OUKULAJ STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 6. aprila 2006 • Leto XVI, št. 14 Bruselj, 28. in 29. april - Obisk Slovenske manjšinske koordinacije NA RAZSTAVI IN POGOVORIH IZPOSTAVLJENI PROBLEMI ZAMEJSKIH SLOVENCEV »Evropski širitveni prosko evroposlanko Kingo ces predstavlja za vse Gaál. Slovenske zamejce nas velik izziv, ki zaje seznanila s tem, da bo objema kulturni, jezijunija na Dunaju zaseda kovni, gospodarski in nje komisije za človekove družbeni razvoj širšega pravice, ki bo razširjeno obmejnega prostora. še na vprašanja jezikov- Zato moramo pospešiti nih in manjšinskih pra vlogo manjšin kot povevic. K sodelovanju je po zovalcev med kulturami vabila tudi Slomak. in jeziki ter v duhu nove Delegacije manjšin so si Evrope poiskati poti, ki organizirale še posamez vodijo k sožitju in sodena srečanja z nekaterimi lovanju med narodi… poslanskimi skupinami, Slovenska manjšinska posameznimi poslanci koordinacija (Slomak) Evropskega parlamenta nam omogoča, da izali konzularno-diplo delamo razvojne stramatskimi predstavništvi. tegije za uveljavitev Porabski Slovenci so se slovenske kulture in med drugim srečali s jezika. Koordinacijsko Tiborjem Kissem, vele omizje naj torej posta poslanikom Madžarske ne trajni posrednik na-pri Evropski uniji, ki je s obveščala evropske poslance in Meni, da obstaja le ena sloven-Jelko Kacin in Mojca Drčar ših hotenj in potreb v odnosu presenečenjem vzel na znanje, druge v parlamentu o položaju ska kultura, ne štiri ali pet. Po Murko. Med drugim sta izpodo vseh sogovornikov, tako da položaj Porabskih Sloven slovenskih manjšin v zamej-njegovih besedah ve slovenska stavila pomembnost dvojezičv državi, kjer živimo, kakor cev ni tako vzorno urejen, kot stvu. Opozarjala je na blokado javnost premalo ali skoraj nič nih topografskih napisov, ki so tudi v širšem prostoru«, je po-se o tem govori v kontekstu pri izvajanju globalnega za-o kulturi Slovencev, ki živijo pomembni znaki, saj tujci druvedal predsednik koordinacije madžarsko-slovenskih dobro ščitnega zakona za Slovence v zunaj meja Slovenije, kar kaže gače ne vedo, kdo živi na ne-Rudi Pavšič na otvoritvi raz-sosedskih odnosov. Predstav- Italiji, na težave koroških Slo-na pomanjkljivost slovenske kem območju. Na ta problem stave v Evropskem parlamentu nike Slomaka je sprejel tudi vencev v zvezi z dvojezičnimi vzgoje. Po besedah Borisa Pa-so koroški Slovenci opozorili v Bruslju, ki so jo pripravile Borut Trekman, veleposlanik krajevnimi napisi ter na le horja je prihodnost Slovenije tudi z dvojezičnima tablama, ki krovne organizacije -ustano-Slovenije v Belgiji. delno izvajanje bilaterarnega odvisna tudi od manjšin, kajti če že ne moreta stati v Pliberku viteljice Slomaka. Iz Italije sta Rezultate dvodnevnega obiska sporazuma o zagotavljanju brez njihovega zaščitnega obro-in Škocjanu v Avstriji, sta stali v Slomak včlanjena Slovenska v Bruslju je strnil Rudi Pavšič, posebnih pravic Slovencev ča se bodo sosednji narodi širili, vsaj nekaj dni v Evropskem kulturno-gospodarska zveza in ki je med drugim poudaril, da je na Madžarskem in Madžarov v kar v Italiji že poskušajo. Čas je, parlamentu. Svet slovenskih organizacij, iz Slomak sedaj stopil na evropsko Sloveniji. Razstava v angleškem da se v Sloveniji okrepi zavest o Slomak je predsedniku parla-Avstrije Narodni svet koroških prizorišče. Pogovori in razstava jeziku je bila postavljena na naj-zamejcih. Enotnost zamejcev, menta posredno izročil tudi Slovencev in Zveza slovenskih v Evropskem parlamentu se lah bolj vidnem mestu v Evropskem ki se je tokrat pokazala v Evrop-dokument, ki vsebuje najbolj organizacij ter društvo Člen 7, ko smatrajo tudi za evropeizaci parlamentu in je bila na ogled skem parlamentu, je treba pre-pereče probleme posameznih z Madžarske Zveza Slovencev jo problemov zamejskih Sloven štiri dni. nesti v Slovenijo. manjšin. na Madžarskem, iz Hrvaške pa cev, vendar so najpomembnejši Na otvoritvi razstave je o po-Na otvoritvi razstave sta spre-Člani Slomaka so se v Bruslju Zveza slovenskih društev na Hr-novi stiki s pomembnimi evrop membnosti slovenske kulture govorila tudi slovenska poslan-sestali tudi s podpredsednico vaškem. Razstava na enajstih skimi dejavniki. spregovoril tržaški pisatelj, štiri-ca v Evropskem parlamentu, Komisije za manjšine pri Evpanojih je na pregleden način Marijana Sukič indevetdesetletni Boris Pahor. gostitelja zamejcev v Bruslju, ropskem parlamentu, madžar- 2 Položaj Madžarov v Vojvodini SREDNJA EVROPA V MALEM V Evropi ni veliko pokrajin, ki bi bile narodnostno tako raznolike, kot je Vojvodina v Srbiji in Črni gori. Na sorazmerno majhnem prostoru živi dva milijona prebivalcev, ki govorijo deset jezikov, ker pripadajo toliko narodom. Med največje sodi madžarska manjšina, ki je je po sedanjih podatkih okoli 300 tisoč, nekoč so govorili celo o 400 ali 500 tisoč Madžarov v Vojvodini. Tudi sedanje število ni zanemarljivo, ker predstavljajo Madžari dobrih 15 odstotkov prebivalcev v tem delu za zdaj skupne državne skupnosti Srbije in Črne gore. Toda kmalu naj bi bilo drugače: v Črni gori je razpisan referendum, na katerem se bodo odločali za samostojno državo; za samostojnost si, ob podpori mednarodne skupnosti, prizadevajo tudi na Kosovu. Če bo potekal proces k samostojni državi Črni gori brez resnejših zapletov, le-te moremo pričakovati pri dokončni odcepitvi Kosova od Srbije. Z Vojvodino naj bi bilo drugače. Tam se ne zavzemajo za odcepitev ali samostojnost, marveč za iskanje poti k čimprejšnji vključitvi v Evropsko skupnost. Ali kakor je povedal podpredpredsednik pokrajinske vlade Avtonomne pokrajine Vojvodine dr. Tamás Korhecz: »Vojvodina je del Srednje Evrope, Kosovo je del Balkana. Zato so pravila drugačna.