118 Hip flexor shortening among students of different study programmes and as- sociation with physical activity Abstract Prolonged sitting is associated with the shortening of the hip flexor muscles, which can lead to lower back pain and altered bio- mechanics. The aim of this study was to investigate the prevalence of hip flexor shortening among students in different study pro- grams (physiotherapy, sports education and kinesiology, and computer and information science) and the potential association with physical activity and sedentary behavior. Hip flexor muscle were assessed with modified Thomas test and extension range of motion. Data on physical activity level and sitting time were obtained using a short version of the International Physical Activity Questionnaire - Short Form (IPAQ-S). Results indicate a statistically significant difference in left leg extension measurements (p = 0.046; η2 = 198). There were also statistically significant differences in the amount of sitting between the programs (p < 0.001; η2 = 0.54). There were no differences in the level of physical activity according to the IPAQ-S. Differences in the presence of hip flexor shortening according to the amount of sitting was approaching statistical significance (p = 0.053). We suggest a possible link between prolonged sitting and the shortening of the hip flexors. Further research with larger sample sizes and more objec- tive measurement tools is needed. Keywords: sitting, students, hip flexor shortening, modified Thomas test, physical activity Izvleček Dolgotrajno sedenje je povezano s skrajšanjem mišic upogibalk kol- ka, to pa lahko vodi do bolečin v spodnjem delu hrbta in spreme- njene biomehanike med gibanjem. Namen te preliminarne študije je bil raziskati pogostost skrajšav teh mišic med študenti različnih študijskih programov (fizioterapija, športna vzgoja in aplikativna kineziologija ter računalništvo in informatika) ter morebitno pove- zavo z gibalno aktivnostjo in dolgotrajnim sedenjem. Skrajšanje/ost mišic upogibalk kolka smo ugotavljali z modificiranim Thomasovim testom in meritvami gibljivosti iztega kolka z goniometrom. Podatke o stopnji telesne dejavnosti in času sedenja smo pridobili s skrajša- no različico Mednarodnega vprašalnika o telesni dejavnosti (angl. International Physical Activity Questionnaire – Short Form, IPAQ-S). Rezultati/Izsledki/Ugotovitve kažejo statistično značilno razliko pri meritvah obsega giba iztega leve noge med preiskovanci iz različ- nih študijskih programov (p = 0,046; η 2 = 0,198). Statistično značilne razlike so se pokazale tudi pri količini sedenja (p < 0,001; η 2 = 0,54). Po drugi strani pa pri stopnji telesne dejavnosti glede na IPAQ-S med študijskimi programi ni bilo statističnih razlik. Razlike v pogostosti skrajšanih upogibalk kolka z vidika količine sedenja so bile na robu statistične pomembnosti (p = 0,053). Ugotovitve kažejo morebitno povezavo med dolgotrajnim sedenjem in skrajšanjem upogibalk kol- ka. Potrebne so nadaljnje raziskave z večjim vzorcem in objektivnej- šimi merilnimi orodji. Ključne besede: sedenje, študenti, skrajšanje upogibalk kolka, modificiran Thomasov test, telesna dejavnost Brina Petrle 1 , Iza Obal 1 , Žiga Kozinc 1 Prisotnost skrajšanih upogibalk kolka med študenti različnih študijskih programov in povezava s količino gibalne aktivnosti 1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola glas mladih 119 „ Uvod Zaradi narave študijskega procesa študenti