> Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto \ gl. 20 ki\. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta l »1. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za 1 leta 1 gl. 80 ki., za 1 4 leta '.»o kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj XLVIII. V Ljubljani, 19. mal. serpana 1895 List 29. Pismo Nj. Svetosti Leona XIII po Božji previdno&ti papeža, do nadškofov in škofov Zedinjenih deržav v Severni Ameriki. Papež Leon XIII. Častiti bratje! Pozdrav in apostoljski blagoslov! Preselimo se v duhu k Vam čez širno morsko poveršje: čeravno smo se že večkrat o raznih prilikah obračali s katoliško besedo do Vas, zlasti ko smo pisali občno okrožnico do škofov vesoljnega sveta, — smo vendar sklenili, se ober-niti do Vas zlasti sedaj, z namenom, da koristimo katoličanstvu v Vaših krajih, k čemur nas zlasti vspodbuja to, ker ne cenimo čverstega amerikanskega naroda nič manj, kakor ga ljubimo, in pri katerem ne vidimo napredka samo v deržavnem življenju, temveč tudi v katoličanstvu. Ko je pred kratkim slovesno praznovalo Vaše ljudstvo štiristoletnico najdenja Amerike, smo se tudi Mi z Vami vred spominjali na ta preimenitni dogodek in to z veselim vdeleženjem in sorodnim sercem. In nismo se takrat zado-volili, le želje Svoje izreči, temveč. Naša želja je bila, kolikor toliko biti tudi osebno pri Vaši slovesnosti, zato smo radostno poslali tje namestnika Svojega. Kar smo pa storili, o tej slovesnosti, nismo storili brez vzroka: kajti komaj je amerikansko pleme znano postalo, ga je sprejela Cerkev v materinsko svoje naročje. Kajti, kakor smo pri druzih prilikah pokazali, si je prizadeval Kolumb, kar je tudi najznamitejši sad njegovega truda, zagotoviti pristop kerščanstvu v najdene kraje: v namenu vedno stanoviten, je znamnjeval in postavljal vedno na bregovih, kjerkoli se je bil ustavil, podobe križanega Izveličaria. Kakor je nosila nekdaj Noetova ladija ostanke človeštva in seme Izraelcev tako so nosile ladije Kolumbove čez nezmerno moije daljnim prekmorsk:ni bregovom kali velike deržavne olike in seme katoličanstva. Ni tukaj mesto, da bi opisovali posamezne dogodke. Gotovo je, da je že davno zasvetlila luč sv. evangelija rodovom, katere je razgernil Kolumb. Dobro je znano, koliko redovnikov, zlasti frančiškanov, ravno tako dominikanov in jezuitov je odhajalo, celih dvesto let v novi svet, da bi tam skerbeli za dušno hrano izseljencem, zlasti pa domačine spreobračali iz krivoverstva, — kjer so velik trud svoj končali cesto s ker-vavo smertjo. Še celo imena Vaših mest, rek, gora in jezer uče in jasno pričajo, da so že začetki zaznamovani s sledovi katoliške Cerkve. Tudi to, kar sedaj le omenimo, se ni zgodilo brez sklepa Božje previdnosti: „Ko so amerikanske naselbine 8 pomočjo katolikov dosegle prostost in samostojnost, je nastala na isti način tudi hierarhija cerkvena, — in tedaj, ko je poklicalo ljudstvo slavnega \Vašingtona k deržavnemu kermilu, je bil umeščen po veljavi duhovske gosposke pervi škof v Ameriki. Prijaznost in zaupnost pa, ki je vladala med tema dvema možema, je bila menda tudi povod, da so bile Zedinjene deržave s katoliško Cerkvijo vedno v največjem soglasju in prijaznosti. Pa ne brez vzroka. Kajti deržava more obstati le, če ima dobre nrav zakone; to je tudi takoj sprevidel Vaš p deržavnik, katerega smo ravno omenili, in ki je bil tako vzvišenega duha in deržavne nadarjenosti. Dobre šege obsegajo in zavzemajo nekako vero v sebi, katere že po svojem bistvu varujejo in branijo vse nauke in resnice, iz katerih izhajajo dolžnosti, in ki prepovedujejo grešiti. Je pa li Cerkev kaj druzega, kakor postavna, po povelju in volji Jezusa Kristusa vstanovljena družba, da ohranjuje svetost šeg, in da varuje vero? — Zato je gledala Cerkev, kakor smo skušali že večkrat dokazovati, sicer že po nravi na dušni blagor in dosego nebeške sreče: vendar pa koristi tudi v posvetnih stvareh tako zelo, da bi tudi tedai ne mogla bolj koristiti, ako bi pred vsem drugim bila postavljena v rast in pospeh le pozemeljskega življenja. Hitrega napredka Vašega deržavljanskega življenja in tudi v verskih stvareh ne more nikdo preceniti. Kajti, kakor so dosegle deržave v teku jednega leta neznano velik kulturni razvoj, tako vidimo tudi (-erkev, v začetku tako majhno in neznatno, zdaj veliko in bujno cvetočo. < e pa naraščanje moči in bogastva dtržav pripisujemo pridnosti in duševni moči ljudstva, po pravici cvetoči položaj katoličanstva pred vsem drugim prilastujemo čednosti, skerbi in modrosti škofov in duhovnov, potem pa zvestobi in darežljivosti katoličanov. Ko so se vsi po močeh potrudili, Vam je bilo mogoče vstanoviti neštevilnih pobožnih in koristnih naprav: cerkva, nižjih in višjih šol, sirotišnic, bolnišnic in samostanov. Kar pa skerb duševnega blagra v pravem pomenu zadeva, smo zopet marsikaj zvedeli, kar nas z nado in veseljem napolnjuje, t. j. naraščenje svetne in redovne duhovščine, cenitev pobožnih društev, pomnožitev katoliških semenišč, nedeljske šole za veronauk, medsebojna pomožna društva, društva treznosti, zraven tega veliko dokazov pobožnosti, ki vlada med ljudstvom. (I)alie sledi.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. V uršulinsk;h dekliških šolah je bil sklep letošnjega leta v soboto, 18 t. m. Učenke 7. in <1 razreda vnanje in notranje šole, ki so od Bin-košti zopet hodile k poduku, so imele v samostanski kapelici zahvalno sv. mašo, drugim učenkam so se razdelila spričevala. Vseh učenk je bilo namreč v otroškem vertcu 50. v vnanji ljudski šoli 532, v vnanji slovenski meščanski šoli (I. razred) 57. v notranji ljudski šoli 259 in v notranji nemški meščanski šoli (I razred) 50 učenk. Prihodnje leto bo imela meščanska šola dva razreda; sprejemajo se pa v meščansko šolo učenke, ki so doveršile peti razred ljudske šole. v meščanski šoli se pripravljajo za učiteljske pripravnice in strokovne šole: — Potres je poškodoval več ali manj tudi šolske sobe pri Uršu-linkah. ki se bodo pa do mesca septembra popravile. Kateri dan v septembru se prične šola, naznanilo se bo v Časnikih. Ljubljana. (Spomin na potrese.) Sv. Alež je eden varhov zoper potrese*) in za ta dan so pre-vzvišeni gospod knez in škof v imenu vernikov ljubljanske škofije obljubili vsako leto eno sv. mašo. Opravili so to pobožnost letos sami 17. t. m. v stoljni cerkvi ob 8ih, in 3icer bila je tiha spokorna maša med azistenco dveh kanonikov; vdeležil se je stoljni kapitelj in polna cerkev vernega prebivalstva. Po sv. maši so opravili navadne molitve, ktere se po ukazu Leona XIII navadno molijo po vsaki sv. maši, in k temu še molitve za odvernjenje potresa, ktere mašniki vse škofije še vedno privzemajo v vsaki maši (št. 15). Pri sv. maši v dan sv. Aleža moli in prosi mašnik za milost božjo, da bi mogli velikega svetnika posnemati v njegovem bogoljubnem življenji. List je vzet iz 1. pisma sv. Pavla do Timoteja, v kterem apostelj piše: „Velik dobiček je pobožnost z zadovoljnostjo. Nič namreč nismo prinesli na ta svet; gotovo je, da tudi nič ne moremo odnesti. Ako pa imamo živež in obleko, bodimo s tem zadovoljni. Zakaj kteri hočejo obogateti, padejo v skušnjavo in v zadrego hudičevo in v veliko nepridnih in škodljivih želj, ktere potopč človeka v pogubljenje in končanje. Korenina vsega hudega je namreč lakomnost; nekteri, ki so po nji hrepeli, so zašli od vere." — Ti pa, o človek! beži od tega. derži se pravice, pobožnosti, vere, ljubezni, poterpežljivosti, krotkosti itd Vse se lepo zlaga z življenjem sv. Aleža, in prelepe so v zadnji verstici imenovane čednosti, ki se prosi v mašni molitvi pomoč, da bi jih mogli verniki posnemati. Ravno tako se zlaga evangelij te maše (Mat. 19), kjer sv. Peter govori Jezusu: „Glej, vse smo zapustili in smo šli za teboj: kaj tedaj bomo imeli za to?" Jezus pa mu je odgovoril, da o prerojenji, ko bode Sin človekov sedel na sedežu svojega veličanstva, bodo tudi oni z njim sedeli in sodili dvanajstere rodove Izraelove in vsak, ki se bode odpovedal časnim stvarem zarad Njegovega imena, bo sto temo dosegel povernjeno in posedel večno življenje, — Pred zadnjo molitvijo sv maše se blagruje v verstici človek, kterega bode Gospod, ko pride, našel čujočega; resnično, pravi Gospod, postavil ga bodem čez vsa dnbra. V končni molitvi ponižno prosi mašnik usmiljenega Boga v imenu vernikov, da bi bili deležni pri prošenj sv. Aleža. čegar spomin smo pri sv. maši obhajali. Novomeška višja gimnazija je sklenila le tošnje šolsko leto — kakor povzamemo iz nam priljudno poslanega tiskanega poročila — 9. julija. Na gimnaziji je podučevalo 15 gg. profesorjev, dijakov pa je bilo ob koncu leta 217, torej 43 več kot lani. Odliko jih ima 20, pervi red 131, drugi red 21 in *» Sv. Aleža je začelo mesto lnomost častiti kot pomočnika zoper potres. V dan tega svetnika. 17. jul. 1670 je bil lnomost obiskan s strašnim potresom. Od tistega časa je mesto začelo častiti sv. Aleža za patrona te velike nesreče. (Gl. »Škofijski List» št. IV, 1885.) tretji red 10; 35 dijakov ima ponavljavno skušnjo. Osmošolcev je bilo 22; za zrelostno skušnjo (maturo) se jih je oglasilo 21 in 4 ptuji dijaki. — Posebno velika dobrota za novomeške dijake je letos vstanov-Ijena dijaška kuhinja v domu gg. rokode^kih pomočnikov, kjer je vsak dan 30 učencev dobivalo opoldne hrano. — Pred šolskimi naznanili ima letno poročilo jako zanimiv spis: Božji grob pri Germu poleg Novega mesta. Vč. g. profesor dr. J. Marinko pripoveduje najpoprej* zgodovino vseh treh božjih grobov na Kranjskem, namreč onega v Štepanji vasi pri Ljubljani, novomeškega in kamniškega. ki je tik cerkve sv. Jožefa na Žaljah. Novomeški božji grob je bil pa zelo zanemarjen. G. Ivan Krajec, tiskar in posestnik v Novem mestu, je lansko leto kupil na pol poderto stavbo in jo večinoma na svoje stroške toliko popravil, da služi zopet pervot-nemu namenu in da so ga 4. maja t. 1. blagoslovili mil. g. prošt Peter Urh Zanimivemu opisu je pride-janih 5 slik in načertov. Iz Železnikov. 8 julija. (Pervo sv. Obhajilo.) Prav na lepi, pri nas dozdaj nenavaden način se je veršil ta sv. obred včeraj zjutraj tukaj pri nas. Krono je postavil dolgemu in skerbljivemu trudu, s katerim so naš priljubljeni čast. gosp. kaplan in katehet Jan. Meršolj skoz dolgo časa pripravljali 15 otrok za to, za mladino najvažnejše sv. opravilo. Včeraj zjutraj 3/46. so se zbrali mladi pervo - obhajanci v šolski učni dvorani, deklice v belo oblečene z venci na glavi, dečki pa s šopki na persih. Opravili'so naj pred skupno kratko molitev. Kmalu na to je jelo odmevati od zvonika slovesno priterkovanje, in malo ker-delice se je pomikalo v lepem sprevodu, njim na čelu šolska zastava, v cerkev. Čast. gosp. kaplan peljali so otroke najpred h kerstnemu kamnu, ogovorili jih in jim med drugim poklicali v spomin, da so jih njihovi botri nekdaj le sem k sv. kerstu prinesli, in v njih imenu na stavljena vprašanja odgovarjali. Danes, djali so, zamorete po botrih storjene obljube, preden pristopite k pervemu sv. Obhajilu, sami še enkrat ponoviti, in na vprašanja, ki se stav-Ijajo pri sv. kerstu do botrov, so otroci zdaj sami na glas odgovarjali. Najbolj ganljivo pa je bilo. ko so na to podali eni izmed deklic v imenu vseh beli pert z besedami: „Sprejmite belo oblačilo nedolžnosti, in prinesite ga neomadeževanega pred sodnji stol našega Gospoda Jezusa Kristusa, da zadobite večno življenje. Amen." Enemu izmed dečkov pa so podali gorečo svečo, rekoč: „Sprejmite gorečo svečo, in ohranite brezsvarljiv svoj kerst, spolnujte zapovedi Božje, da kadar bo Gospod prišel k ženitvanju, Njega z vsemi Svetniki v nebeškem dvoru sprejeti zamorete in z Njim na vekomaj živite. Amen." Na to se je sprevod pomikal počasi gori po cerkvi, kjer so zavzeli otroci pri obI\ajilni mizi svoje jim nakazane prostore. Zdaj se je opravila sv. maša in slovesnosti primeren govor, ki je bil v pervi versti namenjen novo - obhajancem, zraven pa obsegal tudi za odrašene mnogo koristnih in potrebnih naukov. Po pridigi so otroci molili še na glas Božje čednosti po mašnikovem zavživanju pa prejeli sv. Obhajilo. Davi na vse zgodaj so novo - obhajanci romali še s čast. gosp. kaplanom k Materi Božji v Sušo, kjer je bila ob 6ih sv. maša; potem pa so jih pri posestniku Janez Rozman-u na Jesenovcu pogostili še s primernim zajuterkom. Bog daj, da bi se otroci zvesto ravnali po lepih naukih čast gosp. kaplana, katerim naj mili Bog vterdi ljubo zdravje in jih ohrani še prav mnogo let naši fari! L Sv. misijon v Grahovem. Nepozabljiv ostane Grahovskim faranom Čas od 22. do 30 junija t. 1. Že lansko leto za mesec september napovedan in pričakovan je bil sv. misijon; ali zgodilo se je drugače. Vse je bilo pripravljeno, pa nevtegoma nam je bil sv. misijon prepovedan vsled na novo se prikazavše vročinske bolezni, dasi že drugi teden ni bilo treba nobene zdravniške pomoči. Pa zgodilo se je, in gotovo je bila volja Božja in ti, ki so provzročili prepoved, so bili nekako njena sredstva. Morda nismo bili te milosti lanske leto vredni, ali pa bi ne bilo tolike vdeležbe in vspeha, kakor letos. Hrepenenje in pričakovanje, posebno pa še priprava za sv. misijon, vnela je serca faranov tako, da so bili vsi navdušeni. In ko so v soboto, 22. junija, začeli pri-terkavati, in ko so se slednjič prikazali vozovi z gg. misijonarji, zablestela se je marsikateremu faranu solza v očesu od veselja, saj celi prejšnji teden nastavljali so k dnevu noč, da bi potrebna dela izveršiti mogli in čas sv. misijona popolnoma praznovali. Da. celi teden sv. misijona bil je pri nas vsaki dan veliki praznik. Dopoldan in popoldan bila je cerkev natlačeno polna. Ostajale so hiše prazne v nadi. da bode Bog varoval, ker stari in mladi hiteli so poslušat od Boga poslane namestnike Gospodove. Pozabili so na trudne svoje ude in čakali poterpež Ijivo tudi čez poldan, da bi popoldne ne zamudili pridige. Spovednice so bile ves ta čas od pervega dnč skozi cel teden od jutranje zore do 8. ure zvečer oblegane s spovedenci in vsaki je opravljal dolgo sv. spoved, serce so tako rekoč na rokah spovednikom nosili in zaupljivo odpirali, da se rešijo vseh dušnih bolečin in stisk. Da, res je bilo lepo gledati to množico pobožnega, s tako odkritoserčnostjo in gorečnostjo prešinjenega dobrega ljudstva, kako je s solzami v cčeh hvaležno sprejemalo nauke, svarila in opomine, kako se je pogostoma glasno ihteč odpovedovalo strastim in hudobijam. Bog daj, da bi le njih terdni sklepi nikoli ne odjenjali. Ginljiva je bila občna sprava v petek popoldan, ponovljenje kerstne obljube. Škoda, da zaradi neizmernega joka skoro pridigarja slišati ni bilo. In ko je