« Žal mi je, da sem imel za pogovor s podpredsednikom vojvodinske vlade in univerzitetnim profesorjem dr. Tamásem Korheczom tako malo časa. Preden sem vključil magnetofon, sva klepet zastavila tako na široko, kakor bi bil pred nama ves večer in ne dobre pol ure do začetka njegovega predavanja v okviru Akademije Bánffy pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Z uglednim gostom iz Vojvodine so začeli novo serijo predavanj. Odločil se je za dve temi. V srbskem jeziku je govoril o Perspektivah Republike Srbije, druga tema, v madžarskem jeziku, je bila Madžarska avtonomija Vojvodine – realnost ali iluzija. • Kako ocenjujete sedanji položaj Madžarov v Vojvodini? »Za Vojvodino smemo reči, da je enkratna regija v Evropi, imenujemo jo lahko Mala srednja Evropa. Kljub Miloševićevemu režimu v devetdesetih letih je ostala Vojvodina večkulturna in izrazito večetnična regija. Za časa Miloševića so bile manjšine zatirane, večje število Madžarov je moralo zapustiti delovna mesta v policiji, državni upravi in v organih oblasti. Iz Vojvodine je tedaj odšlo 30 do 40 tisoč Madžarov. Deloma tudi zaradi materialne ogroženosti, deloma zato, da so se izognili sodelovanju v vojni, ki je bila v neposredni bližini. Razmere so se začele izboljševati po letu 2000. Nenazadnje se to odraža tudi v tem, da je največja politična organizacija – Zveza vojvodinskih Madžarov, od oktobra leta 2000 koalicijska partnerica v vojvodinski vladi. Zasedamo visoke položaje v pokrajinski administraciji, v tem času se je močno izboljšala pravno normativna manjšinska zaščita v Vojvodini. Dobili smo nekaj novih šol, med njimi pedagoško fakulteto v Subotici, kjer izobražujejo učitelje v madžarskem jeziku. Kot organ kulturne avtonomije Madžarov je bil izvoljen madžarski nacionalni svet, ki ima ustanoviteljske pravice v nekaterih medijih, zlasti časopisih. Več denarja imajo za svoje delo tudi madžarske kulturne ustanove in društva. Čeprav se je položaj Madžarov v Vojvodini v zadnjih petih letih bistveno izboljšal, z razmerami ne moremo biti povsem zadovoljni. Miloševićev režim je pustil posledice v dušah ljudi, v razpoloženju. Marsikje je še prisoten srbski nacionalizem, šovinizem in nestrpnost do Madžarov. Tu in tam se nestrpnost pokaže v fizič-nih obračunih, celo skrunitvah pokopališč. Največ incidentov se je zgodilo leta 2004, ko se je morala s problemi Madžarov ukvarjati tudi mednarodna skupnost. Od tedaj, prav po zaslugi mednarodne skupnosti, so postali učinkovitejši državni organi, ki niso v pokrajinski pristojnosti. Rečem lahko, da se je varnost v Vojvodini izboljšala.« Škoda, ker Madžarska ni uspela uvesti poenostavljenega pridobivanja dvojnega državljanstva • Ste zadovoljni s pomočjo, ki jo Madžarom v Vojvodini daje Madžarska? »Podobno kot do Madžarov, ki živijo v drugih državah, ima Madžarska po letu 1990 drugačen odnos do Madžarov v Vojvodini. Tako je Madžarska podoben ali enak sporazum, kot ga ima s Slovenijo in Hrvaško, podpisala tudi z državno skupnostjo Srbije in Črne gore. S sporazumom je postavljen okvir sodelovanja in pomoči Madžarom v Vojvodini in Srbom na Madžarskem. Ocenjujem, da gre za pomemben sporazum, ki pravno ureja skrb Madžarske do njene manjšine v Vojvodini. Zdaj Madžarska tudi finančno pomaga izobraževalnim in kulturnim ustanovam ter nevladnim organizacijam. Madžarska se do zdaj ni neposredno vtikala v politične odnose med Madžari v Vojvodini. V Miloševićevih časih je bila madžarska skupnost potisnjena na obrobje. Madžarska je v tistih časih namenjala več pozornosti svoji manjšini na Slovaškem in v Romuniji. Zdaj Srbija ne nasprotuje pomoči Madžarom v Vojvodini. Žal nam je, da Madžarski ni uspelo sprejeti zakona o poenostavljenem pridobivanju dvojnega državljanstva. Pričakovali smo, da bomo lažje dobili tudi madžar sko državljanstvo. Po referendumu, ko so Madžari zavrnili zakon o dvojnem državljanstvu, se je nekoliko ohladil odnos manjšine do Madžarske, česar pa v najnovejšem času zopet ni čutiti.« • Za temo ste si izbrali Madžarska avtonomija Vojvodine – realnost ali iluzija. Zakaj? »Po uvedbi večstrankarskega sistema so Madžari prvi zahtevali avtonomijo v tem prostoru. Od leta 2002 je v Ustavi Srbije in Črne gore pa tudi v zakonu o zaščiti manjšin zapisano, da imajo vse manjšine samoupravne pravice in zagotovljeno kulturno avtonomijo. Proces nastajanja avtonomije se je začel z izvolitvijo Narodnega sveta Madžarov. Nimamo pa skupne ocene o madžarski manjšini, kakšen je njen položaj in kako naj delamo dalje. So namreč táke ocene, da doslej nismo dosegli ničesar, zopet drugi pravijo, da smo naredili pomemben korak za nastanek kulturne avtonomije. Država ima drugačen odnos do teritorialne avtonomije. Govorim vam o kulturni avtonomiji, da se razumemo. Večina madžarskih političnih strank in organizacij si prizadeva za možnost teritorialnega združevanja in povezovanja. Normalno je, da ta proces spremljajo številne dileme. Avtonomija je le sredstvo, nikakor ne končni ali skrajni cilj manjšinske zaščite. Zato, ker se skozi različne oblike avtonomije lažje dosežejo pravi in pomembni cilji. To je, da manjšinska skupnost enakopravno živi v svoji domovini, ima možnost ohranjanja identitete, po kateri se razlikuje od večine. To je naš cilj, zato moramo videti, kakšne oblike avtonomije bi zagotovile njegovo uresničitev.