večino dneva presedijo (Kariippanon idr., 2021). Metaanaliza Castra in sodelavcev iz leta 2020 navaja, da študenti dnevno v povprečju sedijo sedem ur in pol, v neka- terih primerih celo več kot devet ur, kar je podobno delovniku pisarniškega delavca. Raziskave prav tako kažejo, da se je količi- na sedenja v zadnjih desetih letih pove- čala (Lopez-Valenciano idr., 2020). Razlogi za to še niso jasni, možna je povezava z vzporednim prirastom časa, preživetega pred zasloni (Castro idr., 2020). Ugotovitve te analize kažejo, da je za spreminjanje se- dentarnih navad v študijski program treba uvesti promocijo telesne dejavnosti in oza- vestiti zmanjševanje časa nepretrganega sedenja. Redna zmerna do intenzivna tele- sna dejavnost je ključna tudi pri prepreče- vanju in zdravljenju kroničnih bolezni, sku- paj z omejevanjem dolgotrajnega sedenja – omejitev sedenja doma, na delovnem mestu in med prevozom ter prekinjanje daljših obdobij sedenja s pogostimi preho- di iz sedenja v stojo ali hojo (Dunstan idr., 2012). Sedentarni način življenja zmanjšuje gi- bljivost kolka in s tem povečuje skrajšanje upogibalk kolka (v nadaljevanju: SUK) (Ko- nrad idr., 2021). Baker in sodelavci (2018) so v raziskavi ugotovili, da je 120 minut neprekinjenega sedenja povzročilo stati- stično pomembne razlike v občutenju ne- lagodja in potencialnega začetka bolečin v spodnjem delu hrbta, zato menijo, da so vmesni aktivni odmori nujni za preprečeva- nje tega. Omenjena raziskava ter raziskava Bontrup in sodelavcev (2019) navajata, da je pomemben tudi stil sedenja. V obeh štu- dijah sta dinamično sedenje in pogostejša menjava položaja vodila do redkejšega po- ročanja o bolečini v spodnjem delu hrbta v primerjavi z dolgotrajnim sedenjem v istem položaju. Skrajšanje mišice je opredeljeno kot zmanj- šanje dolžine mišično-tetivne enote, zaradi česar je omejena sklepna gibljivost (Neves idr., 2022). SUK se lahko dokaže s Thoma- sovim testom (v nadaljevanju: TT) (Konrad idr., 2021) ali modificiranim TT (v nadalje- vanju: mTT), ki razlikuje med skrajšanjem enosklepnih in dvosklepnih mišic (Van Dillen idr., 2000). Zaradi večplastne mišič- ne zgradbe (Santaguida in McGill, 1995) upogibalke kolka (v nadaljevanju: UK) (m. iliopsoas in m. rectus femoris) pomembno pripomorejo k stabilnosti ledvenega dela hrbtenice (Konrad idr., 2021). Nekatere štu- dije potrjujejo povezavo med skrajšanjem UK in bolečino v spodnjem delu hrbta (v nadaljevanju: BSH) (Kim in Shin, 2020; Sha- hid idr., 2023; Paatelma idr., 2009; Roach idr., 2015; Van Dillen idr., 2000). Ker se m. iliopsoas narašča na medenico in ledveno hrbtenico (Siğlan in Çolak, 2022), fleksijska kontraktura te mišice povzroča rotacijo medenice in poveča ledveno lordozo, s tem pa se pojavijo večje obremenitve na ledveno hrbtenico (Offierski in MacNab v Redmond idr., 2015). Skrajšanje UK vpliva tudi na biomehaniko hoje in motnje v de- lovanju kolena (Neves idr., 2022). Namen te preliminarne raziskave je ugoto- viti prevalenco SUK med študenti različnih programov in morebitno povezanost s se- dentarnim vedenjem in gibalnimi navada- mi. V študijo so bili vključeni študenti štirih različnih študijskih programov, razporejeni v tri skupine, in sicer športna vzgoja in kine- ziologija (v nadaljevanju: ŠVK), fizioterapija (v nadaljevanju: FT) ter računalništvo in in- formatika (v nadaljevanju: RI). Študijski pro- grami so bili izbrani na podlagi domnev- no večje ozaveščenosti o pomembnosti gibanja in aktivnih odmorov pri študijskih programih FT in ŠVK zaradi narave študija, ki temelji na promociji zdravega življenjske- ga sloga, v primerjavi s študenti RI, katerih narava študija in dela je bolj sedentarna. Pri nakazovanju razlik in povezav je cilj, kot smo že omenili, nadaljevati raziskavo na ve- čjem vzorcu. Ta bo predstavljala temelj za intervencijske raziskave. „ Metode Preiskovanci in načrt študije Izvedena je bila opazovalna, prečno-pre- sečna študija pri študentih in študentkah treh študijskih programov, in sicer RI s Fa- kultete za računalništvo in informatiko Uni- verze v Ljubljani ter FT in ŠVK s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Meritve so bile izvedene novembra 2023 na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli. V raz- iskavo smo vključili študente, stare med 18 in 30 let, iz študijskih programih računal- ništvo in informatika, fizioterapija, športna vzgoja ter aplikativna kineziologija. Izključi- tveni kriteriji so bili nosečnost, hospitaliza- cija ali poškodba v zadnjem letu. Meritve in postopki Pri vseh preiskovancih smo opravili mTT (Kendall idr. v Van Dillen, 2000), pri tem sta pomagali fizioterapevtki. Preiskovanec je stal z nogo (na kateri se je izvajala meritev) pokrčeno v kolenu in kolku ter naslonjeno ob prsi in bil s hrbtom obrnjen proti tera- pevtski mizi. Fizioterapevtka ga je vodila v ležeč položaj tako, da so bile zadnjične gube preiskovanca nad robom terapev- tske mize, obe nogi pa v kolenu in kolku pokrčeni za 90 stopinj. Fizioterapevtka je preiskovančevo testirano nogo vodila v iz- tegnjen položaj, dokler ni začutila odpora SIAS prek stabilizacije medenice. Če je bil test, ki potrjuje skrajšanje, pozitiven, je dru- ga fizioterapevtka z goniometrom izmerila še obseg giba iztega kolka (v nadaljevanju: IK). Meritev smo ponovili trikrat, bilateralno, pred vsako izvedbo je preiskovanec vstal v izhodiščni položaj. Vse meritve z goniome- trom je izvajala ista fizioterapevtka. Vigotsky in sodelavci (2016) so v svoji štu- diji ugotovili, da je modificiran TT veljavno, specifično in občutljivo merilno orodje le, ko sta med izvedbo testa zagotovljena za- dostna stabilizacija in nadzor nad gibanjem medenice. To so preverili s primerjanjem rezultatov obsega gibljivosti pri merjenju OG IK s standardnim postopkom in z mTT. Razpon vrednosti meritev, pridobljenih z mTT, je bil večji od našega. Treba je omeniti še, da avtorji v študiji niso navedli meritev za posamezno nogo, temveč samo pov- prečje obeh nog. Preiskovanci so izpolnili še krajšo različico Mednarodnega vprašalnika o telesni dejav- nosti (v nadaljevanju: IPAQ-s). Pri tej anke- tiranci odgovarjajo na vprašanja o telesni dejavnosti v vsakdanjem življenju v zadnjih sedmih dneh. Vprašalnik je sestavljen iz šti- rih sklopov. Prvi se nanaša na zelo naporno telesno dejavnost, drugi na zmerno napor- no telesno dejavnost in tretji na količino hoje. Vprašanje o količini sedenja (v urah) je del zadnjega sklopa. Z vprašalnikom smo pridobili podatke o stopnji aktivnosti prei- skovancev, ta je bila izražena s presnovnim ekvivalentom MET. Nizka aktivnost je bila določena z manj kot 600 MET min/teden, zmerna s 600–3000 MET min/teden in vi- soka z več kot 3000 MET min/teden (Ha- skell idr., 2007). To delitev preiskovancev smo upoštevali tudi pri statistični obdelavi podatkov. Statistična analiza Podatke smo analizirali z orodjem SPSS (različica 29.0.1.0, IBM Corporation Armonk, New York, ZDA). Normalnost porazdelitve opazovanih spremenljivk smo preverili s Shapiro-Wilkovim testom. Za ugotavljanje povezave med določenimi spremenljivka- 120 mi (SUK in študijski program RI ter stopnja telesne dejavnosti po IPAQ-S in SUK) je bil izveden hi-kvadrat test. Z enosmerno ana- lizo variance ANOVA (oz. Kruskal-Wallisove ANOVE v primeru nenormalne porazdeli- tve spremenljivk) smo preverili morebiten obstoj statistično značilne razlike v obsegu giba IK posamezne noge in količini sedenja med študenti posameznih študijskih pro- gramov. Po potrebi je bila velikost učinka ( ꞑ 2 ) pretvorjena z uporabo spletnega kal- kulatorja (Lenhard, W. in Lenhard, A., 2022). T-test za neodvisne vzorce smo uporabili za preveritev statistično značilne razlike v količini sedenja in pogosti SUK. Za izračun razlik v stopnji telesne dejavnosti po IPAQ- -S med merjenci različnih študijskih progra- mov je bil prav tako uporabljen hi-kvadrat test. Prag statistične značilnosti smo posta- vili pri p < 0,05. „ Rezultati V raziskavo je bilo vključenih 24 študentov, od tega 13 žensk (54,2 %) in 1 1 moških (45,8 %). Vzorec je sestavljalo osem študentov RI (33,3 %), deset študentov FT (41,7 %) in šest študentov ŠVK (25,0 %). Starost v vzorcu se je gibala od 18 do 30 let. Demografski po- datki preiskovancev so podrobneje pred- stavljeni v Preglednici 1. Rezultati hi-kvadrat testa niso pokazali statistično značilne povezave (χ 2 = 1,70; p = 0,43) med pojavom SUK in študijskim programom. Kruskal-Wallisova ANOVA je pokazala statistično značilno razliko v ob- segu giba IK leve noge med študijskimi programi z velikim učinkom (p = 0,046; ꞑ 2 = 0,198). Post hoc testi z Bonferronijevim popravkom so pokazali statistično značilno razliko (p = 0,040) samo med študijskima programoma RI in ŠVK. Med FT in ŠVK ter FT in RI post hoc testi niso pokazali stati- stično značilnih razlik. Za preverjanje razlike v obsegu giba IK desne noge med preisko- vanci različnih študijskih programov smo uporabili enosmerno ANOVO, pri čemer ni bilo statistično značilnih razlik z velikim učinkom (F = 1,67; p = 0,201; ꞑ 2 = 0,14). Re- zultati meritev obsega IK za posamezno nogo so predstavljeni v Preglednici 2. S t-testom neodvisnih vzorcev smo primer- jali čas sedenja med študenti s SUK in tisti- mi brez tega. Opazili smo velik, a statistič- no neznačilen učinek (p = 0,053; d = 2,96). Povprečna razlika med študenti s SUK (8,15 ± 3,29 ure) in študenti brez SUK (5,43 ± 1,81 ure) je bila 2,72 ± 1,33 ure (95 % IZ od –5,47 do +0,037). Rezultati enosmerne ANOVE so pokazali statistično pomembno razliko z velikim učinkom (F = 12,08; p < 0,001; ꞑ 2 = 0,54) v količini sedenja med študijskimi programi. Post hoc testi z Bonferronijevim popravkom so pokazali statistično značilno razliko med RI in FT (p > 0,001) ter med RI in ŠVK (p = 0,010). Slika 1 prikazuje količi- no sedenja v urah po študijskih programih glede na pojav SUK. Hi-kvadrat test ni po- kazal statistično značilne razlike (χ 2 = 6,38; p = 0,170) med študijskimi programi pri stopnji telesne dejavnosti glede na IPAQ-S. Med FT in ŠVK ni bilo statistično pomemb- nih razlik. Hi-kvadrat test prav tako ni po- kazal statistično značilne povezave (χ 2 = 1,21; p = 0,540) med stopnjo aktivnosti po IPAQ in pojavom SUK. Najpomembnejši re- zultati meritev po študijskih programih so prikazani v Preglednici 3. Najpomembnejši rezultati meritev glede na pojav SUK so pri- kazani v Preglednici 4. Tabela 1 Demografski podatki preiskovancev Študijski program Število preiskovancev Starost (leta) Moški Ženske RI 7 (87,5 %) 1 (12,5 %) 23,0 ± 0,40 FT 3 (30,0 %) 7 (70,0 %) 23,30 ± 0,42 ŠVK 1 (16,7 %) 5 (83, 3 %) 23,33 ± 1,51 Opomba. FT = fizioterapija; RI = računalništvo in informatika; ŠVK = športna vzgoja in aplikativna kineziologija. Tabela 2 Rezultati meritev obseg giba IK Zapo- redna številka Spol Program OG L (º) OG D (º) 1 M FT 12,7 10,7 2 Ž FT 3,7 6,7 3 Ž FT 5 14,7 4 Ž FT 0 0 5 Ž FT 6,7 12,3 6 M FT 0 0 7 Ž FT 6,7 7 8 Ž ŠVK 0 0 9 Ž FT 0 0 10 Ž ŠVK 0 0 11 Ž ŠVK 0 11,7 12 M FT 0 0 13 M ŠVK 0 6 14 Ž ŠVK 0,7 7, 3 15 Ž ŠVK 0 10 16 Ž FT 0 9 17 M RI 16 15 18 M RI 0 20 19 M RI 10 8 20 M RI 4 10 21 M RI 7, 3 6,7 22 M RI 4,3 7 23 M RI 12,7 18,3 24 Ž RI 0 0 Opomba. D = desna noga; IK = upogib kolka; FT = fizioterapija; L = leva noga; M = moški spol; OG = obseg giba; RI = računalništvo in informatika; ŠVK = športna vzgoja in aplikativna kineziologi- ja; Ž = ženski spol. Slika 1. Povprečne količine sedenja po študijskem programu v odvisnosti od pojava skrajšanja glas mladih 121 „ Razprava V tej preliminarni raziskavi smo ugotavljali morebitno povezavo med SUK in študij- skim programom ter količino sedenja in telesne dejavnosti. Rezultati niso pokazali statistično značilne povezave med poja- vom SUK in študijskim programom, vendar trend kaže, da bi lahko prišlo do statistično pomembne povezave (Slika 1). Na možnost statistično značilne povezave med poja- vom SUK in študijskim programom RI kaže tudi razlika v obsegu giba IK ter statistično značilna razlika v količini sedenja med štu- denti RI in preostalima dvema skupinama študentov (FT in ŠVK). Prav tako nismo ugotovili statistično značilne razlike v koli- čini sedenja med preiskovanci s SUK in brez SUK, vendar je bil dobljeni rezultat na meji statistične pomembnosti (p = 0,053), kar lahko pripišemo majhnosti vzorca. Boukabache in sodelavci (2021) so v študiji ugotavljali povezavo med pasivno IK kolka, izmerjeno s TT, in veliko količino sedenja oziroma fizično aktivnostjo. Preiskovance so razdelili v tri skupine (1 – nizko aktivni in velika količina sedenja, 2 – visoko aktiv- ni in majhna količina sedenja ter 3 – viso- ko aktivni in velika količina sedenja). Meja med nizko in visoko aktivnostjo je bila po- stavljena pri 150 minutah na teden, meja med visoko in nizko količino sedenja pa pri 4 urah na dan. Ugotovili so statistično zna- čilne razlike med skupino ena in skupino dve ter s tem dokazali statistično značilno povezavo med zmanjšano aktivnostjo in veliko količino sedenja ter SUK. Med skupi- no dve in skupino tri ni bilo statistično zna- čilne razlike, vendar je bila p-vrednost blizu meje (p = 0,08), zato avtorji predvidevajo, da lahko zvišanje ravni telesne aktivno- sti nekoliko izravna učinke dolgotrajnega sedenja. Ta ugotovitev lahko pojasni tudi, zakaj nismo ugotovili statistično značilne povezave med pojavom SUK in študijskim programom, saj so bili študenti RI razmero- ma dobro telesno dejavni (nihče od njih ni bil nizko aktiven). V naši raziskavi je bila stabilizacija zagoto- vljena samo ročno, brez tlačne naprave za povratno informacijo o gibanju medenice (angl. stabilizer biofeedback unit), ki so jo v svoji raziskavi uporabili Boukabache in sodelavci (2021). To bi lahko pojasnilo raz- like med meritvami obsega gibanja leve in desne noge. V literaturi ni zaslediti podat- ka o vzroku za takšne razlike, saj raziskave (Boukabache idr., 2021; Kim in Ha, 2015), ki so uporabile TT kot merilno orodje, niso zabeležile obsegov giba posamične noge. V prihodnje bi bilo smiselno raziskati more- biten vpliv prejšnjih poškodb, dominantne noge ali drugih dejavnikov, ki bi lahko bili vzrok za razliko v skrajšanju med spodnjima udoma. Izvedena raziskava ima nekaj omejitev, prva je povezana z izvedbo meritev. Peeler in Anderson (2008) sta v svoji študiji ugo- tovila, da imajo tudi izkušeni ocenjevalci s podobno izobrazbo, prakso in izkušnjami težave pri doseganju veljavnosti meritev mTT, zato bi bile v prihodnje zaželene štu- dije, ki bi določile standardiziran protokol izvedbe mTT. Tretja omejitev je subjektivna narava vprašalnika IPAQ-S, s katerim smo pridobili podatke o stopnji telesne aktivno- sti preiskovancev in količini sedenja. Zaradi ozkega intervala starosti preiskovancev je rezultate težko posplošiti na celotno odra- slo populacijo. Hkrati pridobljene rezultate težko posplošimo za posamezen poklic, saj smo ocenjevali študente določenih poklic- nih smeri, ne pa dejanskih zaposlenih. Zelo pomembna omejitev študije je tudi nee- nakomerna zastopanost preiskovancev v skupinah po spolu, saj praviloma velja, da imajo ženske boljšo gibljivost kot moški. Na Tabela 3 Najpomembnejši rezultati meritev glede na študijski program Spremenljivka RI FT ŠVK p-vrednost ꞑ 2 Pojav SUK, bilateralno, n 7 (87,5 %) 6 (60,0 %) 4 (66,7 %) 0,43 / OG IK L noge (º), M ± SD 6,79 ± 5,81 3,48 ± 4,33 0,12 ± 0,29 0,046* Post hoc: RI-FT: p > 0,05 RI-ŠVK: p = 0,04* FT-ŠVK: p > 0,05 0,20† OG IK D noge (º), M ± SD 10,63 ± 6,71 6,04 ± 5,70 5,83 ± 4,94 0,21 0,14† IPAQ-S, n NA: 0 ZA: 5 (62,5 %) VA: 3 (37,5 %) NA: 0 ZA: 7 (70 %) VA: 3 (30 %) NA: 1 (16,7 %) ZA: 1 (16,7 %) VA: 4 (66,7 %) 0,17 / Količina sedenja (h), M ± SD 10,50 ± 1,20 5,40 ± 1,58 6,42 ± 3,85 < 0,001* Post hoc: RI-FT: p < 0,001* RI-ŠVK: p = 0,01* FT-ŠVK: p = 1,0 0,54† Opomba. IK = upogib kolka; FT = fizioterapija; IPAQ-S = International Physical Activity Questionnaire – Short Form, Mednarodni vprašalnik o telesni de- javnosti – skrajšana verzija; M = povprečna vrednost; n = število preiskovancev; NA = nizko aktiven; OG = obseg giba; RI = računalništvo in informatika; SD = standardni odklon; ŠVK = športna vzgoja in aplikativna kineziologija; TT = Thomasov test; VA = visoko aktiven; ZA = zmerno aktiven; ꞑ 2 = velikost učinka; * = statistično značilen rezultat (p < 0,05); ‡ = rezultat blizu statistične značilnosti; † = velik učinek. Tabela 4 Količina sedenja in gibalna aktivnost v odvisnosti glede na pojav skrajšanja Spremenljivka SUK brez SUK p Količina sedenja (h), M ± SD 8,15 ± 3,29 5,43 ± 1,81 0,053 IPAQ-S, n NA: 1 (5,9 %) ZA: 10 (58,8 %) VA: 6 (35,3 %) NA: 0 ZA: 3 (42,9 %) VA: 4 (57,1 %) 0,54 Opomba. IPAQ-S = International Physical Activity Questionnaire – Short Form, Mednarodni vprašal- nik o telesni dejavnosti – skrajšana verzija; M = povprečna vrednost; n = število preiskovancev; NA = nizko aktiven; SD = standardni odklon; VA = visoko aktiven; ZA = zmerno aktiven. 122 podlagi podatkov iz raziskav, ki ob uporabi mTT ne poročajo o razlikah med moškimi in ženskami (Nagai idr., 2021), verjamemo, da so nakazane razlike v tej odraz študij- skega programa in drugih dejavnikov, po- vezanih s tem. Omejitev študije je seveda tudi njena preliminarna narava – šlo je za pilotno študijo, katere namen je bil preve- riti smiselnost sorodne študije na večjem vzorcu preiskovancev. „ Zaključek V tej preliminarni raziskavi smo ugotavljali povezavo med SUK in količino sedenja. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko skle- pamo, da obstaja možnost povezave med tema dvema spremenljivkama. To podpi- rajo tudi ugotovitve nekaterih predhodnih raziskav. Naše ugotovitve nakazujejo tudi na možnost izravnave učinkov sedenja z redno zmerno do visoko telesno dejavno- stjo. Za zanesljivejše rezultate bi bilo treba uporabiti večji vzorec preiskovancev in objektivnejša orodja za določanje stopnje telesne dejavnosti ter količine sedenja pre- iskovancev. V prihodnje bi bilo podobno raziskavo smiselno izvesti tudi med zapo- slenimi za lažjo posplošitev rezultatov za posamezen poklic. „ Literatura 1. Baker, D. W., Howard, B., Healy, G. N. in Owen, N. (2012). Too much sitting–a health ha- zard. Diabetes research and clinical practice, 97(3), 368–376. https://doi.org:/10.1016/j.dia- bres.2012.05.020 2. Bontrup, C., Taylor, W. R., Fliesser, M., Visscher, R., Green, T., Wippert, P . M. in Zemp, R. (2019). Low back pain and its relationship with sit- ting behaviour among sedentary office wor- kers. Applied ergonomics, 81, 102894 https:// doi.org/10.1016/j.apergo.2019.102894 3. Boukabache, A., Preece, S. J. in Brookes, N. (2021). Prolonged sitting and physi- cal inactivity are associated with limited hip extension: A cross-sectional stu- dy. Musculoskelet Sci Practice, 51, 102282. https://doi.org/10.1016/j.msksp.2020.102282 4. Castro, O., Bennie, J., Vergeer, I., Bosselut, G. in Biddle, S. J. H. (2020). How Sedentary Are Uni- versity Students? A Systematic Review and Meta-Analysis. Prevention science : the official journal of the Society for Prevention Research, 21(3), 332–343. https://doi.org/10.1007/s1 1 121- 020-01093-8 5. Haskell, W. L., Lee, I. M., Pate, R. R., Powell, K. E., Blair, S. N., Franklin, B. A., ... in Bauman, A. (2007). Physical activity and public health: updated recommendation for adults from the American College of Sports Medicine and the American Heart Association. Circu- lation, 116(9), 1081. https:// 10.1161/CIRCULA- TION.107.185649 6. Kariippanon, K. E., Cliff, D. P., Ellis, Y. G., Ucci, M., Okely, A. D. in Parrish, A. M. (2021). School Flexible Learning Spaces, Student Move- ment Behavior and Educational Outcomes among Adolescents: A Mixed-Methods Systematic Review. The Journal of school he- alth, 91(2), 133–145. https://doi.org/10.1111/ josh.12984 7. Kendall, F. P., McCreary, E. K. in Provance, P. C. (1993). Muscles: Testing and Function. 4th ed. (str. 33–37, 56–59). Lippincott, Williams and Wilkins, Philadelphia. 8. Kim, G. M. in Ha, S. M. (2015). Reliability of the modified Thomas test using a lumbo-plevic stabilization. Journal of physical therapy sci- ence, 27(2), 447–449. https://doi.org/10.1589/ jpt s. 27.4 47 9. Kim, W. D. in Shin, D. (2020). Correlations Be- tween Hip Extension Range of Motion, Hip Extension Asymmetry, and Compensatory Lumbar Movement in Patients with Nonspe- cific Chronic Low Back Pain. Medical Science Monitor, 26, 1–7. https://doi.org:/10.12659/ MSM.925080 10. Lenhard, J. (2022). A transformation of Baye- sian statistics: computation, prediction, and rationality. Studies in History and Philosophy of Science, 92, 144–151. https://doi.org/10.13140/ RG.2.2.17823.92329 11. López-Valenciano, A., Mayo, X., Liguori, G., Copeland, R. J., Lamb, M. in Jimenez, A. (2020). Changes in sedentary behaviour in European Union adults between 2002 and 2017. BMC Public Health, 20, 1206. https://doi. org/10.1186/s12889-020-09293-1 12. Nagai, T., Bates, N., McPherson, A., Hale, R., Hewett, T. in Schilaty, N. D. (2021). Effects of sex and age on quadriceps and hamstring strength and flexibility in high school ba- sketball athletes. International Journal of Sports Physical Therapy, 16(5), 1302. 13. Neves, R. P., Oliveira, D., Fanasca, M. A. in Vechin, F. C. (2023). Shortening of hip flexor muscles and chronic low-back pain among resistance training practitioners: applicati- ons of the modified Thomas test. Sport Sci- ences for Health, 19(3), 841–847. https://doi. org/10.1007/s11332-022-00969-2 14. Offierski, C. M. in MacNab, I. (1983). Hip-spine syndrome. Spine, 8(3), 316–321. https://doi. org/10.1097/00007632-198304000-00014 15. Paatelma, M., Karvonen, E. in Heiskanen, J. (2009). Clinical perspective: how do cli- nical test results differentiate chronic and subacute low back pain patients from „non-patients“?. Journal of Manual & Ma- nipulative Therapy, 17(1), 11–19. https://doi. org/10.1179/106698109790818197 16. Park, R. J., Tsao, H., Claus, A., Cresswell, A. G. in Hodges, P. W. (2013). Recruitment of discrete regions of the psoas major and quadratus lumborum muscles is changed in specific sitting postures in individuals with recurrent low back pain. journal of orthopaedic & sports physical therapy, 43(11), 833–840. https://doi. org/10.2519/jospt.2013.4840 17. Peeler, J. D. in Anderson, J. E. (2008). Reli- ability limits of the modified Thomas test for assessing rectus femoris muscle flexi- bility about the knee joint. Journal of at- hletic training, 43(5), 470–476. https://doi. org/10.4085/1062-6050-43.5.470 18. Redmond, J. M., Gupta, A., Nasser, R. in Domb, B. G. (2015). The hip-spine connecti- on: understanding its importance in the tre- atment of hip pathology. Orthopedics, 38(1), 49–55. https://doi.org/10.3928/01477447- 20150105-07 19. Roach, S. M., San Juan, J. G., Suprak, D. N., Lyda, M., Bies, A. J. in Boydston, C. R. (2015). Passive hip range of motion is reduced in active subjects with chronic low back pain compared to controls. International journal of sports physical therapy, 10(1), 13. https:// www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/ PMC4325283/ 20. Santaguida, P. L. in McGill, S. M. (1995). The psoas major muscle: a three-dimensional geometric study. Journal of biomechanics, 28(3), 339–345. https://doi.org/10.1016/0021- -9290(94)00064-b 21. Shahid, A., Kashif, F., Asghar, F., Islam, F. in Raza, A. (2023). Hip Flexors Shortening among Patients with Low Back Pain. Ameri- can Journal of Health, Medicine and Nursing Practice, 9(2), 22–31.https://doi.org/10.47672/ ajhmn.1598 22. Sığlan, Ü. in Çolak, S. (2023). Effects of di- aphragmatic and iliopsoas myofascial relea- se in patients with chronic low back pain: A randomized controlled study. Journal of Bo- dywork and Movement Therapies, 33, 120–127. https://doi.org/10.1016/j.jbmt.2022.09.029 23. Van Dillen, L. R., McDonnell, M. K., Fleming, D. A. in Sahrmann, S. A. (2000). Effect of knee and hip position on hip extension range of motion in individuals with and without low back pain. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy, 30(6), 307–316. https://doi. org/10.2519/jospt.2000.30.6.307 24. Vigotsky, A. D., Lehman, G. J., Beardsley, C., Contreras, B., Chung, B. in Feser, E. H. (2016). The modified Thomas test is not a valid measure of hip extension unless pelvic tilt is controlled. PeerJ, 4, e2325. https://doi. org/10.7717/peerj.2325 Brina Petrle Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju 97230409@student.upr.si