ob 8ih ta dan priterkavati začelo, spravljali so se med seboj ti in uni, ki že po več let niso med seboj govorili zarad sovraštva. Nastala je sprava za celo faro, povernila se je prijaznost in prijateljstvo. Posebno lep pa je bil sklep sv. misijona v nedeljo. Čeravno je bil naznanjen še le <":> 4ib popoldan, bilo je že ob eni povsod polno ljudstva. Križa ni bilo mogoče v cerkev prenesti, moral je biti zunaj blagoslovljen. Fantje Grahovske fare, ki so križ in podobo sami kupili (za 118 gld ), iz vsake vasi štirje, so bili odločeni pri procesiji težki hrastovi 5 metrov visoki križ nositi. V ta namen preskerbeli in pobarvali so si lesene droge, priterdili na nje sveče in okinčali so se na desnih ramah z lepimi šopki. Križ je pri procesiji spremljalo 64 belo oblečenih deklic družic in 160 do-raščenih z venci na glavah okrašenih deklet. Za križem, katerega je blagoslovil preč gosp. dekan iz Cirknice, šle so pevke, potem pa s preč. g. dekanom na čelu čč gg misijonarji Nežmah, Pogorelec, Nastran, Navinšek in drugi duhovni. Gotovo vsem vdeležencem ostane v dobrem spominu ta sklepna procesija. Naj bi le tudi mi nikoli ne pozabili, da moramo tudi v sercu nositi ljubezen do križa: „večnega življenja lučia Bog blagoslovi trud in skerb gg. misijonarjev, ki so večkrat ponavljali besede: „Grahovski farani imajo dobro seroe." in jaz pristavljam željo, naj bi ga le Jezusu darovali in zvesto ohranili! Iz Sarajeva. (Posvečevanje novih duhovnov, eden naših gojencev.) Zakrament mašniškega posve-čenja je delil presvetli nadškof dr. Jož. Stadler 24. 21». in 30. rožnika. Blagi novoposvečenci so čč. gg.: Iv. Mitrovic, Mate Bekavec, Iv. Papir. Marko Tverdkovič. pa frančiškan Andrija Vin-»• e t i ('. Br. Jeronim Pa veli«' prejel je subdijakonat in dijakonat. Imeli so že novo mašo: Mitrovic v Sarajevu, Papič v Bogojmi in Tverdkovir v Fojnici. Naj smemo tukaj omeniti, da gosp. Tverdkovič je eden izmed tistih 3 mladenčev, ki so bili pred več leti pripeljani iz samostana oo. Trapistov iz Marija-Zvezde v Bosni in so bili zderževani v Ljubljani na troške naše „dijaške mize", ter je eden izmed njih že duhoven frančiškan v Bosni, eden še v naukih pri oo. jezuitih v Št. Andreju tretji — Marko Tvrdkovir — pa je bil sedaj med posvečenci v Sa-rajajevu. Vsi so nam sem ter tje dopisovali, in od č. g Markota nam je te dni došlo priserčno pismo, v ktereiu med drugim pravi: Eto po milosti božjoj polučih i dosegel sem) cilj. za kojiin sam jur <žei odavna uzdisao «vzdihovali, budi stoga prije svega • pred vsem) našemu dobromu Bogu. od koga svako dobro proizlazi (izhaja), vječna čast. hvala! Nego tudi i Vama, prečas(t)ni gospodine srdačna hvala, jer ste ... osobito k tomu doprinjeli. Dok budem živ. Bogu ou (čem» Vas dragom izručati, a napose »:u za Vas v prvih pet misaih) sv. moliti. Izvolite dobrotivo primiti ovu spomen - sličicu*) a sječajte se ko i dosada u Vašim molitvama Vašega, koji Vas sinovskoin ljubavlju ljubi zahvalnega gojenca Jos. Marka Tvrdkovira. Sarajevo 13. srpnja 1895. •t Prelepa je la spominska novoma>na podobn a. kakorSne nis*-m >e videl: Glavna podoba. Sen-e Jezusovo, je kakor nad oltarjem. na oltarju med svečami stoji spred mon>tran< a, na okrog razversteno je polno angeljev. Zvelifar pa v neizmerno lepem Mjanji. — Na drugi strani ima podobica napis: ..i»m*- duša moja žele» i u dvore (¿ospodnje; srre moje i du;a moja raduje se k Bogu živomu." ..Jer je bolje j**dan dan u dvorovima Tvojim od luljade; voiim prezren biti u domu Božijem nego živjeti u Satorima bez-božiu<*kiin." Ps. 83. t. 10. Uzdah: Slatko Srce lsusovo daj. da Te sve to više ljubim' Slatko Srce Marijino, budi mi spas!