« Manjšine v Vojvodini niso za odcepitev, a vseeno, koliko je podobnosti s Kosovim • Razmere v Vojvodini se, kot sva rekla, bistveno razlikujejo od položaja v Avtonomni pokrajini Kosovo. Vendar, ali kljub temu lahko govorimo o medsebojnih vplivih? »Vrsta elementov je, ki kažejo na sličnost. Denimo: Milošević se je najprej lotil vojvodinske avtonomije, takoj zatem je uničil avtonomijo Kosova. Tu lahko vidimo povezanost med avtonomijama Vojvodine in Kosova. Menim pa, da je dosti več razlik, kot imamo skupnega. Recimo: v Vojvodini ni bilo vojne, ni bilo množičnih pobojev in tolikšnega kršenja človekovih pravic. Na Kosovu je bil sistem aparthaida, nato vojna. Prezreti ne smemo, da se manjšine v Vojvodini niso nikoli zavzemale za spremembe državnih meja, niti za odcepitev. Vojvodina je del Srednje Evrope, Kosovo je del Balkana. Pravila so drugačna. Kljub temu lahko ima prizadevanje za samostojno Kosovo vpliv na Vojvodino. Bojim se, da bolj v slabem, ker bo samostojnost Kosova povzročila frustracije srbskega prebivalstva v Vojvodini. Če narodnostna elita tega ne bo jemala resno, tedaj lahko pride do pritiskov na manjšine v Vojvodini. Ako procesi ne bodo vsiljeni, če bodo našli kompromisno rešitev za Kosovo, potem lahko to koristi pri normalizaciji razmer v Vojvodini. Na ta način bo odpravljena največja ovira k evropskim povezavam, evropsko povezovanje pa je skupni interes Srbov in Madžarov v Vojvodini.« Pogovora z vključenim mikrofonom in brez je bilo prehitro konec, kajti prvi obiskovalci uvodnega predavanja so že začeli prihajati v dvorano Centra Bánffy. Škoda, kajti sogovornik dr. Tamás Korhecz je bil pripravljen odgovoriti na sleherno vprašnje tudi zato, ker se je na Televiziji Novi Sad nekoliko časa ukvarjal tudi z novinarstvom. Nemara pa bo še kdaj priložnost za pogovor na nove teme in dileme Madžarov in drugih manjšin v Mali srednji Evropi – v Vojvodini. Ernest Ružič Porabje, 6. aprila 2006 3 ŠTUDENTKI SLOVENŠČINE NA VISOKI ŠOLI V SZOMBATHELYU Gnesden v Porabji mladina v tretjega, iz slovenščine pa v • Štera smer je vama bola go kakoli pitave, če ne vej-Viktorija: »Ge sem ojdla že več ne guči tak slovenski kak drügi letnik, zatok ka sem tao žmetna? ve, depa ponavadi vse dobro dvakrat na seminar v Sloveprva. Zatok na Visoki šoli v eno leto kasneje začnila.« Beata: »Pri meni je komu-taraztomači, tak ka vse raz-nijo. Najoprvin te, gda sem Szombathelyu se tö ne vči • Beata, ti delaš zdaj pri nikacija bola žmetna, zatok mejve. Una tüdi svojo delo bila v Portoroži, naj vadim tak dosta študentov sloven-televiziji. Kak je tau prišlo? ka tam nas več geste. Pa tam opravla. Stroga je, tak ka slovenščino. Tau je biu Poletsko. Tau leto ji je vsevküper Beata: »Moja drüga smer, nas je vsakšo leto menje, ka fejst se morave včiti.« ni tečaj slovenskega jezika. okauli 6-7. Z Gorenjoga Seni-ka se včim, je komunika-nas vözmečejo, če se štoj ne • Kakšna je lektorica iz Ešče ena dekla je bila z meka sta dvej dekle, ki se tam cija in tüj mamo vizualno vči. Dosta izpitov mamo, Slovenije? nov iz Szombathelya. Tak ka včita. Ena je Beata Bajzek, komunikacijo tö. Vsakši ke-profesorji so trnok zahtev-Viktorija: »Mamo lektorico, sve bili dvej. Gda sve taprišli, drüga pa Viktorija Hanžek. Z sve morali napisati en test, njima sem se malo poguča na podlagi šteroga so nas vala, kakšen je študij. nütdjali v skupine. V tej sku • Zakoj sta se odlaučili za pinaj smo veliko vadili slo študij v Szombathelyu, pa vensko slovnico. Pa tau mi je ka se včita tüj? tüdi dosta pomagalo, ka sem Beata: »Zatok sem se za tau cejli den gučala slovenski. S odlaučila, ka je moj materni tem sem se dosta navčila. jezik slovenščina pa v gim- Lani pa sem bila v Ljubljani naziji v Monoštru sem se na Seminarju slovenskega tüdi včila slovenščino. Na jezika, literature in kulture. redla sem jezikovni izpit, na Tüj smo se tüdi včili jezik, državnem tekmovanji sem slovnico. Po večeraj smo bila prva in zanima me te je leko šli v gledališče, meli zik. Drügo, ka se ešče včim, smo različne programe, poje komunikacija. Leko sem gledali smo varaš, muzeje, izbirala množično komuni pa vse drügo, ka se najde v kacijo, inštitucijsko komu- Ljubljani.« nikacijo ali novinarstvo. Ge • Doma gučita slovenski? sem si vözbrala množično Beata, Viktorija: »Po domakomunikacijo, zatok ka me če bole malo. Knjižno slovenzanimajo medije, radio pa ščino bola lažej gučiva, depa televizija, pa rada sem med domanji tau tak ne razmejo. lidami.« den moramo nika gorvzeti s ni. Ne moreš nji dosta vse Elizabeto Bernjak, štera je iz Vse razmejva, ka lidge gučijo, Viktorija: »Ge sem se naj-kamero in s toga naredti en kaj pitati, če kaj ne razmejš. Slovenije. Una tüdi zna vo-samo ka bole malo gučive. oprvin zglasila v Pécs, depa kratki film, pa muziko vcüj. Tüj mi dosta pomagajo so-grski, ka žive v Prekmurji, v Včasik z babicami, ka starejši ta so me nej gorvzeli. Na Zatok je moja leranca Ibolya šolci. Pri slovenščini se tö Lendavi. Na njenoj predava-lidge ne vejo dobro vogrski. drügom mesti sem mejla Dončec pravla, ka bi tau leko trbej včiti, depa zatok, ka sve nji dosta štemo pa gučimo, Une so pri slovenskoj rejči sombotelsko šaulo. Tüj sem delala tüdi pri televiziji, ka samo dvej, bole leko vse kaj tak ka z njo se tüdi dosta gor rasle, mi, mlade pa pri se najoprvin včila matema-bi malo vadila. Meni se vidi, pitamo, če ne vejmo. Leko se navčimo.