena elementa, ki oba bolj ali manj posredno vplivata na naše načrtovanje poslovanja v naslednjih 365 dneh. Prvi element so že sprejeti ukrepi zveznih in republiških organov ter predvidene politično - upravne spremembe, ki naj umirijo izredno močna negativna gibanja splošne potrošnje in dajo gospodarstvu širši ma-neverski prostor pri gospodarjenju in razpolaganju z ustvarjenimi sredstvi. Drugi element pa je predvidena rekonstrukcija, oz. dograditev objekta na Savski cesti, ki bo omogočil predvsem boljšo tehnološko ureditev pro- S 1 3. seje odbora za poslov no politiko ZP Iskra Kre.nl Dne 12. 1. 1971 se je sestal odbor za poslovno politiko ZP na 13. sejo. Na tej seji je obravnaval problematiko Iskrine tovarne orodja v Ljubljani ter po razpravi na podlagi čl. 262 Temeljnega zakona o podjetjih in ostalih zakonitih predpisov sprejel predlog, da se začasna uprava za to tovarno podaljša še za eno leto. Nadalje je sprejel predlog sklepov o izločitvi organizacije ISKRA-RIZ Zagreb iz ZP ISKRA in jih je prav ta- ga DS ZP, ki bo izvoljen na volitvah spomladi 1971, prav tako pa spremembo o enem članu odbora za poslovno politiko ZP. Obravnaval in podal bo tudi DS ZP listo članov komisije za imenovanje in razrešitev direktorjev organizacij ZP, kakor tudi dopolnitev liste arbitrov notranje arbitraže ZP. Sprejel je tudi na znanje informacijo o objavi vesti na TV Ljubljana o naši firmi v Angliji. P. G. ko posredoval naprej v dokončno obravnavo in odločitev DS ZP. DS ZP bo predložil tudi poročilo o svojem delu za čas od 25. 7. do 31. 12. 1971. Nadalje je zahteval, da sc mu čimprej predloži konkretni predlog glede perspektive proizvodnje kondenzatorjev. Obravnaval je tudi predlog DS ZP za podaljšanje mandatne dobe članom odbora za poslovno politiko ZP in sicer do konstituiranja nove- S seje komisije za izume in tehnične izboljšave Simpozij o sistemu uporabe računalnika v informacijsko-dokumentacijski dejavnosti s poudarkom na SAID( Pod konec preteklega poslovnega leta se je tretjič lani sestala komisija za izume in tehnične izboljšave ZP Iskra. Prav je, da glede na pomembnost dejavnosti, ki jo imenovana komisija obravnava .spregovorimo nekaj več o nalogah, delu in rezultatih njenega dela. Zadnjo lansko sejo komisije za izume in tehnične izboljšave je v odsotnosti njenega predsednika, d:,pl. inž. Stefana Dolharja votli] dipl. inž. Milan Slokan. Najprej so pregledali sklepe 2. lanske seje in s tem v zvezi sklenili, da je treba čimprej dobiti ustrezne odgovore na anketo Sc od preostalih organizacij ZP, ki jih iz nerazumljivih vzrokov doslej še niso dostavile. Za sejo komisije, ki bo v drugi polovici letošnjega januarja organizaoijsko-kadrov-sko področje pripravlja osnutek novega pravilnika ZP ISKRA o izumih in tehničnih izboljšavah, pri čemer so se udeleženci seje zedinili, naj bi predsednik komisije in organizacij sko-kadrovsko področje ZP okvirno rešila nekatera vprašanja in te rešitve že tudi upoštevala v osnutku novega pravilnika. Tu bi bilo treba rešiti predvsem vprašanje — v katerih primerih je delavec izključno po službeni dolžnosti rešil določeni problem in kakšni naj bi bili ti problemi, razen tega pa je treba rešiti tudi probleme, za katere ni bila formulirana delovna naloga. Nadalje je treba rešiti vprašanje pri reševanju katerih problemov je delavec vložil več svojih naporov, kot ga je to zavezovala službena dolžnost in kakšna odškodnina mu za to gre. Treba je tudi razmejiti, kdo je avtor ali soavtor, če je ideja potekala od enega aJii večih delavcev in določiti višino in način, oz. ključ delitve nagrade. Prav tako pa je treba v novem pravilniku jasno definirati kriterije za nagrajevanje avtorjev izumov in tehničnih izboljšav in če je to sploh potrebno v primerih, ko le-ti zasedajo vodilna delovna mesta raziskovalcev, razvijalcev, konstruktorjev, tehnologov ter upravno in strokovno administrativna delovna mesta v tovarnah in drugih organizacijah ZP. Na tej seji je bil določen team za pripravo bodočega dela komisije z rokovnikom in predračunom stroškov, kar vse naj bi čimprej komisija posredovala na sejo samoupravnih organov ZP. Nadalje je soja sklenila naj se uvede centralno evidenco vseh izumov in tehničnih izboljšav v ZP, pri čemer naj bi referent za izume v sploš-no-tehnični službi ZZA to evidenco vodil, posredoval vse podatke organizacijam ZP in hkrati pa je treba doseči centralno prijavljanje patentov v ZP patentnim uradom, kar naj bi opravljal vodja patentne službe ZZA. V strokovnih službah ZP je treba predvideti delovno mesto referenta za izume in tehnične izboljšave in sredstva zanj, oz. pri vodstvu ZZA preveriti možnost, da bi ta referent deloval v ZZA, v oddelku za patentno službo. OrganizScijsko-kadrovskemu področju ZP je treba posredovati vse razpoložljive materiale in tudi informacije, kako imajo urejeno vprašanje izumov in tehničnih izboljšav pri večjih inozemskih firmah. Komisija naj bi v letu 1971 vzdrževala redne stike s komisijami v organizacijah ZP, vzpodbujala vsestransko avtorje za objavo strokovnih referatov, sestavkov, patentov in tehničnih izboljšav, podpr- Delovni kolektiv tovarne električnih aparatov je izredno uspešno izpolnil proizvodni načrt v lanskem mesecu decembru, saj je predvidene naloge prav v vseh skupinah izdelkov presegel tako, da je tudi skupni načrt za zadnji mesec preteklega leta izpolnil s 126,26 %. Od tega odpade na realizacijo proizvodnih obveznosti za domači trg s 118,09%, za izvoz na tuja tržišča pa colo z 211,98%. Tudi absolutna mesečna raven proizvodnje je bila v mesecu decembru naj višja, saj smo končno v tem mesecu le prekoračili magično mejo osem-mestnega števila. Prav tako je kolektiv tovarne »Aparati« ugodno tudi kumulativno izpolnil lanski načrt, čeprav žal ne pri vseh skupinah izdelkov. Vendar je v seštevku letni načrt za domače tržišče bil dosežen s 108,61 % in za izvoz s 105,54 odstotka, kar daje za celotno izpolnitev letnega proizvodnega načrta s 10833 %. Na tak uspeh je delovni kolektiv zares lahko ponosen, saj je svojo ekspanzijo dosegel v težkem obdobju in z največjo požrtvovalnostjo vsakega posameznika. Po skupinah izdelkov je bdi uspeh, kot smo že omenili, precej neizenačen. Tako smo stikalne aparate v decembru ugodno izpolnili, kar s 126,02 odstotka, vendar je letna zadolžitev s tem bila izpolnjena le z 80,46%. K temu moramo prišteti še manjši izvoz, ki sicer ni bil v osnovnem načrtu, vendar se tudi s to količino indeks bistveno ni spre menil. V skupini industrijskih elektronskih naprav je bila la komisijo ZP za dejavnosti 1 in 2 pri organizaciji slavnostne razdelitve nagrad in priznanj avtorjem v 1. 1970, organizirala občasne sestanke vseh tovarniških tozadevnih komisij in preverila možnosti za ustanovitev kluba izumiteljev in racionalizatorjev ZP ter podpirala njihovo dejavnost. Nadalje naj bi komisija v 1. 1971 skušala organizirati tudi potujočo razstavo izumiteljske in racionalizatorske dejavnosti v ZP ter uvedla dan izumiteljev ZP s podelitvijo nagrad in priznan j avtorjem najboljših dosežkov kakor tudi skrbela za ustrezno publiciranje izumiteljske in racionalizatorske dejavnosti. O izdelavi poslovnika komisije za izume in tehnične izboljšave bo govora na eni izmed naslednjih sej komisii- decsmbrska izpolnitev proizvodnega načrta tudi zeio ugodna, saj so bile naloge za domači trg izpolnjene s 108,81 %, za izvoz pa kar s 300,21 %. Toda tudi ta uspeh ob zaključku leta ni mogel občutneje popraviti kazalnikov letne izpolnitve načrta v tej skupini, saj smo na domačem trgu izpolnili 81,44% predvidenih nalog, v izvozu pa 80,11 %. Ta podatek je toliko bolj zaskrbljujoč, ker to skupino izdelkov po svojem obsegu v proizvodnem načrtu za leto 1971 zelo občutno povečujemo, tako po absolutni vrednosti, kot tudi po njeni vplivnosti v strukturi proizvodnega plana. Skupina zaščitnih relejev, elementov za avtomatiko in signalno-vamostnih naprav je bila po svoji lanski realizaciji uspešna. Svoje naloge smo v decembru za domače tržišče izpolnili s 119,14 %, za izvoz pa celo z 202,92%. Na zadnjem zasedanju poslovnega odbora RRC (v katerem ima Iskra dva predstavnika), je vodja RRC inž. Janez Grad prikazal potrebo po uvedbi tretje izmene za delo pri računalniku CDC 3300, kar je PO RRC vzel na znanje ki odbril, da RRC z novim letom lahko vpelje tudi, tret jo izmeno. Cas obdelav v RRC je prav zadnji čas poraste! pri vseh treh partnerjih (Univerza, V svetu je avtomatsko iskanje informacij s pomočjo računalnika zelo razvito, medtem ko je Jugoslavija šele na začetku uvajanja avtomatske obdelave podatkov v informa-cijsko-dokumentacijski dejavnosti. Uvajanje računalnika v to dejavnost je povezano s številnimi problemi, ki jih mora reševati ta služba, predvsem je to sistem indeksiranja, desimilacije in zajemanje informacij. Razvite so razne stopnje informacijsko-doku-mentacijske dejavnosti v pogledu indeksiranja informacij, od ročnega, polavtomatskega do avtomatskega. Nekajletno proučevanje prenosa informacij in nabava številnejših računalnikov sta Tako smo to najmočnejšo skupino po letnem načrtu izpolnili s kazalnikom 116,89% za domači trg in s 105,53 % za izvoz. Ta skupina je zaradi svojega velikega obsega tudi najbolj vplivala na celotno izvršitev načrta in, ker je tudi v bodoče najbolj pomembna v strukturi proizvodnje, lahko z velikim optimizmom gledamo v letšonje leto. Načrt rezervnih delov in uslug smo v decembru izpolnili s kazalnikom 113,88%, letna izpolnitev pa je bila najslabša, saj smo izpolnili le 46,35 % začrtane naloge. Vendar je pa ta skupina skoraj nepomembna in je izpad tovrstne proizvodnje vplival kvečjemu za nekaj stotink celotnega načrta. To so podatki o izpolnitvi proizvodnih nalog v minulem letu, kakšen pa bo gospodarski uspeh, pa bomo lahko poročali šele po zaključnom računu. Izvršni svet SRS in Iskra) v taki meri, da je tretja izmena ne samo primerna temveč tudi nujna. Po programu, ki so ga izdelali pred ustanovitvijo RRC, bi tretja izmena stekla žele na prelomnici 1971/72, vendar je na zadovoljstvo vseh, obdelava porastla že mnogo pred predvidenim rokom. h S. omogočila, da je bil dosea napredek v razvoju infornt cijsko-dokumentacijske deja nosti tudi v Jugoslaviji, s te da je bil v ISKRI izdelan j stem avtomatskega iskan informacij na osnovi nara nih jugoslovanskih in tuji jezikov. Finančno sta sodci vala: Sklad »Boris Kidri in Zvezna gospodarska zbo nica. Ker je téma zanimiva i strokovnjake s področja r čunalniške tehnike, infornt cijsko-dokumentacijskc deja1 nosti, za raziskovalac — up rabnike znanstvenih infornt aij in za druge so: ISKRA-Zavod za avtomatizacij Društvo dokumentalistov i informatorjev Slovenije i Inštitut za naučno-lehničk dokumentaciju i informacij organizirali 12. januarja 1! v Ljubljani, simpozij »O up rabi računalnika v indok d javnosti«. Posebni poudarek na sir poziju je bil na sisten CAIDC (sistem za avtoma' zacijo informacijsko-dok mentacijskih centrov), ki sn ga izdelali v ISKRA — Zav du za avtomatizacijo, progi me pa so izdelali programa CAOP in Republiškega raču skega centra. Sistem je I preiskušen na CDC 3300. Sistem SAIDC je eden > novejših sistemov, ki je ; snovan na ključnih besed — deskriptorjih. Uporablja lahko na različnih strokovn področjih, neglede na narav jezik. Sistem je možno dop niti za interaktivno delo' nje, ko bodo uporabniki < rektno povezani s centraln računalnikom s termini Obdelava vhodnih dokumi tov je lahko istočasno v v jezikih s predpostavko, da v računalniku shranjen slov deskriptorjev. Rezultati na izhodu av matske obdelave so: Bilti Selektivna diseminacija formacij (SDI in retrospi tivne poizvedbe literature. Bilten ima 4 informativ kazala. Služba SDI je ori nizirano posredovanje stali sprotnih informacij upori nikom, glede na njihova vt prej definirane interesne p file. Retrospektivne poizv be pa zajamejo iskanje Ii rature v celem fondu shran nih podatkov. Formulira) vprašanj poteka po 3 Boc vih kriterijih z logičnim vezovanjem deskriptorjev posamezna vprašanja. Sist SAIDC bomo eksperimen no uvedli v letu 1971 tud ISKRI. Prva številka Bilti je v tisku in bo strokovr kom kmalu na voljo. V m tu je tudi organizacija S prav tako pa tudi široka ordinacija obdelave in zi manja podatkov v okv elektrotehniške stroke Sle nije. je. »Aparati« Ljubljana Uspešen december —uspešno leto 1970 Republiški računski center (RRC) v Stegnah uvaja tretjo izmeno z » Elektromotorji« Železniki Nagrade za dolgoletno delo » Polprevodniki« Trbovlje Občni zbor sindikalne organizacije V menzi tovarne polprevodnikov v Trbovljah je bil v petek 15. t. m. popoldne občni zbor tamkajšnje sindikalne organizacrije, katerega se je udeležilo lepo število članov delovnega kolektiva. Skrbno pripravljena poročila 0 delu sindikalne organizacije ter njenem finančnem poslovanju, kakor tudi zelo obširno poročilo direktorja tovarne, inž. Janka Puolja, pa le niso mogla vzpodbuditi širše razprave prisotnih članov kolektiva, čeprav bi to pričakovali na takšnem širšem zboru kot je letni občni zbor sindikata neke tovarne. Ta kritika sicer ne pomeni, da razprave sploh ni bilo. Bila je in to tehtna, vendar pa se ni dotaknila vseh tistih važnejših vprašanj, ki so jih nakazovala poročila. Direktor tovarne je v svojih izvajanjih poudaril uspešnost poslovanja v preteklem letu, ki je ob prizadevanju vseh služb in delovnega kolektiva prinesla zelo ploden ¡rezultat — ugodno zaključeno prvo fazo sanacijo tovarne s tem, da so z ustvarjenimi sredstvi pokrili vso izgubo iz 1. 1969, hkrati pa ustvarili tudi okrog 100 milijonov starih dinarjev ostanka dohodka, ¡kar je vsekakor razveseijivo dejstvo. Seveda sanacija v celoti s tem še ni zaključena 1 in bo od kolektiva tudi letos .terjala velike napore, če si ’bo hotel zagotoviti za prihod-'njc obdobje ugodnejše pogo-Ije za dobro gospod ar j en j e. i Poudarjajoč pomembnost {proizvodnje polvodnikov, je ¿direktor inž. Pucelj, govoril .o bogatih možnostih za sode-iBaranje Iskre na tem področ-t ju z velikimi renomiranlmi I firmami tako v Evropi, kot atah v Ameriki, do katerih je e že in še prihaja in tako tr- boveljski tovarni odpira najboljšo perspektivo za nadaljnjo rast, seveda ob pogoju, da se bo kolektiv tudi naprej dosledno in z vso resnostjo loteval svojih zahtevnih nalog. Pomembno pri tem je tudi dejstvo, da pri sodelovanju s tujimi firmami obstajajo ugodne možnosti za vlaganje njihovega kapitala v trboveljsko proizvodnjo. Takšni obeti in delovni rezultati preteklega poslovnega leta so nedvomno pripomogli, da se je umirila tudi že kar nevarna fluktuacija strokovne delovne sile in bo ena izmed najpomembnejših nalog v prihodnjem obdobju popolna konsolidacija kadrovske politike, ki bo tovarni zagotovila ustrezno strokovno delovno silo, da bo kos predvidenim bodočim nalogam. Nadalje je direktor tovarne omenil tudi novi statut in novo organizacijsko shemo tovarne, ki so ju prav te dni dali v razpravo holektivu in, ki bosta nedvomno najboljše jamstvo za nadaljnjo rast tovarne. Poudaril je tudi dobro dosedanje sodelovanje sindikalne organizacije z upravo tovarne, katerega plod je prav gotovo tudi lanski poslovni rezultat tovarne. Takšno dejavnost je zaželel tudi novemu sindikalnemu odboru v naslednjem obdobju. Nato je občni zbor pozdravil Jože Čebela, predsednik sindikalnega odbora ZP Iskra, poudarjajoč zadovoljstvo ob tako ugodnem poslovnem zaključku minulega leta in zlasti to, da so prvo fazo sanacije dosegli z lastnimi napori in prizadevanji, ki naj bodo vodilo tudi v prihodnje. Vso skrb bodo mo- rali posvetiti kadrovski politiki tako v tovarni, kot tudi v celotnem združenem podjetju, ker to narekuje predvidena ekspanzija v naslednjih letih. Nadalje je Jože čebela govoril tudi o pomembnosti avtomatske obdelave podatkov, kar naj pomaga ustvariti boljše pogoje za gospodarjenje, prav tako pa se je zavzel za enotne kriterije pri določanju dopustov in počitniškega regresa v vseh naših delovnih organizacijah ZP. Nazadnje pa je občnemu zboru spregovori! tudi o proslavljanju 25-lefnice Iskre v letošnjem letu. Nadaljnja razprava je tekla najprej o vprašanju dopolnilnega izobraževanja zaposlenih. Le-to je v tovarni dokaj razširjeno in to od nižjih šol pa tja do univerze, vendar bi bilo umestno interesentom pokazati smer dopol- (Dalje na 6. strani) Na sindikalni konferenci kolektiva tovarne »Elektromotorji« — Železniki (16. 1. 1971) so bili navzoči tudi člani kolektiva, ki že 10, 15 ali 20 let delajo v tej tovarni. Predsednik sindikata tov. Janez Rakovec se je jubilantom dela iskreno zahvalil za dolgoletno delo v tovarni in jim iskreno čestital h pomembnemu dogodku. Spontan aplavz navzočih je pokazal, da mladi znajo ceniti dolgoletno delo in privrženost k podjetju. Za 20-letno delo so bili nagrajeni: Benedik I-ranc, Blaznik Francka, Kenda Rezka, Kemperle Marija, Prezelj Rezka, Triler Ančka, Šmid Janko in Talar Franc. Za 15-Ietno delo so dobili nagrade: Benedičič Jože, Bertoncelj Marija, Demšar Franc, Dermota Jernej, Leben Janez, Leben Marija, Mohorič Francka, Megušar Gabrijel, Nastran Mici, Nastran Marinka, Šmid Minka, Šmid Milka, šolar Marjan, Šturm Jože, Šuštar Stanka, Tolar Pavla, Kolenc Marina, Vrhunc Ivica, Zupanc Cilka, Tolar Franc in Bernik Vinko. Za 10-letno delo so prejeli nagrade: Ambrožič Tone, Beguš Ivan, Benedičič Francka, Benedičič Marjan, Benedičič Jožica, Benedik Angela, Beguš Mihaela, Cvek Marija, Demšar Ljudmila, Demšar Milka, Debeljak Miha, Dolenc Francka, Dolenc Franci, Frelih Pavla, Frelih Marica, Gartnar Katarina, Gartnar Anton, Gartnar Pavle, Gartnar Ivanka, Gasar Julka, Ga-sar Ana, Kavčič Francka, Kokalj Janez, Leben Karolina, Lušina Minka, Markelj Miro, Markelj Marica, Mesec Rozalija, Mediževec Vika, Pintar Marica — Rihtaršič, Potočnik Milan, Prcželj Zofka, Rakovec Anton, Rihtaršič Angelca, Slabe Mihaela, Šmid Ivan, Želj Silvo, Oman Anton, Šmid Franc, Šuštar Filip, Trpin Ivan in Žumer Niko. Posnetek z občnega zbora sindikalne organizacije v tovarni »Polprevodniki« v Trbovljah * iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii!iitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>ii!iiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiii!iiiii'ii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiii ii>i>i»»iiiiiiiih Pripombe na teze za 18. sejo CK ZKS o uresničevanju reforme, stabilizacije in ekonomskega sistema >ij Kakor je znano, so v široki razpravi teze za 18. sejo CK ZKS. Te teze je obravnavala tudi 1! posebna grupa osnovne organizacije ZK Elektromehanike Kranj in dala določena stališča in 11 Pripombe na teze. Teze ter ta stališča in pripombe je obravnaval tudi širši aktiv tovarne 11 Elektromehanike. Stališča in pripombe so bile potem podane na seji političnega aktiva Komiteja občinske konference ZKS Kranj. Zaradi pomembnosti pripomb, katere je dala tovarna i* Elektromehanika Kranj, jih objavljamo v celoti. Načelne pripombe tj 1. Teze predstavljajo nespor-s> jj° osn°vo za razpravo v seti Čanjem trenutku o zelo po-¡ ■niembnih vprašanjih. Nadalje :SPredstavljajo osnovo za spre-ip Jem zelo pomembnih sklepov Jr.0 nadaljnjem razvoju našega J družt)cno-ekonomskega siste-ijr?1.3' .Vkujejo celo vrsto sta. r. nsč in predlogov o katerih se razpravljalo že dalj časa, riasti pa takrat, ko je bilo 8ov°ra o izvajanju gospodar- ske in družbene reforme. Osnova so za sprejem učinkovitih sklepov, kateri morajo obvezati vse člane ZK na striktno izvajanje. V svoji osnovi bodo dobile najširšo podporo članov ZK in ostalih delovnih ljudi v Sloveniji, v kolikor bo za sprejete sklepe na osnovi teh tez podano zagotovilo za njih izvajanje. 2. Pomanjkljivost tez je v tem, da ne dajejo posebne pozornosti uresničevanju reforme, stabilizaciji gospodarstva in ekonomskemu siste- mu v Sloveniji. Mišljenja smo, da ima Slovenija določene značilnosti tako v jugoslovanskem kot mednarodnem gospodarskem prostoru, ki bi pri uresničevanju reforme in stabilizaciji gospodarstva morale najti v tezah tudi svoje mesto. Npr.: Že precej časa govorimo o načrtu perspektivnega razvoja slovenskega gospodarstva. Leta tečejo, v razpravah in študijah, vendar konkretnih rezultatov ni. Mnenja smo, da bi morali čimprej izdelati gospodarsko razvojno pot naše republike in v tej smeri sprejemati instrumente in ostale ukrepe. Le na osnovi tega bi bilo možno tudi v slovenskem gospodarskem prostoru eno izmed osnovnih načel izvajanja gospodarske reforme. Treba je še omeniti, da teze ne dajejo posebnega poudarka načrtovanju v gospodarstvu, za kar smatramo, da je eden izmed elementov socialističnega gospodarjenja. 3. T.eze so sestavljene tako po svoji vsebinski razlagi, kot tudi po stilu, da so za člane ZK, ki nimajo zadostne družbeno-ekonomske izobrazbe v nnogih poglavjih težko razumljive. Zato mislimo, da v kolikor bodo ostale v tej obliki in stilu, ne bodo mogle služiti članom ZK pri njihovem političnem in ostalem delu, kot povsem jasen napotek za akcijo. Teze bi morale biti le bolj poenostavljene, v konkretne z jasno ugotovitvijo dejanskega stanja in določenih primerih še bolj jasnimi smernicami za delo in ravnanje članov ZK v prihodnje. 4. Teze bi morale posebej opozoriti tudi na odgovornost članov ZK za izvajanje dokumenta, ki bo na osnovi teh tez sprejet. Zlasti pa bi morale teze še posebej poudariti politično odgovornost oseb — članov ZK, ki delajo v vodstvenih, državnih, druž-beno-političnih forumih in vodstvih delovnih organizacij. Preteklost namreč kaže, da nismo med drugim uresničevali reforme tudi zaradi neodgovornega ravnanja članov ZK na določenih odgovornih mestih. Sindikati Slovenije in tako imenovano zamrzovanje osebnih dohodkov Informacija o stališčih republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije o začasnih ukrepih pri določanju sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v letu 1971 S to informacijo pojasnjujemo razloge, ki so botrovali stališču republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ob sprejemu zakona o začasnih ukrepih pri določanju sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v letu 1971. Smatramo, da v s e b i n a zakona ni takšne narave, da bi stališča sveta Zveze sindikatov Jugoslavije bila obvezna za vse organizacije in organe sindikatov. Zato različna stališča o tem vprašanju ne morejo biti jabolko spora v sindikatih, kot to poskušajo prikazati nekateri komentarji v dnevnem tisku. V prvih januarskih številkah je nekaj jugoslovanskih časopisov zabeležilo neenotno stališče sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije glede zveznega zakona o začasnem omejevanju porasta osebnih dohodkov. Nekateri komentarji izražajo tudi mnenje, da to jabolko spora ruši enotnost sindikalne organizacije in da izjave članov republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o tem zakonu ne temelje na trdnih osnovah. Ne spuščamo se v ocene opisovanja raznolikosti stališč o vplivu osebnih dohodkov na inflacijo, želimo pa vendar opozoriti, da je v slovenskih sindikatih dosežena enotnost o tem vprašanju. K temu enotnemu stališču so pripomogle tudi ekonomska teorija in dosedanje raziskave o mehanizmu jugoslovanskega gospodarskega sistema. Ce sc osebnim dohodkom že oporeka vloga izključnega ali pretežnega dejavnika inflacije, pa v slovenskih sindikatih nismo zastopali tistih mnenj, češ. osebni dohodki niso med povzročitelji inflacije. Sklepi zadnje sej predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije jasno govore o tem, da imajo sedanja delitvena neskladja določen vpliv — zlasti pri sedanjem načinu financiranja skupnih in splošnih potreb — tudi na splošno raven cen. Zadnja, še neobjavljena anketa centra RS ZSS za raziskovanje javnega mnenja je vsebovala tudi vprašanje, ali bi bilo treba »zamrzniti« tudi osebne dohodke v delovnih organizacijah; 61 % delavcev je odgovorilo pritrdilno, vendar jih je 53 % mnenja, da je osebne dohodke treba zamrzniti samo v delovnih organizacijah ali panogah z visokimi osebnimi dohodki. Takšen visok odstotek enotnosti, zlasti še pri razmeroma velikem deležu (19%) tistih, ki na to vprašanje niso vedeli odgovoriti, potrjuje poleg spoznanj ekonomske teorije in njenih raziskav pravilnost osnov za oblikovanje političnih stališč slovenskih sindikatov na področju urejanja delitve osebnih dohodkov. Restriktivnim ukrepom z dne 29. oktobra preteklega leta so se kmalu pridružili pisani in nepisani predlogi o zamrznitvi osebnih dohodkov. Slovenski sindikati so na seji predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije na. sprotovali linearnemu zamrz-njeniu osebnih dohodkov in menili, da dobiva v nestabilnem ekonomskem položaju osebni dohodek žal še vedno bolj politične in socialne elemente. Plenum republiškega sveta Zveze sindikatov Slove- nije je tudi odklonil zamrzovanje osebnih dohodkov. Izrekel pa se je za to, da bi federacija obvezala republike do določenega roka pripravi, ti ukrepe za učinkovito usmerjanje v skladu s temeljnim zakonom o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah. Poslanci so 29. decembra izglasovali vladin predlog o omejevanju rasti osebnih dohodkov. Ali so s tem ignorirali delavski razred in sindikate? V slovenskih sindikatih ocenjujemo, da vsebina — drugo je postopek sprejema- nja omenjenega zakona — ne nasprotuje odklonilnemu stališču sindikatov o linearni, administrativni zamrznitvi osebnih dohodkov. Menimo, da bi ga naši delavci v približno taki obliki, kot je bil sprejet — zlasti pa še ob upoštevanju republiških specifičnosti in začasnem delovanju — podprli v še večjem številu, kot je pokazala anketa. Nadalje menimo, da je ost zakona naperjena proti ekscesnim primerom, ki so po ekonomskih raziskavah nosilci demonstracijskega efekta in večanja razpona med rastjo globalne družbene produktivnosti dela in rastjo nominalnih osebnih dohodkov. Takšno spoznanje je prišlo do izraza tudi v objavljenih stališčih republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije dan po sprejemu zakona. Menimo, da zakon, ki prepušča republiškim ali pokra- jinskim zakonom, da v skli bi tudi na potrošnjo sredsH nostjo dovolijo posameznim’ grupacijam oziroma delovnim organizacijam povečanjf osebnih dohodkov tudi a več kot 11 %, ne more bit jabolko spora okrog različne, ga stališča republiškega sve ta Zveze sindikatov Slovenije in sveta Zveze sindikatov Ju goslavije. če je zakon v praktični uporabi časovno in te ritorialno specifičen po re publikah, ni potrebna soglasnost na ravni sveta Zvere sindikatov Jugoslavije. Taki. na soglasnost, ki je bila opravičljiva — in če hočete tudi obvezna — za stališče okrog linearnega zamrzovanja osebnih dohodkov. Pri tem zako nu, z začasno uveljavitvijo, pa sploh ne gre za zamrzovanje osebnih dohodkov. To lahko vidi vsakdo, ki pozna vsebino zakona. ■ I ■ ■ ■ ■■ ■ ■ Nekaj misli o izumiteljstvu in novatorstvu Kadar obravnavamo problematiko izumiteljstva in novatorstva, se nam vedno odkrivajo nove pomanjkljivosti glede počasnega napredka te dejavnosti. Kot vzrok takemu stanju je marsikje slab interes delovnih organizacij, odklanjanje pomoči predlagateljem izboljšav in izumov, podcenjevanja domačih stvaritev, ali sploh slaba organizacija na tem področju. Ena bistvenih napak je tudi podcenjevanje umskih sposobnosti tfstih delavcev, ki niso na vodilnih mestih oziroma v strokovnih službah. Dejstvo je, da je obstoječe stanje v nasprotju s socialističnim principom in je zato nujno, da se v vsaki delovni organizaciji zagotovijo pogoji za večjo aktivnost iznajditeijstva. Čedalje bolj prihajamo do spoznanja, da nihče ne more biti v delovni organizaciji nameščen kot izumitelj in je zato treba izredne dosežke posebej stimulirati. Višina nagrade za uspešno realizirane izu- me in tehnične izboljšave predstavlja le dopolnilni sistem nagrajevanja za vse tiste člane delovnih organizacij, ki s svojimi delovnimi uspehi pripomorejo k povečanju dohodka. Na osnovi tega so naloge organov samoupravljanja, sindikatov in drugih političnih organizacij, da pospešeno odstranjujejo vzroke, ki zavirajo razvoj izumiteljske in novatorske dejavnosti. Treba je zagotoviti pravilnike o izumih in tehničnih izboljšavah in če ti že obstajajo, jih je treba ustrezno prilagoditi današnjim razmeram. Predvsem pride v poštev lestvica o nagrajevanju, ki je najpomembnejši faktor za napredek izumiteljske in novatorske dejavnosti. Iz navedenega je razvidno, da je problematika izumiteljstva in novatorstva resno vprašanje za napredek našega hitro razvijajočega se gospodarstva. Če tega vprašanja sedaj nismo mogli uspešno rešiti, moramo stremeti za tem, da se bomo v tem pogledu v bodoče približali razvitejšim državam in to z lastnimi močmi. Zavedati se moramo dejstva, da nam pridobitve tehničnih dosežkov prinašajo velike gospodarske koristi. šk iniiiimmiimiiimi;iiiiiiiiii!iiiiimiiiiiii!iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiim.imiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniini iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii iiiiiMiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiii.iiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiminiiimiiiiiiiiiimiiiiii i. K posameznim poglavjem tez pa podajamo naslednje pripombe, stališča in mnenja: 1. V prvem poglavju »Uresničevanje reforme« se vse premalo navaja, da je prišlo do izkrivljenja ali neizvajanja reformnih načel tudi po krivdi državnih organizmov, ki so sprejemali razne oblike slabih norm za ravnanje gospodarskih subjektov. 2. Vse premalo je poudarjena ugotovitev slabe povezanosti delovnih organizacij in ustreznih znanstvenih institucij. Krivda je na obeh straneh. Treba bo podvzeti vse mere in ukrepe, da bo imelo gospodarstvo večji vpliv na delo znanstvenih institucij, prav tako pa omogočiti večjo elastičnost kadrovskih rotacij iz gospodarstva v znanstvene institucije in obratno, kar se dogaja po vsem svetu. Zagotoviti pa je treba tudi večji vpliv znano- sti na tokove sodobnega gospodarjenja. 3. Pri uresničevanju reforme je ugotoviti, da je nesporno tudi del delovnih organizacij vložil premalo naporov v organizacijo sodobnega, učinkovitega poslovanja in vodenja delovnih organizacij, kar je nujnost pri vsakdanjem močnejšem funkcioniranju tržnih zakonov in vključevanju v mednarodno delitev dela. Komunisti v takih organizacijah bi morali imeti ta problem stalno pred očmi. II. 1. Ocena sedanjih ukrepov v smeri stabilizacije gospodarstva je v tezah precej posplošena. Nesporno bi morali jasno poudariti, da smo s sprejemom ukrepov stabilizacije precej v zamudi ter bi jih morali sprejemati takrat, ko smo ugotavljali, da se reforma ne uresničuje. Za to zadene odgovornost tudi čla- ne ZK. Stabilizacijske ukrepe smo dolžni člani ZK podpirati, vendar pa hitrost s katero se sprejemajo, premajhna strokovna priprava in nepro-učene posledice, nekatere ukrepe postavljajo v dvomljivo vrednost tako, da člani ZK nimajo objektivnih argumentov da se zavzemajo zanje, ker je povsem evidentno, da v praksi ne rešujejo zadovoljivo problema, kot npr. obvezni polog za uvoz, zamrznitev osebnih dohodkov. Pri pologih smo videli kakšen je bil njihov učinek. V glavnem niso prizadeli gospodarstva izven neposredne proizvodnje (trgovino), ampak smo jih čutili predvsem v neposredni proizvodnji, ki bi jo pa morali, spričo pogojev v katerih se nahaja, stimulirati. Drug tak ukrep, ki je bil premalo proučen, in ki bo imel nesporno v njegovi realizaciji v praksi, že po dosedanjih ugotovitvah, škodlji ve posledice, je zamrznitev osebnih dohodkov. Ta ukrep bo zlasti prizadel tiste delovne organizacije, predvsem v proizvodnji, ki so v dosedanji politiki osebnih dohodkov smotrno gospodarile (saj jim ostanek dohodka niti ne dopušča nesmotrnega), odnosno so ga vlagale v modernizacijo in razširjeno reprodukcijo. Medtem pa ne bo prizadel tistih (zlasti trgovino in dru-no, na račun neurejenih tržnih razmer v Jugoslaviji v letih 1969—70, nesorazmerno neodvisno od svojega dela te organizacije), ki so moč-povečale osebne dohodke. 2. Strinjamo se s stališčem, da mora obseg vseh oblik splošne potrošnje odgovarjati dejanskemu ustvarjenemu dohodku v gospodars' tu. Zato se je treba upreti vsem pritiskom za povečanje potrošnje izven realnih okvirov na področju izven gospodar ske dejavnosti. Poleg tega pa bi tudi na potrošnje sredstev v izven gospodarskih dejav-' nostih morali imeti proizvav jalci večji vpliv kot doslej. 3. Nerazumljivo ali dvomljiv voje stališče, kjer je govora, da je treba pri vseh investicijah izhajati iz načela, da naj bi jih financirali iz realne akumulacije, ne pa na račun stalnega pretvarjanja obratnih sredstev v investici-j je in iz prihodnjega še ne-ustvarjenega dohodka. To je v današnji situaciji razpoložljivih sredstev v gospodarstvu nemogoče ter bo treba za razširjeno reprodukcijo dati na razpolago tudi dodatna, zlasti bančna sredstva, ker gospodarstvo ima za te namene znatno premajhna sredstva. 4. Strinjamo se zlasti * družbenim in samuopravnim usmerjanjem delitve dohodi1 in osebnih dohodkov Snn'i[ Začasni zvezni limit za osebne dohodke in sredstva skupne porabe Posebno vprašanje osebnih dohodkov nastaja ob najnovejšem zveznem zakonu o začasnih ukrepih pri določanju sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v delovnih in drugih organizacijah. S tem zakonom je omejena višina izplačil za osebne dohodke, dokler ne bo začel veljati republiški zakon o usmerjanju delitve dohodka, najdlje pa do 30. aprila 1971. Zakon določa, da se do navedenega roka lahko povečajo poprečni osebni dohodki v posamezni delovni organizaciji za 11 °/o nad izplačanimi poprečnimi osebnimi dohodki v letu 1970. Delovna organizacija, v kateri so bili leta 1969 poprečni osebni dohodki za 25 % ali več višji od republiškega poprečja v letu 1969 (to poprečje znaša za Slovenijo 1.148 dinarjev) in v kateri je bil porast osebnih dohodkov v letu 1970 večji od republiškega poprečja (to znaša v desetih mesecih 19 °/o, za celo leto bo predvidoma 20 %), lahko v skladu z doseženimi rezultati dela izplača razliko, ki jo dobimo, če od 11 % odštejemo odstotke, za katere je bil v delovni organizaciji porast osebnih dohodkov v letu 1970 v primerjavi z letom 1969 višji od republiškega poprečja. Navedena omejitev izplačil osebnih dohodkov bo na začetku leta 1971 vplivala na mnoge delovne skupnosti družbenih dejavnosti, ker so bila gibanja osebnih dohodkov (zaradi sanacije materialnega položaja) nekoliko hitrejša, poprečna višina osebnih dohodkov pa je višja od slovenskega poprečja zaradi upravičeno višje kvalifikacijske sestave zaposlenih delavcev. Kaže, da bo republiški zakon o usmerjanju delitve dohodka sprejet v Sloveniji že januarja ali februarja 1971, kmalu za tem pa tudi splošna družbena dogovora za gospodarstvo in za družbene dejavnosti ter samoupravni sporazumi za posamezna področja. Omejitev po zveznem zakonu je torej začasna in verjetno ne bo povzročila večjih težav, bo pa pospešila samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka oziroma osebnih dohodkov. Naloga sindikatov na vseh nivojih torej je, da se čimprej pripravijo na aktivno sodelovanje pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. POGODBE O FINANCIRANJU ZA LETO 1971 je TREBA SKLENITI ČIMPREJ IN SE UPRETI MOREBITNIM POSKUSOM POSAMEZNIH FINANCERJEV, DA BI KALKULIRALI SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE V SMISLU ZAČASNE OMEJITVE PO ZVEZNEM ZAKONU O DELNI ZAMRZNITVI OSEBNIH DOHODKOV. Ko bodo sklenjeni družbeni in samoupravni sporazumi, bodo delovne organizacije lahko izplačale upravičene osebne dohodke oziroma nastale razlike od 1. januarja 1971 za nazaj. Enako je z izplačili sredstev skupne porabe. Z občnega zbora sindikalne organizacije v tovarni kondenzatorjev v Semiču Občni zbor sindikalne organizacije tovarne kondenzatorjev v Semiču V sobto, 16. anuarja so tudi v semiški tovarni imeli občni zbor svoje sindikalne organizacije, katerega sb se udeležili menda prav vsi delegati, izbrani zanj na predhodnih štirih zborih delovnih skupnosti. Tak, delegatski način so izbrali letos prvič in se je dobro izkazal, saj je sam občni zbor minil dokaj hitro, kljub temu pa so se na njem dodobra pogovorili o bistvenih vprašanjih. Na pi'edhodnih zborih delovnih ljudi v štirih oddelkih pa so razen pomembnih skupnih vprašanj seveda govorili tudi o specifičnih vprašanjih vsakega oddelka posebej in v obširnih razpravah temeljito obdelali prav vsa tista vprašanja, ki je prav, da so jih načeli. Sindikalna organizacija v tej naši tovarni je zelo akiv-na. V to so prepričala tudi poročila, ki smo jih slišali na sobotnem občnem zboru in, ki so naravnst silila v to, da o dejavnosti sindikalne organizacije v Semiču in predvideni dejavnosti v letošnjem 'letu spregovorimo še drugič in obširneje, kot ta dejavnost zasluži. Poročilo o delovanju sindikalne organizacije tovarne v Semiču je prebral dosedanji predsednik njenega upravnega odbora Franc Molk. Strnjeno je v njem nanizal vse, kar so na sindikalnem področju opravili v pretekli mandatni dobi in tega ni bilo malo, posebej še, če upoštevamo, da je semiška tovarna ena izmed tistih, ki je najtesneje in aktivno povezana tudi z dogajanji na področju občine, oz. krajevne skupnosti. Odtod tudi toliko zunanjih prav za prav ne direktno tovarniških akcij tega marljivega delovnega kolektiva. Poročilu predsednika je sledilo blagajniško poročilo, katerega je podala dosedanja tajnica Darinka Vidmar in je bilo odraz široke sindikalne dejavnosti na vseh področjih, zato je bilo v njem govora tudi o dokajšnjem finančnem prometu. Sledilo je poročilo predsednika delavskega sveta tovarne Alojza JusLina. Spregovoril je o preteklem poslovanju tovarne, o nekaterih problemih, ki spremljajo proizvodnjo in o nadaljnjih nalogah tega delovnega kolektiva, ki bo v prihodnje prav tako moral krepko zavihati rokave, da bo tudi letos in v prihodnjih letih kos svojim obsežnim delovnim nalogam, katere nalaga predvidena rast tovarne. Po izvajanjih predsednika DS tovarne, naj bi poročal predsednik tovarniške mladinske organizacije, vendar tega poročila nismo slišali, zaradi odsotnosti predsednika. Zato pa je udeležence občnega zbora predsednik nadzornega odbora Stane Žbogar seznanil s tem, da je (Dalje na 6. strani) iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiimniiiiuiiiiHiiiiiituiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiir.iiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiitmiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii' pri tem pa opozarjamo, da je prišlo do anomalij pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov in da so porušeni vsi pomalni odnosi v glavnem med gospodarskimi panogami in ne glede na dejanski prispevek k poslovnim rezultatom. Ti rezultati so bili, kar smo že poudarili večkrat posledica neurejenih tržnih razmer pri nas. Zaradi teh deformacij delo postaja komercialna ne pa ustvarjalna kategorija. Ta situacija pa Ustvarja negodovanje med neposrednimi proizvajalci in tudi politične konflikte. III. 1. Pri graditvi ekonomskega Sistema bi morali med drugim poudariti tudi, da državna regulativa, pa bodisi zvezna, republiška ali občinska glede poslovanja gospodarskih subjektov v pog*ih samoupravnega tržnega gospodarstva mora biti orne-lena Ta mora biti Le tolik- šna, kolikor je potrebno sprejetje državnih ukrepov za zavarovanje enotnosti našega socialistično ekonomskega sistema. 2. Z vrsto dokumentov, ki so jih sprejela naši oblastveni, samoupravni in politični forumi, smo često predvidevali drugačna pota in smeri gospodarstva in družbene reforme. Te poti pa se pozneje iz teh ali onih razlogov nismo držah. V smeri popravljanja poti reforme smo potem na hitro sprejemali razne ukrepe, kateri so bili linearni, ne pa selektivni. Na ta način smo negirali osnovno smer reforme, katera je bila ravno v tem, da se izboljša položaj tistih delovnih organizacij, ki so imele v samoupravnih blagovnih tržnih odnosih vse pogoje za dobro in perspektivno gospodarjenje. To pa - je ustvarilo pogoje za neodgovorno obnašanje posameznih gospodarskih subjektov in za izigravanje sprejetih načel reforme. 3. Pri izgradnji ekonomskega sistema je treba že enkrat končno preiti tudi na večjo pravno stabilnost poslovanja delovnih organizacij in s tem ustvariti možnost njihovega perspektivnega programiranja. Imoli pa smo primere do kraja pravno nesprejemljive posege državnih organov v poslovanje gospodarskih organizacij. Z državnimi predpisi smo posegali in spreminjali že pravnoeko-nomsko regulirane odnose med gospodarskimi organizacijami. Tukaj bi morali proučiti tudi spremembo in dopolnitev ustavnih določb, zlasti tam, kjer se govori o učinku zakonitih predpisov za nazaj. Predpisi bi lahko učinkovali za nazaj res izjemno. Predno pa bi skupščina tak predpis sprejela, bi morala ugotoviti velik družbeni interes za sprejem takega predpisa. 4. Pri sprejemanju predpisov, pa bodisi v zveznem, republiškem ali občinskem merilu, bi bila potrebna večja možnost predhodnega proučevanja učinkov teh predpisov v praksa. Cela vrsta predpisov se sprejema za delovne organizacije, ne da bi one lahko predhodno v tej ali oni obliki povedale svoja mnenja in dale stališča odnosno predloge na te predpise. Predpisi se rojevajo in pripravljajo v kabinetskih okvirih, nato pa se pogosto sprejemajo po hitrem postopku. Konkretno: Navedli smo, da se strinjamo z družbenim usmerjanjem delitve dohodka in osebnih dohodkov, kar nameravamo v Sloveniji urediti z zakonom. V stvari gre za zakon, ki je zelo pomemben za poslovanje delovnih organizacij, vendar ga delovne organizacije niso dobile v obravnavo, da bi dale na njega predloge. S tem hočemo povedati, da se cela vrsta vprašanj, pomembnih za gospodarstvo, rešuje v določenih strukturah, pa bodisi občinskih, republiških ali zveznih, ter se ne daje neposrednim proizvajalcem možnosti, da bi dali pripombe v toku priprave in sprejemanja teh predpisov. Ko so pa predpisi sprejeti, pa se ugotovi njih neučinkovitost ali škodljive posledice, poleg tega pa jih tudi praksa poskuša izigravati. To pa ne pelje nikamor. 5. V nadaljnji izgradnji našega sistema moramo z vsemi ustreznimi pravnimi oblikami opredeliti konkretno odgovornost posameznih organov odnosno nosilcev raznih funkcij in jo dosledno sankcionirati, če drugače ne z demokratičnimi političnimi instrumenti, kot so nezaupnica, razrešitev in podobno. Gospodarski načrt tovarne... (Nadaljevanje s 1. strani) tudi usmerjajo. Na tem področju smo v zadnjih dveh letih skoraj docela stagnirali, če pa primerjamo rast proizvodnje in števila proizvodnih delavcev, pa celo zaostajamo. Res je sicer, da smo ob koncu leta že storili tudi na tem polju bolj smele korake, vendar bo treba pregledati prav vse službe in jih vskladiti, če ne bomo želeli, da nam katera od njih ne postane zavora v razvoju. Pri povečevanju števila zaposlenih pa moramo upoštevati še element izrabe delovnega časa. Na tem področju je v tovarni še dokaj rezerv in, če jih bomo znali prav izkoristiti, nam bo to prav gotovo dalo precejšnje zmogljivosti, ki bodo za izpolnitev tako obsežnih nalog, katere smo sprejeli, še kako potrebno. V letu 1971 predvidevamo tudi ugodno povečanje osebnih dohodkov, seveda če bomo naloge po načrtu tudi uspešno in gospodarno opravili. To področje je z najno-vejši.mi ukrepi ZIS sicer omejeno in je dovoljen porast le 11%, dokler ne bodo sprejeti ustrezni dogovori po republikah. Vendar je tovarna že doslej prav to področje urejala v dobrem odnosu z rastjo proizvodnje in z največjo skrbjo za sklade in za razširjeno reprodukcijo — v kolikor pač dosedanji gospodarski instrumenti niso z dajatvami odvzemali ta del sredstev neposrednim proizvajalcem in ga zbirali in delili po ključih, ki niso vedno nagrajevali dobre gospodarje in jim omogočali še boljše uspehe. Tudi stroški, s katerimi poslujemo, bodo morali biti v letošnjem letu podvrženi posebnim analizam in ne smemo dovoliti, da bi jih prekoračevali, pa tudi na manj pomembnejših skupinah rte. Predvidena povečanja so v načrtu že zajeta, zato bomo pač morali vsako odstopanje takoj ugotoviti in tudi ustrezno ukrepati. Hkrati bomo morali zelo (Nadaljevanje s 3. strani) nilnega izobraževanja, ki bi bilo koristno tudi tovarni ne le posamezniku, hkrati s tem pa tudi rešiti vprašanje dopustov za izpite in drugo. V razpravi so sprožili tudi pereče vprašanje stanovanjske poLitike, ankete o tovarniški menzi, prav tako pa tudi vprašanje nagrajevanja ra cionalizatorjev in izumiteljev, ki bi ustrezno urejeno prav gotovo vzpodbudilo mnoge člane kolektiva, da bi se na tem področju bolj in bolj udejstvovali in s tem prispevali še drug delež k uspehom proizvodnje. Seveda ni manjkala tudi ugotovitev, di bi bi sovno obremenjevanje s stroški — predvsem na področju zalog reprodukcijskega gradiva ter lastnih polizdelkov in nedokončane proizvodnje. Čeprav se tu najdlje borimo za ugodnejše obračanje in manjše zaloge, pa nam to nikakor ne uspeva v zadovoljivi meri, posebno pri razredu 3 ne. V letu 1971 bomo pa morali vendarle na tem področju storiti odločne korake, posebno še zato, ker proizvodnja tako hitro raste, da je skladiščni prostor postal že tako tesen, da se bomo dobesedno zadušili, če ne bomo uspeli organizirati boljšega pretoka gradiva. Potrebno pa bo sodelovanje vseh — in pri vseh bo moralo reševanje tega problema postati naloga številka 1. Le tako nam tudi predvideni končni rezultati načrta, predvsem finančni uspehi, ne bodo izostali. S temi nalogami in predvidevanji so samoupravni organi tovarne letni gospodarski načrt za leto 1971 tudi potrdili. konstrukcija, ki izključuje vsako neljubo nesrečo. 2. Velika količina soka Iz 500 gr korenja iztisne do 350 gr soka, iz 500 gr grozdja do 380 gr soka. To je možno zato, ker dela MULTIPRESS na principu centrifuge, ki omogoča izžemanje soka v največji možni meri. Vsako sadje ali zelenjavo najprej razseklja na majhne delce, nato pa s centrifugalno silo temeljito iztisne sok, ki teče v kozarec in je pripravljen za pitje. 3. Enostavno čiščenje Čiščenje je prav tako preprosto kot pridobivanje soka. Ostanki se naberejo na filtrira em traku iz močne prozorne folije. Mil rimi trak izvlečemo in ga pod tekočo vodo operemo. S tem je glavno čiščenje gotovo. 4. Varnost Ne zahteva nobenega vzdrževanja. Avtomatično varnostno stikalo ščiti pred preobremenitvijo. 5. Kvaliteten material Strgalna plošča je iz plemenitega nerjavečega jekla, sitasti boben pa iz eloksira-nega čistega aluminija. 6. Mere in teža Centrifugo izdeluje tovarna »Elektromotorji« — Železniki skrbeti tudi za pravilno ča- Občni zbor sindikalne. Sadna centrifuga BRAUN — ISKRA Multipress MP - 32 Pripravljanje svežih sokov vam na preprost način omogoča imenovana centrifuga. Vse kar vam trenutno nudi trg vam MULTIPRESS predela v sok. Tako služi MULTIPRESS skozi vse leto vašemu zdravju. Poglejmo še nekaj značilnosti MULTIPRESSA: 1. Dela zanesljivo in varno, za to skrbi močan motor in lo koristno zagotoviti večjo odgovornost zlasti strokovnega kadra, prav tako pa urediti vprašanje sodobnega načina nagrajevanja. Le malo pa je bilo na občnem zboru govora o samih problemih proizvodnje, brez katerih prav gotovo ni tudi naša trboveljska tovarna. Kljub vsemu pa je občni zbor sindikalne organizacije tovarne »Polprevodniki« dobro uspel in naložil novemu sindikalnelmu odboru vrsto pomembnih nadaljnjih nalog, s katerimi naj tudi letos sindikalna organizacija prispeva kar največ k ugodnim poslovnim rezultatom tovarne. —J. C,— Občni zbor v Semiču... (Nadaljevanje s 5. strani) upravni sindikalni odbor v svoji mandatni dobi v redu posloval in je tudi poslovanje blagajnika sindikalne organizacije potrdilo pravilnost dokajšnjega finančnega prometa, za kar je nadzorni odbor tudi izrekal razrešnico dosedanjemu upravnemu odboru sindikalne organizacije. V nadaljevanju občnega zbora je podal predlog programa dela sindikalne organizacije v letu 1971 dosedanji podpredsednik Jože Jakljevič. Iz njegovih izvajanj je bilo tovarne v Semiču čakal še širši izbor nalog, ki ob pričakovanju da jih bo v redu izpolnjeval, dopušča prepričanje, da bo delo sindikalne organizacije letos še plodnejše. Udeleženci občnega zbora so nato prisluhnili besedam direktorja tovarne Franca Koširja, ki je nazorno pokazal problematiko proizvodnje, ki terja vedno večje napore delovnega kolektiva in vsakega posameznika v njem. Prikazal je tudi vso opravičeno skrb vodstva tovarne za pridobivanje strokovnega kadra, ki ga tovarna potrebu je sikladno z večjo in zahtevnej- šo proizvodnjo vedno več. Tudi o številnih akcijah na terenu je govoril direktor Košir, v katerih kolektiv selniške tovarne že vsa leta sodeluje in prispeva svoja ustvarjena sredstva. Prav dobro pripravljeni in izvedeni zbori delovnih skupnosti, na katerih je bila razprava vsestranska, so bili vzroki, da na samem občnem zboru ni bilo kdo ve koliko govornikov. Za izvajanji direktorja tovarne sta se pa končno oglasila še zastopnik občinskega sindikalnega sveta in zastopnik sindikalne organizacije podjetja Cosmos. Beti iz Črnomlja. Slednji je pozval člane sindikata semi-ške tovarne k še nadaljnjem najtesnejšem sodelovanju, plasti pa na športnem področju, kjer športniki obeh podjetij že vsa leta pogosto merijo svoje moči. Z javnim glasovanjem je bil nato soglasno izvoljen predlagani novi sindikalni odbor, ki bo v prihodnji mandatni dobi imel polne roke dela, če bodo hoteli dovolj široko zasnovan program sindikalne organizacije v celoti uresničiti. —C— » Avtoelektrika « Nova Gorica Izvolili smo novo sindikalno vodstvo Dne 31. decembra 1970 smo imeli v tovarni občni zbor sindikalne organizacije. Že ob 10. uri je bila tovarniška restavracija polna in v pričakovanju prazničnih dni je vladalo primerno razpoloženje. Z majhno zamudo je predsednik sindikalnega odbora tov. Humbert Slejko otvoril občni zbor te obrazložil nekatere podrobnosti. Občni zbor je sprejel sklep, da poročil na zboru ne bodo prebrali, ker so bila dalj časa razobe-šena na oglasni deski. Na predlog delavnega predsedstva je bila prebrana kandidatna lista sindikalnega odbora za naslednjo mandatno dobo, katero je pripravil izvrš-' ni odbor sindikata. Občni zbor je z javnim glasovanjem predlagano kandidatno listo sprejel v celoti. Na predlog starega izvršnega odbora sindikata je občni zbor sprejel sklep, da bomo v bodoče volili vodstva sindikatov po delegatskem sistemu. Na tak način bomo poenostavili volitve sindikata, po drugi strani pa omogočili, da bodo občni zbori sindikalnih podružnic bolj plodni. Nemogoče je pričakovati od občnega zbora s 1.200 udeleženci aktivnega dela že zaradi množičnosti. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki sindikata ZP Iskra. Ko je bil občni zbor sindikata zaključen smo v veselem razpoloženju zaključili staro leto. Novoizvoljeni odbor sindikalne organizacije je imel prvo sejo že 13. januarja. Izvolili so nov izvršni odbor ki šteje 13 članov, za predsednika pa je največ glasov dobil Božo Tribušon. V drugi točki dnevnega reda je novoizvoljeno vodstvo podalo smernice za bodoče delo. Sprejet je bil sklep, da bo 10 sindikata na prvi seji izdelal program dela za naslednjo mandatno dobo, ki naj temelji na podanih smernicah. Prevladovalo je stališče, da mora 10 svoje delo usmeriti predvsem na: L sprejem pravil in poslovnika dela sindikata, 2. skrb za socialno-pravno zaščito delavca, 3. skrb za družbeni standard in rekreacijo vseh zaposlenih, 4. sodelovanje z družbeno političnimi organizacijami v tovarni in izven nje na vseh področjih, ki so v interesu delovnega človeka, 5. sodelovanje s samoupravnimi organi tovarne, 6. _ sodelovanje z vodstvom tovarne ter podpiranje le-teh v vseh naporih, 7. podpiranje osnovi.ega izobraževanja članov kol-kti-va, rednega izobraževanja in dopolnilnega izobraževanja povsod tam, kjer se kažejo interesi tovarne in tudi posameznikov, saj moramo kadrovskemu vprašanju posvetiti še večjo pozornost. 10 sindikata je zaključil sejo s sklepom, da bo moral sleherni izvoljeni s svojim delom doprinesti k uspešni realizaciji zastavljenega programa. IVO KRUŠEČ Program razvoja Počitniške skupnosti ZP Iskra 1171-1975 miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiitiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitijmiiiiiiiiimuiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiuiiiiiimiffiimi! Počitniška skupnost »ISKRA« ima status posebne storitvene enote v sestavu ZP »ISKRA« od 1. 7. 1967 dalje. Njen predmet poslovanja je, da nudi svojim članom in njihovim družinam pensionske usluge za občasne in letne odmore, organizira izlete in razne svečane pogostitve itd. Bavi se z delavskim turizmom in rekreacijo delovnega človeka kot interesna skupnost ZP »ISKRA«. Letovanje naših delavcev organizira ob morju in gorskih krajih, v lastnih in tujih domovih. Njen obstoj je odvisen od interesa vseh organizacij v sestavu ZP »ISKRA« in delno od turističnih uslug, ekonomskega poslovanja in dobre organizacije. § IiiiiiiimimiiiiHimiiiiiiiiimimMiiiiiiiMiiiiimmiiiiimimiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmmNimmiiiiiiniiiiiHiiiiiiimniiimimiiiiiiiiiiiiimiiiin Potrebne so boljše osnove za rekreacijo 0 Preventivni oddih delavcev se bogato obrestuje, če upoštevamo dejstvo, da z malimi dodatnimi sredstvi usposobimo posameznika, da po končanem oddihu z obnovljenimi močmi dela za interesno skupnost. Posebno rekreacijsko politiko bi morali voditi v ZP »ISKRA«, ko lahko v integrirani skupnosti vlagamo minimalna sredstva v razširitev kapacitet PS. Omeniti moramo pri tem še socialno politiko do šibkejših, zdravstveno in materialno ogroženih delavcev. To težnjo najlaže in najbolj ekonomično rešujemo z dejavnostjo PS. Se mnogo je naših delavcev, ki nepravilno izkoriščajo svoj letni odmor iz različnih vzrokov. PS je ena izmed enot, ki deluje med kolektivi v nasprotni smeri, povečuje interes in širi krog delavcev, da koristijo svoj letni odmor ceneno in koristno. Interesna skupnost vabi vse organizacije v ZP »ISKRA«, da spremenijo svoje trenutno gledanje in pristopijo k treznemu razmišljanju, kako bi razširili krog in možnosti letnega'oddiha naših delavcev. Regresi, ki jih dajemo v ta namen se bogato obrestujejo, škoda je le, da ne moremo zadostiti možnosti vsem delavcem, da letujejo v naših domovih. Skrb za delovnega človeka se lahko v tej smeri poveča, če pripravljamo boljše osnove za rekreacijo delovnega človeka. Interes sindikalnih organizacij se mora povečati, zastopati moramo enotna stališča za pravilno obnovo zmogljivosti človeka. Ce analiziramo celotno poslovanje PS lahko ugotovimo, da so kapacitete nekje premajhne, nekje pa neizkoriščene in neprimerne. Interes naših delavcev prevladuje za letovanje ob morju, zato bi morali povečevati kapacitete izključno ob morju. Cene V formalnih cenah penzionov ni vkalkulirana takozvana razširjena reprodukcija, niti funkcionalni stroški uprave PS. To delamo zavestno iz vzroka, da so cene nizke ker tako omogočimo letovanje čim širšemu krogu naših delavcev. Cene penzionov so vsako leto obravnavane v našem glasilu Iskra in predložene v potrditev DS ZP ISKRA, ki potrjuje in usmerja politiko cen PS. Doseženi rezultati pa nam tako politiko cen vsako leto potrjujejo kot pravilno. Držimo se osnovne naloge, da se čim širši krog naših delavcev poslužuje naših uslug v obliki letnih oddihov in občasnega razvedrila. Naše cene penzionskih uslug so enake za vse člane ISKRE in njihove svojce. Sedanje razpoložljive kapacitete Vsa osnovna sredstva PS so v glavnem ostala ista oz. enaka kot ob združitvi. Povečanje kapacitet do danes ni bilo obravnavano, temveč se je njena zmogljivost iz leta v leto manjšala. Kapacitete so vsklajene po domovih, niso pa ekonomične, ker niso v skladu z zmogljivostjo zaposlenih. Neekonomičnost kapacitet povečuje tudi raztresenost od vodstva PS. Ce bi vse kapacitete združili na enem mestu, bi bil rezultat poslovanja PS dosti ugodnejši. Dugi Poreč Bled otok Trenta Skupaj Ležišča 48 24 60 20 152 sobe — šotori 17 9 17 šot. 4 47 sedeži 105 60 95 30 290 kapac. kuhinje 100 60 80 30 270 Sedanje kapacitete so premajhne za ZP »ISKRA«, ki ima zaposlenih prek 16.000 delavcev, pri tem pa moramo upoštevati še njihove svojce. Število interesentov je vsako leto večje od naših zmogljivosti. Sam razvoj ZP »ISKRA« še ni končan in je v srednjeročnem planu predvideno povečanje števila zaposlenih na prek 25.000 delavcev, zato predvidevamo, da se bodo potrebe po naših uslugah s tem še povečale. Vzroki povečanja kapacitet PS Ideja o povečavi kapacitet je že dolgo prisotna v razgovorih s posamezniki in tudi vodstvom ZP ISKRA. Zaradi velikega interesa naših delavcev za letovanje na morju, jc treba čimprej pristopiti k izdelavi konkretnih načrtov za zgraditev sodobnega objekta s skupnimi sredstvi vseh organizacij. Povečanje je nujno tudi zaradi stalnega povečanja števila zaposlenih. Razvoj komercialnega turizma nudi vedno manj možnosti letnega odmora na morju našim delavcem. Zato je potrebno, da vzporedno temu razvijamo delavski turizem. Poslovanje PS bi bilo bolj rentabilno. Vsa leta svojega obstoja PS ne pokriva svojih stroškov poslovanja zaradi prenizkega prometa in dohodka. Z izgradnjo predlaganega objekta z dvesto ležišči bi lahko naše poslovanje usmerili delno na delavski turizem in delno na komercialni turizem. Ta način uspešno opravljamo v Poreču, zato jc poslovanje tega doma zelo rentabilno. Predvidevamo, da bi s to investicijo dvignili promet iz sedanjih 740.000,00 ND na 2.100.000,00 (258 %). Ostanek dohodka Iti dvignili za 20 % ali 420.000,00 ND letno. S temi sredstvi bi odpravili dotacije organizacij za PS, ker bi PS bila v stanju pokrivati vse svoje obveznosti. Po daljšem razmišljanju opravičenosti zahteve po novih zahtevah PS, smo prišli do zaključka. Velikost razširitve Grobi osnutek razvoja in razširitve PS 1971 - >375 Predlog vsebuje: 1. Vzroki povečanja kapacitet 2. Velikost razširitve 3. Postopna gradnja 5 let 4. Način financiranja 5. Priprava organizacij za financiranje da bi za ZP ISKRA odgovarjala izgradnja večjega počitniškega doma ali delavskega hotela z 200 ležišči. Lokacija mora biti obvezno ob morju, oddaljenost od naših tovarn čim manjša, kar pomeni, da bi morali zgraditi objekt v slovenskem primorju ali v Istri. Izračun dejanskih potreb po novih kapacitetah Predvideno povečanje novih kapacitet je upravičeno zaradi tega, ker danes ne zadostimo potrebam želja naših kolektivov. Upravičeno povečanje je predvsem za kapacitete ob morju. Danes letuje največ do 1350 oseb v naših domovih, čeprav imamo 1520 možnosti letovanja. Razporeditev naših ležišč ne odgovarja dejanskim potrebam. Od 152 razpoložljivih ležišč imamo 44 ležišč na Bledu in v Trenti, kjer ni večjega interesa. Nadalje 60 ležišč v šotorih na Dugem otoku. Le 48 ležišč odgovarja potrebam katere se nahajajo v Poreču. Ta ležišča odgovarjajo, ker so v urejenih sobah m na pravem krajiu. Ce primerjamo zaposlene s predvidenim povečanjem zaposlenih do leta 1975, se dvigne potreba za 50 %. Naše potrebe po sodobno urejenih kapacitetah pa so veliko večje V kolikor bi imeli danes v Poreču 300 ležišč bi komaj zadostili vse želje in potrebe v ZP ISKRA. Sedaj pokrivamo le 8 % potreb na zaposlene. To številko znižujemo zaradi svojcev na 4 0/o. S povečanjem kapacitet bomo dejansko pokrili le 7 % vseh možnosti zaposlenih. S sodobno urejenimi prostori za letovanje bi povečali interes naših delavcev do letovanja. Vskladili bi zmogljivost z povpraševanji po naših storitvah znotraj ZP ISKRA. Tako bi dejansko . izvajali svojo nalogo kot enota za rekreacijo delovnega človeka. Letne odmore planiramo tudi v bodoče tako, da vključujemo v sestav zaposlenih še najožje sorodnike naših delavcev, ki letujejo pod enakimi pogoji. Plan: 1975 L Redno zaposlenih v Iskri 25.500 2. Ožji svojci 22.000 3. Otroci zaposlenih 15.000 Skupaj 62.500 Omogočili bi letovanje v tern novem domu prek 1800 osebam po deset dni. Ce priključimo še letovanje sedanjih kapacitet bi skupno lahko letovalo prek 3500 gostov letno. Ta številka bi pomenila za našo dejavnost ogromen vzpon in napredek. Postopna izgradnja Zavedajoč se, da je nemogoče zbrati vsa srccfl stva na enkrat, predlagamo postopno izgradnjo na dobo 5 let Plan izgradnje bi naknadno izdelali, vendar v grobem lahko že sedaj planiramo: a) Odkup zemljišča in priprav izgradnje manjših prostorov za avto-camp (sanitarije in bife) b) Surova izgradnja objekta c) Končna izdelava objekta, obdelava terena in plaže. Način financiranja Z zbranimi sredstvi bi najprej začeli z odkupom zemljišča in pripravo terena za avtocamp. Vsa potrebna sredstva za gradnjo bi morali zbrati od organizacij postopoma v petih letih. Začetek zbiranja sredstev v ietu 1971 — 1975. V letu 1971, bi se morali izdelati načrti, v letu 1972 pa pričeti z gradnjo glavnega objekta. Potrebna sredstva za izgradnjo so grobo ocenjena na 7 — 9 milijonov ND. Gradnja mora biti enostavna, funkcionalno dobro razporejena in v najcenejši izvedbi. Še mesec dni do naših zimsko-športnih iger Le dober mesec nas še loči od letošnjih zimsko-športnih iger Iskre, ki bodo v soboto 27. februarja dopoldne v Kranjski gori. Ugodne snežne razmere že sedaj — obetajo pa še nov sneg, so prav gotovo dovolj vzpodbudne za vse ljubitelje smučanja med našimi delavci, ki leto za letom tako polno številno »dirkajo« na naših zimsko-športnih igrah. Nehote smo izvedeli, da se za letošnje igre v Kranjski gori, ki naj bodo tudi na športnem področju ena izmed množičnih manifestacij ob 25-letnici Iskre, ki jo bomo praznovali letos, v večini naših tovarn kar najbolj resno pripravljajo. To vsekakor obeta tudi na letošnjem veleslalomu hudo konkurenco in trde borbe za naslove najboljših v posameznem razredu, pa tudi borbe za najboljšo ekipno uvrstitev, želimo, da bi naši smučarji, zares prišli v Kranjsko goro kar najbolje pripravljeni in v vsaj takšnem številu kot prihajajo zadnja leta, saj bo na dveh vzporednih progah dovolj možnosti, da vsi pokažejo svoje smučarsko znanje. Na sliki: posnetek z lanskega veleslaloma v Kranjski gori V soboto, 31. januarja bo na Joštu (Kranj) tradicionalna tekma v slalomu za člane kranjske tovarne. Začetek ob 10. uri na Joštu. Tekmovalci bodo razdeljeni v razrede in to: 1. razred do 25 let; 2. do 35 let; 3. do 45 let; 4. nad 45 let; 5. ženske vseh starosti. Vabimo člane kolektiva, da si tekmovanje ogledajo. Za dobro razpoloženje pa bo po tekmah poskrbljeno v koči na Joštu. Pripravljalni odbor ZAHVALA Ob smrti drage mame Ljudmile ŠTREMFEL se iskreno zahvaljujem sodelavcem v obratu »Števci« za izraze sožalja in finančno pomoč. Hčerka Karla Benedik z družino »a na BB H ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, ndustnje za elektromehaniko. telekomunikacije, elektroniko m avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj OBVESTILO ZAČETNI IN NADALJEVALNI SMUČARSKI TEČAJ Počitniška skupnost ISKRA organizira šestdnevni smučarski tečaj v Gozd Martuljku za 30 oseb od 31. L—5. 2. 1971 Cena 55,00 din, celoten tečaj 330,00 din V ceni so všteti stroški za celoten penzion v hotelu špik, dveh učiteljev smučanja in organizacije. Prijave sprejema do 25. L 1971 Počitniška skupnost Iskra, Trg prekomorskih brigad št. 1, Ljubljana, tel. 55-898. Zbor udeležencev bo 31. 1. 1971 ob 15. uri v hotelu špik — Gozd Martuljek. Uprava Počitniške skupnosti Iskra (Nadaljevanje s 7. strani) Predviden izračun in ključ razdelitve sred-*tev po organizacijah, je lahko različen. Pri tem je lahko obremenitev ene organizacije večja od druge. Najbolj enostavna je razdelitev: 1. Obvezen prispevek na izplačane neto osebne dohodke 2. Vsota na število zaposlenih Razdeiitcd sredstev po letiSi Ključ razdelitve na število zaposlenih: Na zaposlenega letno 82,00 ND Na zaposlenega mesečno 6,83 ND znesek na Leto zaposlenih zaposlenega N din 1971 18 560 X 82.00 = 1.521.920,00 1972 20.500 X 82,00 - 1.681.000,00 1973 22.500 X 82,00 = 1.845.000,00 1974 23.500 X 82,00 - 1.927.000,00 1975 25.500 X 82,00 ~ 2.091.000,00 Skur t 9.065.920,00 Razdefriiv na letna maso sredstev Ključ ra izplačilo neto osebnih dohodkov in razdelitev: Leto naša OD netto % letni znesek prispevka 1971 244.992.000,00 X 0,052 = 1.273.958,00 1972 259.200.000,00 X 0,052 = 1.535.040,00 1973 351.000.000,00 X 0 052 = 1.825.200,00 1974 394.800.000,00 X 0 052 = 2.052.960.00 1975 459 000 000.00 x 0,052 = 2.385.800,00 9.073.958,00 Izračun letne mase OD netto je planiran po predvidenem dvigu neto OD po 100,000 ND. Zaradi boljšega pregleda in vskladitev stališč do vseh vprašanj v zvezi s povečanjem in razširitvijo PS, želimo, da vsi DS organizacij ZP odgovorijo na naslednja vprašanja: 1. ali podpirate idejo o razširitvi in izgradnji skupnega Iskrinega rekreacijskega centra? 2. Ali ste pripravljeni prispevati sorazmerni del finančnih sredstev za tako izgradnjo? a) po ključu števila zaposlenih b) po ključu izplačil neto OD 3. Izbira lokacije in gradnje: a) Slovensko primorje b) Istra c) drugod 4. Gradnja in njena velikost: a) za 200 oseb skupaj, b) 2 objekta po 100 oseb. 5. Predvidena postopna gradnja v: a) 3 letih, b) 5 letih. 7. Ali podpirate naš načrt za razvoj zimskega turizma: a) v Kranjski gori, b) na Pokljuki, c) na Veliki planini e) drugod. Utemeljitev potreb po zimsko športni rekreaciji tudi v ISKRI ni nova. Iskra bi morala imeti možnosti udejstvovanja v gojitvi zimskega športa. Vprašanje je le, na novo investirati nekaj skupnih sredstev. Predvidevamo zgraditi manjši objekt ali pa odkupiti starejšo stavbo, ki bi jo nato adaptirali. Pri obdelavi problematike zimskega turizma v Iskri, bi poleg razvedrila delavcev imela PS nepretrgano delo v letnem in zimskem času svoje poslovanja. Raztegnili bi delavski letni dopust, tudi na zimski čas, kar bi zopet zelo ugodno vplivalo na rekreacijo človeka, kakor tudi na samo de lovno organizacijo. Dom bi bil lahko odprt tudi v letni sezoni. Pri izbiri lokacije bomo morali upoštevati sistem gradenj žičnic v Sloveniji. V razpravi, ki jo začenjamo za razvoj zimskega cen tra za rekreacijo naših delavcev, želimo pokreniti razpravo in vzbuditi interes, da s skupnimi sred stvi zgradimo predviden dom. Grobi obrisi, ki jih načenjamo v materialu imajo zahtevo, da odgovorite na stavljena vprašanja, hkrati pa s tem dajemo informacije o problemih in razvoju Počitniške skupnosti Iskra. Zaključek Predloženi material dajemo v razpravo po naslednjem postopku: 1. Svetu Počitniške skupnosti 2. Sindikalnemu odboru ZP Iskra 3. Poslovnemu odboru ZP Iskra Po sprejetju predloženega materiala s strani teh organov, bo ponovno zasedal Svet Počitniške skupnosti, ki bo obravnaval predložena stališča. Po sprejetju osnovnih smernic razvoja PS, bo celoten material predložen v obravnavo vsem organizacijam v sestavu ZP Iskra. Dokončno potrdilo o razširitvi PS bo potrdil DS ZP ISKRA. Pričakujemo, da bodo vsi organi z razumevanjem pristopili k obravnavi. PS bo lahko v svojem nadaljnem poslovanju obstajala le s predlagano razširitvijo svojih zmogljivosti. Le tako bo lahko v zadovoljivi obliki opravljala funkcijo rekreacije delovnih ljudi v ZP Iskra. K sodelovanju želimo pritegniti vse organizacije, da bodo bremena enakomerno razdeljena, uresničitev predloženega razvoja PS, pa realna in izvedljifa. Način zbiranja sredstev naj bi bil avtomatičen, in enostaven za obračun. Sredstva naj bi se nalagala na poseben račun PS za nove investicije Uprava Počitniške skupnosti 7.P Iskra 6. Ali menite, da se Počitniški dom Bled a) proda najboljšemu ponudniku, b) odstopi ISKRA Commerce, c) obdrži in popravi.