« vogrskoj.« tiko pa fiziko. Matematika ka včasik delam reportaže zgočimo, da bova delali izpi-• Gde ešče mata priliko guča-• Imata že mogauče kakšje bila celau žmetna, tak ka v knjižni slovenščini, včasik te, pa bola po drauvnom vse ti slovenski? Odita na kakšne ne načrte, gda zgotovita? za pou leta sem go döjdala, pa po domače, pa se s tem taraztomačijo.« tečaje ali na seminar? Beata: »Ešče ne vejm, če pa sem mela samo fiziko. V tüdi včim.« Viktorija: »Meni je pri fiziki Beata: »Ge sem ešče nikan bom üšla malo izpopolnit drügom letniki sem se začni-• Viktorija, ti si se v sred-tö takše kak na slovenščini, nej ojdla, ka mi lani nej vküp moje znanje v Slovenijo. Če la včiti slovenščino, vküper z nji šauli v Somboteli nej ka tam nas je tüdi samo šest. prišlo, depa zdaj vleti, juli-baude kakšno delo pri kakš-Beato.« včila slovenski. Bola žmet-Leko si vse zgučimo s profe-uša bom üšla na seminar v noj televiziji, te bom üšla ta • Beata, ti si se zglasila no je bilau začniti tüj na sorji, tak kak pri slovenščini. Ljubljano na dva kedna. Vej delat. Depa škem delati v sloešče kama, ali pa samo na visoki šauli? Fizika je zatok žmetna, ka mo vidla, kašo baude. Drügo venščini tö, pa tau leko povetau šaulo? Viktorija: »Ja. V prvem let-tam moramo razmeti tisto, šolsko leto, tau se pravi sep-žem s komunikacijo.« Beata: »Ge sem se samo na niki, v drügi polovici leta, ka se včimo, slovenščina pa tembra, bova šli v Maribor za Viktorija: »Ge bom pa vidla, tau šaulo zglasila. Depa do-gda sem imela samo fiziko, zatok, ka tam se pa moramo pou leta. Naša šaula pa tista gde bom našla kakšno delo. bila sem štipendijo za Slove-te sem ojdla k profesoricama bola včiti.« šaula mata pogodbo, ka štu-Ali s fiziko ali s slovenščino. nijo, tak ka če bi se tau nej Elizabeti Emberšič pa Ibolyi • Kakšni so pa profesorji? dentje leko dejo se včit tavö. Mogauče pa bom včila fiziko posrečilo, te bi üšla v Ljublja-Dončec na tečaj slovenščine. Vaja vči Elizabeta Ember-Tam bove iz slovenščine de-v madžarščini pa v slovenščino, depa tüj so me gorvzeli, One so mi pomagale, ka sem šič tö, štera je vama žlata. lale izpite pa tam bove živele. ni na Gorenjem Seniki, zdaj tak ka sem pisala tavö, ka ne si naprej vzela iz spomina Beata: »Ja. Meni je teta, Vik-Po mojem bau dobro, ka ve ka se je začnilo dvojezično bom üšla ta.« tisto, ka sem se že navčila toriji je pa tüdi žlata. Depa v mogle gučati in tak se bola poučevanje v šauli.« • V šteri letnik odita? prej. Po tistom sem se pa šauli je za naju ranč takšna navči človek jezik. Zatok se Hvala za pogovor. Beata: »Ge odim v drügoga.« zglasila na slovenščino, pa leranca kak drüge. Lepau, malo bogive, ka gvüšno, ka Viktorija: »Ge odim iz fizike so me gorvzeli.« precizno tapovej snov. Leko bole žmetno baude se včiti.« Agi Hanžek Porabje, 6. aprila 2006 4 DRŽINSKE PRIPOVEJSTI (5) Dostakrat, gda človek ojdi po vasnicaj pa gleda iže, stare pa nauve, ma na pamet pride, ka vse se skriva v kakšom rami. Ka vse bi cigli leko pripovejdali, če bi znali gunčati. Sto so živeli v tej ižaj, kakšna je bila njina usoda (sors), bili so srečni ali nesrečni? V Sakalauvca samo edna na štok iža stoji. V njej živi tetica Fetliska Juliška (Takács Jánosné), stera mi je dugo-dugo vör pripovejdala o svoji familiji. »SAMO TAU PROSIM NEBEŠKO METER, NAJ LEKO ZADOBIM 80. ROJSTNI DEN« V našoj vesi se je 1950. leta tées (TSZ-kmetijska zadruga) vküp spravlo. Mojga očo so tö nanjé vzeli, ka so notra staupili v tau zadrugo. Vej je pa zadruga nej dugo trpala, vse je drhin letelo, gda je 1956. leta revolucija vövdarila. Tisti, steri je prejdjen bijo, je bogati grato od tistoga, ka je vküp pobrau od tisti lidi, stere so na Hortobágy odpelali. Tej drugi, steri so tö vcuj bili pri téjesčéni, so mogli dug tanazaj plačüvati rosagi. Očini dug je mogo moj mauž tanazaj plačüvati, ka so ma duga lejta dojvlekli s plače. Moj oča so potistim samo doma na verstvi delali. Doma smo mogli maro krmiti, ka so porce (davki) tö tak viske bile, ka je moža plača nej zavolé bila. Tau so bila tista prkleta Rákosijova lejta, gda so lüstvo telko mantrali. 1956. leta, gda so Rusi revolucijo dolazbili pa je Kádár gorstaupo, so v vesi pa vtjüpspravlali eno zadrugo (szakcsoport), stera je marlin-ščice (maline) pauvala. Tau je redna žmečava bila pavrom. Doma smo svoj grünt leko tadala delali, vsakšomi so pa vözmejrili 800 klatov za marlinščice. Tau je eštje plus bilau k domanjomi deli. Marlinščice je trbelo v red meti, redno okapati. Nej je slobaudno bilau zapistiti, ka bi je trava zarasla. Draut je trbelo vtegniti, kole zabiti pa vsikšo vejčico k drauti vcujzvezati. Iz Monoštra (Varaša) so poglavardje vöprišli, pa steri je maline zapüščene emo, je mogo štrajf plačati. Tau je pá prkleto delo bilau. Doma je žetva zrejla bila pa marlinščice so tö ranč te zrejlile. Brati je pa trno aklavo bilau, nej si je smo poklačiti, ka so je prejdnji nikam za dobre pejneze odavali. Nam so pa za kilo samo 50 filerov plačali. Najžmetnejšo je pa tau bilau, ka smo marlinščice mogli z brega notra v ves nositi. Pejški paudrugi pa dva kilomejtra. Eni so lade na glavej nosili, drugi so si šragle naredli pa so si tam štiri ali šest rekesov goradjali. Kak je stoj pri mauči bijo pa je lado. Marlinščice so v vesi prejkdjemali. Stari, mladi, mlajši, vsi smo brali v tistoj ici. Juliuša, gda je žetvinski cajt bijo pa je sunce najbole peklo. Steri je nej brau, so ga mantra-li, ka sabotira. Domanjo delo je pa stalo. Te mi je že žau bilau, ka sam svoj srmački, dapa mirni daum povrgla. Dapa nej je več bilau pauti nazaj. Edno vüpanje sam mejla, vsigdar sam preveč velko vero mejla, v sebi sam tak mislila, vejpa Baug me ne zapisti. 1956. leta sta eštje dvej sestre doma bile. Gda je revolucija vövdarila, sta obadvej odišle. Edna v Englendarskom žive pa vsakšo leto domau pride. Najmlajša je pa v Meriko išla, materna sestra go je taspravila. 1959. leta sam pá noseča gratala. Pa sam dekličino dobila. Zdaj sam bila že mati štiri mlajšom, dva sina pa dvej čeri sam mejla. Mauž pa oča sta se tö zmirila, ka so oča notraprividli, ka je moj človek nej slejdjen pa ftrglivi, liki flajsen. Vsikšo fele delo je znau v roké vzeti. Za svojo familijo se je vsigdar skrbo. Živeli smo, delali, deca je rasla. Vsi so se včili. Najstarejši sin je zidar grato, ta drugi je živino rad meu, zatok se je včiu za živinorejca. Obadvej čeri sta šle v Židano fabriko delat. Vsi so si ziskali svoje pare, pa majo svoje držine. Najstarejša či je nesrečna bila, gda je 26 lejt stara bila, je (v)dovica ostala, mauž ji je mrau. Tü je ostala s 4-lejtnim sinaum. Oddrügim se je tö oženila pa se je s tauga zakona narodila ena či, stera je zdaj že tö völka pa v Angliji živi. Pa eštje edno unoko mam trno daleč. Najstarejša či od starejšoga sina je na Kitajskom (Kína). Je trno batrivna (pogumna). Bila je v Meriki, tam se je engliški navčila. Nika si je zbrodila pa je odišla v Kinejzersko v Sanghaj. Tam dela, vči se kinejzersko rejč pa tisto pisalo. Dapa pojva nazaj k moji familiji! 1976. leta so moj oča mrli. 75 lejt so stari bili. S člekom sva sama ostala v taum vel kom rami. On je eštje itak na železnico ojdo delat, dja sam pa pomalek doma vertivala. Gda je kakšno vekšo delo bilau, so mlajši prišli pa so pomogli. Po tistom, gda so oče mrli, sva z možaum 13 lejt sama bila. Tak je vse tijo bilau v rami, ka če se je müja nesla, se je čülo. Miren žitek sva mejla, dapa gospodni baug je ovak zračuno. 1989. leta je moj mauž betežen grato pa eštje v tistom leti je mrau. Samo 64 lejt je star bijo. Dja sam pa pri 61 lejtaj (v)dovica ostala pa sama v rami na štauk. Dapa Baugi vala, zatok sam dostakrat nej sama. Mam 12 vnukov pa 4 pravnuke (dédunoka), zatok vsigdar nekak dvera namé odpre. Nejga takšoga dneva, ka bi najstarejši sin nej prišo do mene. On je v našoj vesi doma. 17 lejt sam že (v)dovica, 79 lejt sam stara. Nika drugo ne prosim nebeško mater, naj mi dopisti, ka bi 80. rojstni den leko doživela vküper z mojo držino v zdravdji in veselo. Zapisala: Ema Sukič Porabje, 6. aprila 2006 5 MUZEJ NA PROSTOM V ROGATCI Muzej na prostom (zvüna) Rogatec je najvekši muzej na prostom na Slovenskom. Najdemo ga pouleg Rogaške Slatine, sedem kilometrov vkraj, čista pri granici s Hrvaškov. Lejta 1997 je biu predlagani za evropski muzej leta. V njem najdemo vse fele hiž in ramov, predstavleni je žitek pavra iz 19. in začetka 20. stoletja iz Rogatca in Boča, Donačke gore in Maclja. Vsi objekti so preneseni in na nouvo postavleni po zgledi originalnih. Na grünti je hiža, v šteri se je narodo pesnik Jože Šmit; okouli je ograček; dale stoji levovje; leseni sronjek; kovačnica; bauta, gé je tüdi kancelaj muzeja; stüdenec, šteromi gučijo čaplja (stüdenec na čigo); pa eške viničarska hiža z vinskov klejtjov in lugašom. Zavolo toga, ka je Donačka znana po kamni, so napravili eške kamnarsko hižo. Hiža je bila prenesena lejta 1981, zgrajena iz lesa, slamnate streje, ilovice, pofarbana je z vapnom. V črnoj künji leko vidimo, kak so inda svejta ženske pekle krüj, tou domanje ženske tö pokažejo, če se prle skupina odlouči za tou. V prednjoj hiži leko napravimo rouže iz krep papira in napravimo kitice iz kukurčnoga bildja. V gümni so mlatili žito, v pravom tali pa so bile štale za maro. V viničarski hiži se leko sednemo in v miri pogejmo krüj iz krüšne peči, dobimo pa domanje vino tö. Viničarji so bili najbole siromacki in so zavolo toga, ka so pavri delali v goricaj, leko živeli v hiži z vinskov kletjov. Dostakrat pa so se zavolo trdoga dela in siromackoga žitka napili domanje šmarnice. Kozolec znamanüva slovensko posebnost. V Prekmurji in Štajerji ga ne najdemo, li ostali del Slavskoga ga pozna. Pod dvojnim kozolcem ali toplarom so sišili seno ali ostale pridelke, pa sklali paversko šker: koula, lestvice … Med obema bojnama je bilou v Rogatci pet baut z mejšanim blagom. Domanje lüdstvo jim je gučalo loden. Napravili so istoga v muzeji, v šterom se je doubilo vse fele: petrolej, vžigalice, sou, cuker, olje, tekstil, paverska šker, plejnato posoudo, cuker za deco … Lidje, šteri pridejo v muzej, majo vse fele programov. Prvi se imenüvle Žulika moje babice, v šterom leko vidite navčili, leko zbirate: pletete iz šibja ali bildja – pomore vam moški, šteri to zna, v kovačnici leko zabivlete cveke, v hiži spletete korpice iz testa, leko pa si poglednete, kak kamnosek dela iz kamna. Najbole so inda kamen nücali za žrmlje -rouranco za ročno mletje mele za krüj. Kamen so dobivali izpod Donačke gore, gé je bilo inda svejta dosta kamnosekov. Vsakšo leto pa si leko ogledate prireditev Likof na taberhi, na šteroj vam pokažejo mlatev s cepami in na gepelj s pomočjov krav, deca cejli muzej, pa spečete krüj v pa se leko probajo v streljanji črni künji, pa spletete kitice iz s fračami. kukurčnoga bildja, napravite Jelka Pšajd rouže iz krep papira ali pa se Foto: arhiv Zavoda igrate s hoduljami (gólyaláb). rogaška dediščina V drügom programi, šteri – Rogatec se imenüvle Stari ata so me JAVNI SKLAD RAZPISAL NATEČAJE Javni sklad za narodne in etnične manjšine na Madžarskem je razpisal namenske natečaje za Kulturne in verske prireditve v maternem jeziku, za Usposabljanje manjšincev za javno življenje, za Izdajo manjšinskih časopisov, za Organiziranje manjšinskega gledališkega srečanja. Rok za vložitev namenskih natečajev je pri kulturnih in verskih prireditvah in pri usposabljanju manjšincev je 25. april, pri manjšinskih časopisih 14. april, pri gledališkem srečanju pa 30. april. Vsa navodila za natečaje najdete na spletni strani http: web.axelero.hu/mnekk. Informacije dobite tudi na sedežih slovenskih organizacij: Državna slovenska samouprava, Gornji Senik, Tel.: 94-534-024, Državna slovenska samouprava, Budimpešta, Tel.: 06-1-3422-721, Zveza Slovencev na Madžarskem, Monošter, Tel.: 94-380-208. Ferenc Kranjec član kuratorija Porabje, 6. aprila 2006 6 ANDOVCI V MOJI OUKULAJ „Andovci je tista najmenša porabska ves, gde ešče vöra bola pomalek bije, etak so dnevi tö dugši kak indrik.” Če je ešče stoj nej bijo v Andovci, te najlekejše tak leko tanajde, če se pri petstau lejt stari bükvi na lejvo obrne, gda tanja Števanovce. Od tec se že čüje, kak žubori vretina Zale. Ešče pet minutov po pejški pauti morate titi, pa gda se v hrastovo korenjé poteknete, že tak notra v ves spadnete. Če si hlače malo dolasprašite pa potistim kauli poglednete, prvo ka te vidli, eden stari leseni zvonik baude. Te zvonik so 1823. leta postavili na srejdi vesi. Nej daleč od zvonika je postavlana edna plošča, kama so tisti gor napisa ni, šteri so leto 2000 v Andovci živeli, vsevküper petdesetšest. Zdaj nas je tö nej dosta več, vejn samo za deset. Če kauli gledamo po vesi, te leko vidimo, ka na ednom brgej malo kuč, na drügom brejgi malo kuč stoji, kauli zvonika par kuč, pa tau je cejla ves. Dapa tau je nej vsigdar tak bilau. Konca 18. stoletja je ves, štera se je k varaškoj cistercijanskoj opatiji držala, 255 lidi mejla. Potejm smo spadali upravno k vesi Števanovci, dapa o tejm bi se nej mogo odlaučiti, v šterom zatiranji je bilau baukše živeti. Tak mislim te, gda so od 1625. leta Törki nas prejkmeli. Zaka? Zato ka te za edno kučo 1 forint porcije trbelo plačati. Zdaj, če vsakše porcije vküpdamo na eden mejsec, petdesetgezerokrat več moramo plačati. V listinaj je ves prvič omenjana leta 1538. Nej daleč od zvonika stoji zidina stare šaule. Gnesden go več ne nücamo, zato ka smo mi »vönavčeni«, ešče mlajši se tak narodijo, ka vejo šteti pa računati. Pa ranč tak nejmamo bauto tö nej, zato ka go nam nej trbej. Ka nam za jesti pa za piti trbej, mi tau vse pripauvamo. Tak dobre zemle mamo, ka tikvi tak velke zrastejo, ka se mački leko špilajo z njimi. Paradajs pa do zime že skur zozrejli. Tak mislim, ka najbaukša ves v Porabji so Andov ci. Infrastruktura je tö pri nas najbaukša. Vode zdaj sprtulejt mamo zavole. Zamanice vse v vodej stojijo. Poti smo pa tak naprajli, naj na njij ne more zaspati. Vsakši pet mejtrov smo edno malo grabo skopali. Gda šofer začne drejmati pa notra v grabo zavozi, auto tašoga dročne, ka ga z glavauv vrkar skur vövdari. Tašoga reda se šofer prebidi pa vozi tadala. Taše poti ešče v cejli Europski uniji nejmajo. Že audalič se vidi, ka je ves bogaboječa, zato ka na vsakšom brejgi mamo eden leseni križ postavleni. Andovci so mala ves, malo lüstva žive v njej. Tak smo kak edna velka družina. Eden drugoga dobro poznamo. Če koga vnoči zaub boli, drugi den tisto že vsakši vej. V gasilskom društvi vsakši moški mora član biti, pa ešče tak nas je malo. Srečo mamo, ka smo skrak pri meji, pa tašoga reda, če prireditev mamo, sausedne vasi iz Slovenije pridejo pomagat. Istino, ka rampo na mejnem prehodi ešče zaprejto mamo, dapa mi smo go trno tak nej nücali, zato ka stardjüča, gda go odpiramo. Bola go te „vökraužimo”, če leko. Ovak se trno nika ne godi med kednom v vesi. Zvaun vsakši den trikrat vdari, gda oslejdnjim, te demo spat, gda oprvin te stanemo. Podne, gda kloncna, te pa tak na obed demo. Tau je tak vsakši den. V nedelo je malo ovak, zato ka te v Števanovce demo k meši. Če bi meše nej bilau, te bi vejn ranč tau nej vedli, kakšen den pišemo. Tak živemo mi v Andovci. Če ste najgeri na ves, te pojte, pa si go poglente. Zablauditi ne morete, zato ka če se prejk Števanovec pripelate, te leko vidli eden süji baur, kama je lesena tablica gorazacvekana, pa piše, ka Andovci! Karel Holec Porabje, 6. aprila 2006 7 Miki Roš IZ MOJOGA DNEVNIKA Ime mi je Janina. Kelko sam stara, vam ne ovadim, ka se takšo deklin ne spitavle. Leko pa vam povejm, ka eške ojdim v šoulo. Dnevnik sam za čala pisati zato, naj ne pozabim, ka se mi je zgodilo v dnevaj mojoga živlenja. Na, vej človek ne mora samo tak tapozabiti, ka se njemi je zgodilo. Dapa nigdar se ne vej. Dnevi mojoga živlenja so se začali pisati, pa je zato tou moj dnevnik, ka se v njem piše od moji dnevaj. NEDELA Z ATINO SPOTREJTO ROKOU Dragi moj Dnevnik, gnešnji den je biu od vsej dnevov najüši. Šesti den je že, ka je naš ata prišo domou s spotrejto rokou. Šesti den je premino, ka ne odi v slüžbo v dalešnjom varaši. Šesti den smo ga mogli poslüšati, kakši srmak je gé. Šesti den smo mogli trpeti njegvo lagvo volou, ka nika ne more delati. Tak se mi vidi, kak če bi vsigdar tak bilou, ka bi emo rokou nut zagipsano. Aaj, pa eške tou! Pri nas doma se več ne smejo gesti banane, pa se od banan ranč nika ne smej gučati. Ranč si nanje ne smemo zbroditi. Naš ata bi na tou tak včasin gore prišo. Tou pa zatoga volo, ka je trno čemeren na banane. Nej, ka je čemeren, liki je vcejlak bejsen na banane. Vej če bi nej bilou tiste talüčene banane, bi nej spadno. Pa če bi se nej spoškaliu na banani, bi si nej spotro prave roke. Ovak pa se dobro čütim. Sestra Zana se je vcejlak po meni vrgla, si je po meni peldo vzela. Trno sam vesela, ka je tak. Tou znamenüje, ka sam si dobro zbrodila, kak se nigdar več ne zalübim. Pa je, ranč kak ge, Zana tö vözglasila: - Vrag naj vzeme moške! Tou je vözglasila zatoga volo, ka se je zalübila v nikšnoga Bilija, steri jo ranč neške pogledniti. Si leko brodiš, kakši šok je biu tou za njo. Kakši šok je tou biu za njou, stera se je leko trikrat na den zalübila pa se je vsikši v njou zalübo tö. Depa pokazala mi je toga Bilija. Boug moj, vej je pa nikši nej! Kak pri vragoum se leko v takšnoga zalübi? Ovak pa je dobro, ka se je v njega zatreskala. Zdaj bar gnako brodi pa guči od moškov kak ge. Zato se moram Biliji zavaliti. Aja, eške tou, brat Andi si je pri pajdaši vlase pofarbo na rdeče. Vejn, od nevoule zavolo našoga nevoulastoga ate. Zdaj bar mamo kaj drugo za gučati v našoj držini, nej samo od atine roke. SREJDA KAK SREJDA Dragi moj Dnevnik, oprosti. Dva dneva sam nej nika pisala nut v tebe. Nej zato, ka bi te pozabila, liki sam si nej vzela čas. Pa sam si tak brodila tö, ka se je telko vsega zgodilo, ka bi preveč dugo pisala. Zato ti zdaj vöovadim tak bole telegrafski, kak bi pisala telegram. Tak je bilou v pondejlek pa torek: Ata se je nika malo vömejno, nej več tak nevoulasti. Brat Andi si je mogo lase nazaj na svojo farbo pofarbati, depa zmejšane farbe so njemi naprajle rouze lase. Zana je samo eden den nej marala moškov, znouva je zalüblena. Padaškinja Bobica je več nej moja padaškinja, una se tö zalübila. Tou sprtolejtje me na nikoj deje. Brat Andi ce. Oča je iz vöre v vöro boukše vole, vse bole na glas si spejvle. Mama ne enja küjati pa njemi dvoriti. Sestra Zana je znouva prajla, ka naj vrag vzeme vse moške, depa večer je znouva vse ovak. Andi si je na goulo glavou namalo vlase. Mama se je od smeja skur pocükala. Name je zvau nikšen Borko pa me pito, če me leko pozove v kino. Ata je pravo, ka gnesden dekline zovejo pojbe v kino, ka tak zapovejda emancipacija. Mama je v torek pri večerdji bar sedemkrat küšnila ato na lice pa na čelo. Tak, gnes, v srejdo se je vse godilo ranč tak, kak v pondejlek pa v torek. Mama gleda ato kak najbole na friško zalüblena. Zana je en tau dneva tö zalüblena, drugi tau pa ne more gnes ešče vöovado, ka več nede šou nazaj v tisti velki varaš v slüžbo. Gda se njemi rouka zavrači, doma nouvo slüžbo dobi. Vejn je zatoga volo tak dobre vole. Aja, Andi zdaj nosi na glavej nikšno čüdno šapko, ka bi njemi spadnila do nousa, če bi se nej stavila na vüjaj. Name je gnes tö zvau Borko, naj dem z njim v kino. Pa mi je druga najboukša padaškinja Paula prajla, ka se njemi trno vidim, čegli sam mlajša od njega. Moram prajti, ka mi je nej bilou vseeno. Dobro sam se čütila, ka se vidim takšnomi fejstnomi pojbi. Depa kak sam prajla pa kak sam se sama s seuv zgučala: - Vrag naj vzeme moške! Ja, dragi moj Dnevnik, tak je tou. Kak se leko žitek tak se je dau pri frizeri ošišati na nulo, tak je gé kak dar nej bilou nej edne nevoule mene je tak, samo ge ostanem kokošeče s spotrejto rokou. Eške nam je na svojom. Vrag naj je vzeme, d j a j -iz baute prineso banane. Pa je meni je nej trbej. videti nej ednoga pojba nej. nagnouk vöobrne, se tak na- Naš ata pa se ravna, kak bi nig-gnouk vömini. Z vsejmi kouli Porabje, 6. aprila 2006 PETEK, 07.04.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 Z VAMI, 11.25 ZGANJANJE BIZONOV, FRANC. DOK. ODD., 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 TOD SEKLA BRIDKA BODO JEKLA, DOK. MESECA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŽAMETEK, RIS. NAN., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: SLIKAR, 16.25 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOTS. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JUŽNA AFRIKA: FANT, KI JE ŽELEL POLETETI, 17.45 TIBETANSKO ZDRAVILSTVO V HIMALAJI, NEMŠ. ZNANSTV. ODD., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 MEDVEDEK UHEC, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2006, 21.35 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 TIBETANSKO ZDRAVILSTVO V HIMALAJI, PON., 0.50 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.45 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2006, PON., 3.20 INFOKANAL PETEK, 07.04.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, ZABAVNI INFOKANAL, 11.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 12.20 ŠPORT ŠPAS, 12.55 SP V PLAVANJU, 16.00 ZDAJ!, 16.25 DP V HOKEJU NA LEDU, 18.45 VATERPOLO, KVALIFIKACIJE ZA EP, 20.00 SEDEM ČUDES INDUSTRIJSKEGA SVETA, ANG. DOK. SER., 20.50 PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 21.20 STARI NOVI OBRAZI EVROPE: SLOVENIJA, 21.50 AVEN ČHAVORA - PRIDITE OTROCI, DOK. FILM, 23.20 TOMMY, ANG. FILM, 1.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.30 INFOKANAL SOBOTA, 08.04.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SLOVENCI V ITALIJI, 13.40 KOMISAR REX, AVST.-NEMŠ. NAN., 14.30 JUNAKI PETEGA RAZREDA, SLOV. FILM, 16.10 UMKO, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 DALEČ JE SMRT ..., DOMAČA NAN., 20.40 HRI-BAR, 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.35 TELESA, ANG. NAD., 23.35 NOČ POJE NJENE PESMI, NEMŠ. FILM, 1.05 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.45 HRI-BAR, PON., 2.55 INFOKANAL SOBOTA, 08.04.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.50 SKOZI ČAS, 12.00 STARI NOVI OBRAZI EVROPE: SLOVENIJA, 12.25 ZDAJ!, 12.50 NAPOLEON, FRANC. BIOG. NAD., 14.20 MAGAZIN LP V NOGOMETU, 14.55 NOGOMET, PRVA LIGA SIMOBIL, 16.55 SLOVENSKI POKAL V ROKOMETU (M), CELJE PIVOVARNA LAŠKO - GORENJE, 18.30 KOŠARKA NBA ACTION, 19.00 SP V PLAVANJU, 20.00 NICHOLASOVO DARILO, IT.-AM. FILM, 21.25 SKRIVNOSTNO JEZERO, FRANC. LIT. NAD., 22.15 NIKOLI OB DESETIH, 23.15 VEČNI ALBUMI - LOU REED, GLASB. DOK., 0.10 AMERIŠKA KRPANKA: APALAŠKO POTOVANJE, GLASB. DOK., 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL NEDELJA, 09.04.2006, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.35 ŠPORT ŠPAS, 10.05 UMKO, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, PONOVITEV, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 14.35 PET MINUT SLAVE, 15.15 GLASBENI DVOBOJ, 15.45 KUHALNICA, 15.50 AVDICIJA 2025, 16.00 NOREC NA LINIJI, 16.10 ŠPORT IN ČAS, 16.30 ODPRTO, 16.40 LORELLA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.35 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.00 VEČERNI GOST, 22.55 POROČILA, VREME, 23.10 DOMOVINA, NEMŠKA KRONIKA, 0.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 0.55 INFOKANAL NEDELJA, 09.04.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.15 SKOZI ČAS, 9.25 HRI-BAR, 10.30 KVARTET FLAVT NEREIDE, 11.00 ZAPISKI S POTAPLJANJA, FRANC. DOK. SER., 11.25 HEIDI, AM. FILM, 13.00 KVALIFIKACIJE ZA EP V VATERPOLU, 14.10 DP V HOKEJU NA LEDU, 16.50 SLOVENSKI POKAL V ROKOMETU (M), 18.30 MAGAZIN LIGE SIMOBIL V NOGOMETU, 19.00 19. MEDNARODNI TURNIR MLADIH V RITMIČNI GIMNASTIKI, 19.30 KOŠARKA NBA ACTION, 20.00 HIMALAJA Z MICHAELOM PALINOM, ANG. DOK. SER., 20.55 MOZARTOVE NOVICE, 21.00 IZVEDBE NAJSIJAJNEJŠIH MOJSTROVI, 21.30 VELIKA MAŠA, BALET, 21.50 VRATOLOMNA VOŽNJA JANE HALL, ANG. NAD., 22.40 SP V PLAVANJU, 0.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 10.04.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TISTEGA LEPEGA PO POLDNEVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 14.30 TURISTIKA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 ROLI POLI OLI, RIS. NAN., 16.00 FRANCEVE ZGODBE S KONJI, 16.05 RADOVEDNI TAČEK: RED, 16.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: POŠTA, 16.35 BISERGORA, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NIGER: POTOVANJE SKOZI PUŠČAVO, 17.45 ŽARIŠČA EVOLUCIJE, NEMŠ. POLJ. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.40 PINGU, RIS., 19.00 DNEVNIK,VREME, MAGNET,ŠPORT, 20.00IZZIVI, 20.30UMETNI RAJ,21.00 KOMISARREX,AVST.-NEMŠ. NAN., 22.00 ODMEVI,KULTURA,ŠPORT,VREME, 22.50 SCHILLER, NEMŠ. FILM, 0.25 ŽARIŠČA EVOLUCIJE, NEMŠ. POLJ. SER., 1.05 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 10.04.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, ZABAVNI INFOKANAL, OTROŠKI INFOKANAL, 13.55 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 14.50 MOZARTOVO LETO, 14.55 MOZARTOVE NOVICE, 15.00 LEGENDARNE IZVEDBE - VELIKI OPERNI FINALE I, 15.30 W.A.MOZART-U.SCHOLZ: VELIKA MAŠA II, 15.50 HIMALAJA Z MICHAELOM PALINOM, ANG. DOK. SER., 16.50 DREVO ŽELJA, NEMŠ. NAD., 18.30 TEKMA, 19.20 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTR. NAD., 20.15 PRAKSA, AM. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, 22.35 FUTURAMA, AM. RIS. NAN., 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.55 INFOKANAL TOREK, 11.04.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 SOŽITJA, 11.25 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2006, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HRI-BAR, 14.25 ZAPISKI S POTAPLJANJA, FRANC. DOK. SER., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS. NAN., 16.05 MUNKIJI, RIS., 16.10 MIŠKA SMETIŠKA, AN. NAN., 16.15 JEZUS IN JOSEFINE, DANSKA OTR. NAD., 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZGODBA O ŽITU, DOK. ODD., 18.00 MODRO, 18.35 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 18.40 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 21.00 DREVO ŽIVLJENJA, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 WILLY BRANDT, NEMŠ. DOK. SER., 23.30 ZGODBA O ŽITU, PON., 0.00 MODRO, PON., 0.40 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON., 1.40 INFOKANAL TOREK, 11.04.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, ZABAVNI INFOKANAL, OTROŠKI INFOKANAL, 14.45 ARITMIJA, 15.20 STUDIO CITY, 16.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 DP V HOKEJU NA LEDU, 20.00 IZOBČENCI, ANG. NAN., 20.30 UMETNIŠKI VEČER: SAMUEL BECKETT, OB 100. OBLETNICI DRAMATIKOVEGA ROJSTVA, 21.50 ZORA, ŠVEDSKI FILM, 23.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.00 INFOKANAL ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT