1923 1988 gl Glasilo delovne organizacije Iskra — Industrija baterij Zmaj, n.sol.o. MAREC 1988, Leto XXIII Številka 3 >Qskra7< Zaključeno je poslovno leto 1987 Poslovno leto 1987 je bilo leto, ki je bilo obeleženo s celo vrsto težav v jugoslovanski družbi. Na gospodarskem področju je za minulo leto nedvomno značilna zelo visoka inflacija ob majhni gospodarski rasti ter neprestano administrativno poseganje v ključ-n‘a področja gospodarjenja. Kot vemo smo v minulem letu dobili nov obračunski zakon, imeli interventno zakonodajo na področju osebnih dohodkov, imeli neposredno kontrolo cen pri formiranju prodajnih cen, izdelkov, da bi na koncu leta doživeli zamrznitev cen s hkratnimi popravki cen energije in surovin, ki so drastično posegle v dohodek predelovalne industrije, imeli smo spreminjajočo se obrestno mero ter še vedno za približno 30 odstotkov prevrednoten dinar. To so seveda le glavna področja administrativnih posegov, bila je še cela kopica drugih, ki so nam povzročala celo vrsto težav in dodatnega ************ naslovna stran PRIŠLA JE V DEŽELO POMLAD bi lahko zapisali tri dni pred nastopom tega letnega časa, čeprav so se Kamniške planine še belile po zimsko, vendar je bilo tako čudovito sončno, čisto in oprano, pa pospravljeno in poravnano na parkirnem prostoru, da je bilo praznično vzdušje kar čutiti, ki je velo iz posredne bližine naših sosedov v Avtomatiki, ko jih je obiskal Mihail Gorbačov s svojim spremstvom. Na sliki: posnetek z našega dvorišča v četrtek 17.marca s pogledom proti Šmarni gori in s Kamniškimi planinami v ozadju. dela. V takih pogojih gospodarjenja je samostojnost delovnih organizacij vedno manjša, manevrski prostor v poslovnih odločitvah se je zmanjšal na minimum, samoupravljanje pa postaja vedno bolj le črka na papirju, saj se na mesto samoupravijalcev odloča že administracija. Tako stanje je nedvomno izrazito vplivalo na poslovanje naše DO. V leto 1987 smo namreč startali z izredno neugodnim razmerjem med prodajnimi cenami naših izdelkov in cenami surovin in polizdelkov, kar je bila posledica dejstva, da smo v celem letu 1986 lahko dvignili cene naših izdelkov le za 31 % ob inflaciji, ki je presegla tedaj 90 %. Tako neugodna gibanja so se nadaljevala do oktobra. V tem času smo dobili dovoljenje za korekcijo prodajnih cen za 25 % ob hkratnem dvigu cen re-promateriala za blizu 100 %. Stanje na področju cen na domačem trgu se je popravilo v zadnjem četrtletju, ko gmo lahko prodajne cene naših izdelkov dvignili v povprečju zanekkj več kot 70 %. ' r s) 5 ! s 2° Nerealne prodajne cene na doša-čem trgu, prečenj»ghoekj^1^!bja, zaradi različnih 'v^ro^ov* zmanjšana prodaja na domačem trgu in izvozu, sprememba obračunskega sistema ob hkratnem slabšem gospodarjenju z zalogami so pripeljale do tega, da se je naša delovna organizacija celo leto otepala z izgubami, ki so naraščale do meseca septembra, v zadnjem tromesečju pa so upadle. Po periodičnem obračunu za prvo polovico leta je bila narejena temeljita analiza poslovanja ter sprejet načrt sanacije. V sanacijskem programu smo obdelali tako notranje kot zunanje vzroke za nastalo izgubo ter si postavili cilje, ki naj bi pripeljali do izboljšanja stanja. Realizacijo ciljev smo tudi mesečno in tromesečno preverjali. Tako smo dosegli prodajo na domačem trgu 98 %, izvoz smo realizirali 99,1 odstotno, zaloge smo zmanjšali za 20 % več kot smo si začrtali, faktor obračanja zalog pa smo povečali iz 4,5 v prvi polovici leta na 9,3 ob koncu leta. Vse to smo naredili z manjšim številom delavcev, saj nas je bilo ob koncu meseca marca 483, konec decembra pa le 438. Dokaj uspešni smo bili tudi pri realizaciji inovacijskih projektov, tako smo uspešno in v roku zaključili racionalizacije pri bateriji 4R 25, v roku smo tudi dokončali projekt ŠIBA /baterija 4 PF 100/, do meseca novembra smo naredili presek stanja na projektu LIBA in pripravili, tako kot smo načrtovali, tudi aneks k investicijskemu elaboratu. V letu 1987 so potekale tudi aktivnosti na projektih HEBA in ALBA, ki pa se bodo končale v Ustavna dopolnila v naših razpravah letu 1988 in bomo njihovo uspešnost ocenjevali v letošnjem letu in enako velja za projekt OBOKA. Zaradi kadrovskih težav nismo v roku zaključili mikroorganizaci-je v komercialnem in razvojno -tehničnem področju, zaradi istih razlogov tudi nismo do konca uvedli novega sistema nagrajevanja delavcev /osebni prispevek delavca k rezultatom gospodarjenja/. In kakšni so bili rezultati poslovanja prikazani v dinarjih? Celotnega prihodka smo ustvarili 8,432 milijarde din, kar je za 73 % več kot v letu 1986 in za 4,6 % več kot smo ocenili v predsanacijskem programu. Na domačem trgu smo prodali za 4,897 milijarde din, kar je za 60,9 % več kot leto prej in za 7,2 % več kot smo predvidevali. V strukturi celotnega prihodka realizacija na domačem trgu predstavlja 58 odstotkov. Izvoz smo realizirali v vrednosti 1,741 milijarde din, kar je za 180,5 % več kot leta 1986 in za 10,7 % več kot je planirano v revaloriziranem planu, prikazano v dolarjih pa smo izvozili za 42 % več kot v letu 1986 ter tako dosegli izvoz v višini 2,379.112 ameriških dolarjev. Materialni stroški so porasli za 137,6 % in znašajo 6,363 milijarde din. Na tako visoko rast materialnih stroškov so vplivali visoki revalorizacijski stroški, ki so ob koncu leta dosegli vrednost 1,413 milijarde din. Porabljena sredstva v višini 6,728 milijarde din so se povečala za 95 % v primerjavi z lanskim letom in v strukturi celotnega prihodka predstavljajo 80 %. Končni rezultat poslovanja je negativen. Izkazana izguba v višini 862 milijonov din je za 54 milijonov večja, kot smo jo predvideli v predsanacijskem programu, predvsem zaradi bistveno povišanih revalorizacijskih stroškov in je za 217 milijonov manjša kot izkazana izguba ob koncu tretjega tromesečja. Izguba je bistveno manjša v TOZD Specialne baterije /131,6 mio din/ kot v TOZD Baterije /730,4 mio din/. Izgubo smo uspeli v celoti Sprejem ustavnih dopolnil je pomembna osnova za izhod iz sedanje gospodarske in politične krize v naši družbi. Za uresničitev tega cilja je zelo pomembno, kakšna bo vsebina teh dopolnil. V naši delovni organizaciji je bil nosilec razprave o ustavnih dopolnilih k zvezni ustavi iz leta 1974 sindikat. Namen razprave je bil v tem, da se dopolni vsebino že oblikovanih stališč o ustavnih dopolnitvah. V razpravah je bilo pogosto poudarjeno, da je ustava predolga, polna normativizma in nerazumljiva za preproste ljudi. Veliko je bilo govora o tem, da bi bilo bolje najprej spreminjati republiško ustavo. Ko pa bi v republiški ustavi vgradili tiste elemente, ki so sprejemljivi za posamezno republiko, bi se lotili spreminjanja zvezne ustave. Razpravijalci so se strinjali, da ustavna dopolnila težijo k večji mobilnosti družbenih pokriti pred oddajo zaključnega računa in sicer iz sredstev rezerv SOZD Iskra 291 mio din, ostalo pa iz virov revalorizacije. Osebni dohodki so nedvomno področje, s katerim smo se mnogo ukvarjali tako v poslovodnem kot v okviru sindikata in samoupravnih organov. Značilno za osebne dohodke je, da so bili v prvi polovici leta pod udarom interventne zakonodaje /praktično zamrznitev/ v drugi polovici leta pa so bili pod vplivom Zakona o sanaciji ! Kljub vsem težavam smo uspeli doseči povprečni osebni dohodek 220.694 din ali za 121 % več kot v letu 1986. Poslovno leto 1987 je torej za nami in načrtujemo, da se ne bo več ponovilo. Krepko smo že zakoračili v leto 1988 in začetki sredstev, tržnosti gospodarstva in večji svobodi združevanja sredstev in dela. Istočasno pa so opozarjali na dejstvo, kako ta načela uresničiti v vsakdanjem življenju. Tudi glede varstva družbene lastnine je bilo mnogo govora, i ki se je največkrat končalo z j ugotovitvijo, da ustavna dopolnila še vedno ne zagotavljajo j njenega varstva. Menili so, da i to ne bo doseženo, dokler se j ne bo vedelo, kdo je njen nosilec in s tem zanjo odgovoren. V razpravah je bilo slišati stališča, da se od ustavnih dopolnil preveč pričakuje. Razpravijalci so menili, da ustavnih dopolnil ne bi potrebovali, če bi se vsi ravnali v duhu dosedanje zvezne ustave. Na koncu bi poudaril, da smo se v Zmaju v celoti strinjali s pripombami in stališči SOZD Iskra glede ustavnih dopplnil. Karl Erjavec so spodbudni, le nadaljevati je treba v tej smeri. Žal se zopet ponavlja stara praksa, da so cene repromaterialov "zamrznjene" zgolj na papirju, dejansko pa se pojavljajo razna izsiljevanja dobaviteljev, ki cene dvigujejo in nam s tem zmanjšujejo poslovno uspešnost. Nalog, ki jih moramo narediti v tem letu, ni malo, zapisane so v načrtu za leto 1988, dopolnili pa jih bomo tudi s sanacijskim programom. Vlado Podlogar L? IZ< f / z« V prihodnost so zastavljeni naši cilji... cilji mladih Z namenom, da bi po tolikih neuspelih poskusih končno le poskusili združiti skupne cilje in interese , smo se ponovno številčno zbrali na srečanju v Poreču, ki ga lahko imenujemo že tradicionalno. Tam je v prostorih hotela "Delfin" od 11. do 13. marca 1988 potekala mladinska programsko -volilna konferenca SOZD Iskra, kjer smo se mladi zopet soočili z vsakdanjo problematiko. Nismo pa ostali na tem, da so nas o njej le informirali, ampak smo iz vsega skupaj potegnili nekaj zanimivih zaključkov oziroma sklepov glede problematike zaposlovanja mladih, ugotavljanja delovne zmožnosti na podlagi delovnih izkušenj starejših delavcev v Iskri, kjer ponekod zaradi nepravičnosti na tem področju zasledimo kot posledico mlad šolan kader na neustreznih delovnih mestih, glede naših štipendistov, ki bodo v nadalje prav tako predstavljali del iskrine mladinske organizacije, kj er jim bo omogočeno tudi aktivno delovanje, pomoč iskrinih mladincev pri delovanju samega kluba, ki se sooča z več problemi, in glede prakse naših štipendistov ter ostalih mladih, ki pridejo v našo DO na počitniško prakso. Žal pa v vseh DO ne obstajajo takšni Klubi štipendistov, bodisi zaradi nezainteresiranosti, bodisi zaradi težav pri samem organiziranju in nadaljnjem delovanju. Na začetku nas je predsednik poslovodnega odbora SOZD Iskra Franc Šifkovič seznanil z nekaterimi problemi naše družbe, ki pa jih v veliki meri okusi tudi celotna Iskra. S tem je mišljeno, da ti problemi veliko vplivajo tudi na mladi kader. Na razpravi je bilo kasneje na to temo podanih veliko pametnih mnenj in predlogov, če ne za izboljšanje, pa vsaj za ublažitev teh problemov. In ko že govorim o problemih, naj povem, da je eden od teh tudi "tehnološki" višek oziroma prezaposlenost v SOZD Iskra. Izkazalo se je, da je ponekod veliko kadra nepotrebnega in glede na to si Iskra prizadeva, da bi zaposlenost v SOZD-u letos zmanjšala vsaj za Ob letošnjem dnevu žena 8. marca je mladinska organizacija pripravila priložnostni program v naši jedilnici. Nastopile so /z leve proti desni/ Blanka Jelen, kitara, Zdenka Cvelbar-Makarovič, Zofka Karlovčec, Brigita Tripkovič, Mateja Rihar in Tadeja Gornik in požele zaslužen aplavz. 1,5%, kar pa ni lahko. Presežek zaposlenih je ponekod nastal predvsem zaradi uvajanja novih tehnologij, ki pa zahtevajo vse manj zaposlenih, vendar veliko | bolj šolanih kadrov in zaradi nenačrtnega zaposlovanja. Letos se je iztekel mandat do-sedanji predsednici KS ZSMS SOZD Iskra Mojci Sirk in na podlagi tega smo na programsko volilni seji soglasno izvolili za novega predsednika Matjaža Vuga, ki je dosedaj uspešno opravljal različne funkcije v samoupravnih organih in tudi kot predsednik ZSM DO Avtomatika. V svojih smernicah nam je povedal, da moramo glede na to, da nas je v Iskri veliko mladincev, probleme in interese reševati skupaj oziroma preko mladinske organizacije Iskra. Dejavni moramo biti ne le na političnem, temveč tudi na kulturnem in športnem področju in v te dejavnosti pritegniti z uspešnim delom tudi ostale mladince. Le skupaj bomo dokazali tisto, kar si že toliko časa prizadevamo: Upoštevanje naših predlogov v širši družbi. Freds. 00 ZSMS DO Zmaj Blanka Jelen HA BATERIJAH SE POJAVI ZMAJ Ni znano, kaj je napeljalo nekdanje izdelovalce naših baterij, da so za svojo tovarno poiskali ime v grški mitologiji. Bolj znano pa je, da je elektrika s svojimi prvimi koraki vzbujala bolj strah kot veselje in da je nova skrivnostna sila dala slutiti mnogo nevarnosti. Tudi baterija je vsebovala elektriko in zato naj bi po vsej verjetnosti že samo ime vzbujalo zastraženo spoštovanje. Prav zato naj bi si ga takratni "botri" sposodili od velike pošasti z devetimi glavami, ki je živela v močvirju Lerna pri Argosu vse dotlej, dokler je ni Herakles, odet v levjo kožo in s kijem v roki dokončno premagal. Bila je Hydra. HIDRA, ki se je pojavila v Ljubljani leta 1923, so ji sojenice namenile kratko življenje. Preživele so jo baterije in ostale brez pravega imena. Lemejska kača je bila dokončno mrtva in zanjo je bilo treba najti ustrezno nadomestilo. V smiselni prevedbi besede so našli zmaja, ki je bil obenem že simbol mesta Ljubljane, v pravljicah pa se vedno predstavlja kot pošast s kremplji, krili in več glavami. V slovenskih pravljicah predstavlja utelešenje sovražnih sil in le pri Kitajcih simbol sreče. Po likvidaciji ljubljanske HIDRE so baterije namenjene uporabi prav zaradi skrivnostne sile, elektrike, bile zazn.nevane s pošastjo zmaja z odprtim gobcem, iz katerega švigajo tri ognjene strele. V proizvodnji na Miklošičevi cesti 17 so vsak izdelek oblepili z etiketo, ki je za tiste čase predstavljala pravo | posebnost med tehničnimi artikli j še zlasti s predstavitvijo v ča- i sopisu JUTRO sočasno s poudarkom: Najboljša je zlata baterija "Zmaj". Tri nedelje zapored je JUTRO, ki je izhajalo vsak dan razen ponedeljka, objavilo reklamno informacijo o izdelkih Tovarne za galvanične elemente in elektrotehniko. V sredini oglasa velikosti kvadrata je bi-la izrisana ploščata baterija z nalepko zmaja v pokončni elipsi , na levi strani napis "Žarnice za žepne svetilke" in na desni "Ancdne baterije za 'Radio’." Prvi od treh reklamnih oglasov se je pojavil na zadnji strani skrajno levega stolpca v časopisu JUTRO na Martinovo nedeljo 15. novembra leta 1925. časopis je kupil tudi Franjo Kristan in ga dal naslednji dan v ponedeljek v kroženje med delavce, ki so se ta čas že osvestili s spoznanjem, da je novoustanovljena družba s propadom Hydre prišla popolnoma v "slovenske roke" brez vpliva tujega kapitala, kar so s ponosom še dolga leta kasneje poudarjali ob vsaki priložnosti. Je pa tisti ponedeljek 16. novembra 1925 omembe vreden še zaradi večernega dogodka na Miklošičevi cesti, na kateri so bila pred dnevi končana zad-..nja dela z asfaltiranjem. Tedaj je bila slovesno izročena javni uporabi. Štiri leta kasneje je kronist zapisal, da je 500 metrov dolga in najmodernejša asfaltirana Miklošičeva cesta ena najlepših cest v Ljubljani. Dalje piše, da "mora vsak priznati, da je najbolj frekventirana in tvori za avtomobiliste, motocikliste in kolesarje posebno privlačno silo, ki dan in noč nepretrgoma po njej drdrajo, kar povzroča tudi neprijetne karambole in druge nesreče. V bližnjih garažah popravljeni avtomobili se preizkušajo, so raznovrstni dirkalni poskusi ter pokajo in ropotajo kakor v kakšnem arzenalu". Verjetno pa je v kasnejših letih bilo še slabše, saj so bili po izselitvi ZMAJA z Miklošičeve ceste 17 na drugo loKacijo še zadnji ostanki nekdanjih tkalniš-kih delavnic deloma predelani v avtomobilske garaže, kot poroča kronist v Kroniki slovenskih mest leta 193*. TEHNIČNI VODJA PAUL SCHONFELDT Z večernim vlakom je v sredo 23. junija leta 1926 prispel iz Berlina v Ljubljano Paul Schonfeldt. Z desetletno pogodbo v žepu, da v tovarni baterij •prevzame tehnično vodstvo, je prenočil v Grand hotelu Union, naslednje dopoldne pa ga je sprejel osebno ravnatelj Zadružne gospodarske banke doktor Ivan Slokar. Schonfeldt je bil mož energičnega značaja, majhne in debelejše postave, pripravljen sprejeti vsako delo za visok zaslužek. Znal pa je prijeti tudi za fizično delo in je pogosto ob nedeljah šel v tovarno in zalival baterije s smolo, da so bile v ponedeljek zjutraj že pripravljene za etiketiranje, pregled in odpremo. Slovencev sicer ni maral, vendar se je v nekaj tednih naučil več slovenskih besed kot bivša knjigovodkinja Marija Prac-henski v letu in pol. Stanoval je v prvem nadstropju hišne številke 19 na Ciril Metodovi cesti, redkokdaj hodil na hrano h "Sokolu", večinoma pa si kuhal sam kar v pisarni tovarne, kamor je prihajal prvi in jo zadnji zapuščal in v kateri je še ob ponedeljkih največkrat dišalo po golažu. Te navade pa je nekoliko opustil s pričetkom prijateljevanja z natakarico, kateri se je neke božične praznike oddolžil s "pelzmantelnom". Vedno črno oblečen z obvezno kravato je z na pol priprtimi očmi in berlinskim narečjem dajal navodila za delo le Kristanu, kajti z delavci se ni pogovarjal. Prilastil pa si je tudi pravico, da je delavcem odrejal višino plače, ki so jo prejemali vsako soboto "na roke". Obseg proizvodnje se je pričel širiti, znatno pa se je izboljšala kakovost proizvodov. Tehnični vodja Schonfeldt je izrabljal široka pooblastila in mu tako uspelo s strokovno usposobljenostjo reorganizirati proizvodnjo, da je bila kmalu pokrita celotna prejšnja izguba in ustvarjen že prvi dobiček. Povsem razumljivo je, da so ga zato delničarji družbe visoko čislali, mu odkrito priznavali uspešnost vodenja in mu podelili še večja pooblastila. Bil je v tovarni prvi človek s prvo in zadnjo besedo -tudi pri odpustu delavca. Včasih za malenkosten prekršek in še zlasti za neposlušnost je po njegovem nalogu moral. Kristan vročiti delovno knjižico delavcu, ki je moral zapustiti tovarno brez možnosti ugovora kar sredi "šihta". Takratni šef borze dela inženir Baraga pa je že ob prihodu Nem-! ca Schonfeldta poslal Zadružni gospodarski banki zahtevo, da takoj zaposlijo "domačega" človeka, ki naj bi se izučil baterijske obrti in ki bi bil po določenem času sposoben prevzeti posle tehničnega vodje. Odločitev delničarjev je bila hitra in na razpis se je prijavil mladi Toni Škofič in se zaposlil z nalogo, da se čim hitreje vključi v delo tovarne, prouči izdelavo proizvodov ter se vsestransko strokovno usposobi. S svojimi delovnimi navadami in znanjem se je kmalu začel uveljavljati kljub težavam, ki jih je imel z Nemcem Schonfeldtom. Kasneje ob neki priložnosti se je Škofič v razgovoru z inženirjem Barago toliko opogumil, da je obrazložil dejansko stanje v tovarni in da se čuti že Baterijski strokovnjak Paul Schonfeldt iz Berlina je prišel v Ljubljano 23. junija 1926 in v Tovarni za galvanične elemente prevzel tehnično vodstvo. /posetnica iz leta 1926 in slika Schonfeldta iz leta 1928/ dovovolj usposobljenega za prevzem dolžnosti tehničnega vodje, če bi ne bilo sklenjene 10 letne pogodbe med Zadružno gospodarsko banko in Paulom Schonfeldtom. Če bi mu namreč banka odpovedala delovno razmerje, bi mu morala izplačati osebni dohodek za ves čas do izteka pogodbe in še določen odstotek od ustvarjenega prometa. Šef borze dela inženir Baraga se je tega problema lotil drugače. Zaprosil je namreč notranje ministrstvo, da Nemcu Schonfeldtu ne podaljša dovoljenja za bivanje V Ljubljani, kar se je tudi zgodilo - na splošno presenečenje dokaj hitro. Tiste dni je bil Schonfeldt v tovarni neznosen. Govoril je zadirčno in ošabno in še to samo s Kristanom ter mu tudi omenil, da bo najel odvetnika, ki naj bi napisal tožbo zoper družbo z zahtevo, da mu takoj izplača vse obveznosti po pogodbi. Kristan mu je to namero odsvetoval in mu pojasnjeval, da delniška družba pri tem ni nič kriva, kar je sklenilo pristojno ministrstvo. Baje je isto zvedel tudi pri odvetniku in zato do tožbe ni prišlo. Schonfeldt pa je poskusil zaigrati na drugo karto. S tremi delavci in uslužbenci in deloma s tovarniškim materialom si je v Mostah na manjši parceli pričel postavljati zasilno počitniško hišico, v kateri bi kasneje lahko tudi stalno prebival. Franjo Kristan, ki se je z meščanskim županom Oražmom zelo dobro poznal, ga je neki dan obiskal s prošnjo, da Paulu Schonfeldtu odreče domovinsko pravico. Župan Oražem, zaveden Slovenec je Kristanu odvrnil: Imamo že z Nemci iz "Kemične" in "Kolinske" dovolj dela in zato ne potrebujemo še dodatnih težav. Kategorično mu je zatrdil, da prosilcu ne bo priznal domovinske pravice. Paul Schonfeldt, ki je sicer na neki način s tovarno ZMAJ še so- deloval v prvem obdobju tridesetih let, je ob zapustitvi Ljubljane že dobro poznal razmere na beograjski čaršiji. Zato se je odpravil v Beograd, kjer je dobil dovoljenje za bivanje v Jugoslaviji, celo še več, dobil je dovoljenje- za postavitev tovarne baterij v Pančevu. V Srbiji tovrstne tovarne še ni bilo in zato bi bila konkurenčna le ljubljanski in zagrebški CROATII. Da bi Schonfeldt pri svojem delu lažje uspel, je pregovoril knjigovod-kinjo Zajčevo, ki je ugodno ponudbo z veseljem sprejela in se zaposlila pri njem v Pančevu. TOVARNA DOBI DODATNO IME "ZMAJ" V tistem obdobju je vsako leto zahtevalo Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani od raznih tvrdk "naznanilo o izpremembah, ki so morebiti nastale v preteklem letu in zadevajo število družabnikov in njihove poslovne deleže". Na sprejeti sklep sodišča je bil 24. februarja 1926 izstavljen v Tovarni odgovor z naslednjo vsebino: V rešitev Vašega cenjenega dopisa od 15. t.m. uljudno sporočamo, da se pri družbi v preteklem delovnem letu ni ničesar spremenilo. Z odličnim spoštovanjem... Sledi podpis dveh poslovodij in štampiljka tovarne z dodatkom d.z o.z. /družba z omejeno zavezo/. Po zakonu je morala namreč tvrdka družbe nositi v vsakem slučaju ta dodatek v kraticah razen za prvo besedo, ko se beseda "družba" ni smela krajšati. V tem smislu je Deželno sodišče že naslednji mesec po prejemu dopisa opozorilo tvrdko in zahtevalo takojšnje ukrepanje, sicer "se prisodi poslovodjem Vaše družbe kazen vsakemu po Din 100.-. V Tovarni so se 24. marca pismeno opravičili Deželnem sodišču in obljubili, ds "besedice družba ne bomo več okrajševali, kot se je to pomo- Posnetek iz pisarne tovarne ZMAJ na Miklošičevi cesti 1? v letu 1928 torna dogajalo do sedaj. V tem smislu smo prenapravili vse naše štampiljke in tiskovine". Prav to pa je bila obenem priložnost za likovno obogatitev korespondenčne tiskovine uokvirjene s 4 milimetrskim robom zlatobronaste barve. Bahavo razprostrta glava tiskovine z velikimi črkami v latinici in cirilici nam s primerkom od 50. septembra 1926 dokazuje, da so takratni avtorji besedila postopno širili ime ZMAJ in ga že prenesli iz baterije na poslovno tiskovino in celo zaznamovali Zmaja v brzojavnem naslovu. Tako se je praktično "sam od sebe" na dokaj spontan način preoblikoval dolg naziv tvrdke v eno samo krajšo besedo, ki jo je bilo treba le še pravno formalno registrirati. Leto dni po ustanovitvi "Tovarne za galvanične elemente in elektrotehniko" so se v četrtek 19. avgusta leta 1926 sestali predstavniki Zadružne gospodarske banke in "Svetle", družbe za žarnice, elektrotehniko in avtomaterijal na izrednem občnem zboru v družbenem prostoru na Miklošičevi cesti 10. Že pred tem sta obe družabnici soglašali z zaznambo fabrika-tov pod znamko "ZMAJ". Zato je bilo treba že sklenjen dogovor zapisniško potrditi, kar je storil notar doktor Galle s poseb- nim poudarkom, da tovarna dobi dodatno ime in se glasi: "ZMAJ" tovarna za galvanične elemente in elektrotehniko, družba z o.z. v Ljubljani. S tem pa sta se spremenila tudi prvi in drugi odstavek družabne pogodbe. Z novim imenom pa se je tovarna ZMAJ vpisala v trgovski register dne 31. avgusta leta 1926. Anton ŠKOFIČ tehnični uradnik v Zmaju V četrtek 1. julija leta 1926 se je v tovarni baterij zaposlil 19 letni Toni Škofič, ki se je bil prijavil na razpis Zadružne gospodarske banke zaradi pri-učitve baterijske obrti. Pred tem je namreč prejel dopis tovarne z naslednjo vsebino: Vljudno Vam sporočamo, da Vas s 1. julijem t.l. nastavimo v naši tovarni kot provizoričnega tehničnega praktikanta za dobo 2 mesecev. Po preteku dveh mesecev, se Vas imenuje stalnim praktikantom v slučaju, da preizkušnje prestanete v popolno zadovoljstvo predstojnikov, v tem slučaju se Vam neto plača primemo zviša. Kot začetno plačo se Vam določi Din 750.- mesečno, plačljivo koncem vsakega meseca. Prispevke za bolniško blagajno, pokojninski zavod in davek plača tvrdka sama. V slučaju imenovanja stalnim praktikantom se Vam izroči nov dekret. Anton ŠKOFIČ /1907-1984/ se je zaposlil v Zmaju 1.julija 1926 in se upokojil 31.decembra 1963 Že po dobrih dveh mesecih pa mu je vodstvo tovarne sporočilo, da ga imenuje za stalnega praktikanta z mesečno plačo en tisoč dinarjev. Anton Škofič, ki je bil najprej izučen strojno ključavničarske obrti in je pred nastopom službe v tovarni končal delovodski odsek na Srednje tehnični šoli v Ljubljani, se je Zmaju zapisal za 38 let in pol. Sprva je bil kar tri leta podrejen baterijskemu strokovnjaku Paulu Schonfeldtu, ki je svoje znanje ljubosumno skrival pred radovednim Škofičem prav tako, kot v letu 1924 avstrijski inštruktor Robert Knoll pred Franjem Kristanom in Avgustom Čemetom, takratnim vodjem proizvodnje. Škofič se v ošabnega in zadirčnega Schonfeldta ni preveč silil , pač pa je svoje znanje utr--jeval z delom in učenjem v delavnicah, pri tem pa se šel raziskovalca. Bila je namreč tedaj v kotu tovarniškega dvorišča večja jama, v katero so metali različne odpadke , večkrat je delavca pri tem delu osebno nadziral Schon-feldt. Ra vse to je Škofič postal pozoren. Po daljšem opazovanju pa je nekega večera zlezel v jamo z odpadki in v soju baterijske svetilke pričel zbirati razne nalepke, kartončke z naslovi in prazne vrečke od surovin. To je storil večkrat in se tako počasi dokopal do receptur za sestavo depolarizatorja in elektrolita. S svojim znanjem pa je začel presenečati Schonfeldta in je po treh letih napredoval v pomočnika potem, ko je ob neki priložnosti pod-ravnatelj Zadružne gospodarske tanke Kristijan Dietz omenil trditev o zadostni usposobljenosti praktikanta, pri čemer je baterijski strokovnjak tiho soglašal. Škofič je tako postal tehnični uradnik. Ko pa je bil Schonfeldt primoran zapustiti Ljubljano, je postal samostojni tehnični vodja tovarne ZMAJ. ZADNJE DEJANJE DRUŽBE "HIDRA" V LIKVIDACIJI Z eno samo točko dnevnega reda "poročilo likvidatorjev in predložitev končne bilance" se je 4. maja leta 1928 ob 15. uri pričel občni zbor tvrdke "Hydra" d.d. za galvanične elemente in elektrotehniko v likvidaciji, v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti. Minila so že skoraj tri leta od sklepov delničarjev o likvidaciji družbe in imenovanju njenih likvidatorjev, ki so pripravili gradivo za zbor, katerega se je udeležil tudi vladni zastopnik Oton Kette, srezki poglavar pri Velikem županu ljubljanske oblasti. Zboru je predsedoval doktor Ivan Slokar, ki je najprej ugotovil, da je bil sklic objavljen v Uradnem listu številka 39, da je bil 8 dni preje posebej obveščen Veliki župan v Ljubljani in da so navzoči štirje delničarji, ki zastopajo po 191.000 dinarjev delniške glavnice, kar je polovica več za pravilno sklepčnost. Solikvidator Fran Gogala je najprej prečital poročilo likvidatorjev in omenil, da so davki davčnemu uradu poravnani, nakar prisotni niso imeli pripomb, pač pa so enotno izglasovali razrešnico likvidatorjem potem, ko jim je bila predložena bilanca in delitev čistega likvidata. Občni zbor, za katerega je "pos-vedočbo" potrdil notar Anton Ga-lle, je bil končan v pol ure, dočim je bila 20. julija leta 1928 HIDRA zaradi končane likvidacije dokončno izbrisana tudi iz registra pri Deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani. /se nadaljuje/ KRONOLOGIJA družbe "Hydra" 7. november 1922. Ustanovitev družbe je potrdilo Ministrstvo za trg. in ind. s koncesijsko listino. 17- januar 1923. Ministrstvo za trg. in ind. je potrdilo PRAVILA družbe. 9. marec 1923. Ministrstvo za trg. in ind. je bilo obveščeno o nameravanem sklicu ustanovnega občnega zbora družbe HIDRA. 15. marec 1923. Razglašen je bil ustanovni občni zbor družbe v Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo. 26. marec 1923. Seja ustanovnega občnega zbora delniške družbe HIDRA. Novoustanovljena tvrdka je bija vpisana v trgovski register pod oprav.št. 7726. December 1923. Izdelana je bila prva količina ploščatih baterij v delavnicah na Mestnem trgu 25. Jesen 1924. Selitev proizvodnje z Mestnega trga 25 na Miklošičevo cesto 17. 27. julij 1925. Likvidacija delniške družbe HIDRA. 24. - 31. oktobra 1925. Objavljen je bil POZIV UPNIKOM v Uradnem listu Ljubljanske in Mariborske oblasti. 4. maj 1928. Konec likvidacijskega postopka HIDRE. 20. julij 1928. Izbris firme HIDRA iz trgovskega registra. PLAČILNI POGOJI Po kakšni ceni na dopust Počitniška skupnost "ZATIŠJE" v Bašaniji, Savudrija Za člane kolektiva, upokojence ter družinske člane - polni penzion - otroci od 2 - 7 let - otroci do 2 let Za tuje goste /sorodniki in ostali/ - polni penzion - otroci od 2 - 7 let - otroci do 2 let POČITNIŠKA HIŠICA NA USKOVNICI Hišico lahko koristite skozi celo leto, še posebej privlačna je za konec tedna. Zanjo se lahko prijavite najkasneje 10 dni pred. pričetkom uporabe. Če pa jo želite koristiti v času letnih dopustov od 21. junija do 10. septembra, pa se morate prijaviti na razpis kot za ostale počitniške zmogljivosti. Pravni,0tieek Kaj je predhodni postopek v disciplinskem postopku? Predhodni postopek je postopek v katerem se rešujejo strokovna vprašanja v zvezi s kršitvijo disciplinske obveznosti. V njem se ne odloča o delavčevi odgovornosti v zvezi s kršitvijo, ampak se poskuša z zaslišanjem prič ali na drug način vsestransko razjasniti dejansko stanje. Predhodni postopek v okviru disciplinskega postopka je torej v bistvu priprava za obravnavo pred disciplinsko komisijo. Ali se lahko delavca vabi na obravnavo pred disciplinsko komisijo kljub temu, da je v bolniškem staležu? Delavca se lahko vabi na obravnavo pred disciplinsko komisijo v primeru, če je začasno odsoten z dela zaradi bolezni. v sezoni in pred sez' 15.000.- 13.500.- 10.500.- 9.450.- 1.500.- 1.500.- 20.000.- 20.000.- 14.000.- 14.000.- 2.000.- 2.000.- Dnevna najemnina počitniških prostorov za naše delavce je 11.000. - din razen v obdobju od 1.avgusta do 15-septembra. Tedaj je dnevna najemnina 15.000. - dinarjev. Za počitniške prikolice v Avtokampu LANTERNA - POREČ, MAREDA - NOVI GRAD in STOJA - PULA je dnevna najemnina v času glavne sezone od 1.7. do 31.8. 11.000.-dinarjev. Pred in po sezoni od 10.6. do 1.7. in 1.9. do 30.9. pa znaša 6.000.- dinarjev. če je delavec odsoten zaradi bolezni je potrebno ugotoviti pri pristojnem zdravniku, ali delavec lahko pride na obravnavo in če njegova prisotnost ne bi pomenila poslabšanja zdravstvenega stanja. V kolikor zdravnik ugotovi, da delavec lahko pride na obravnavo, je delavec dolžan se udeležiti obravnave, sicer j se opravi obravnava v njegovi !odsotnosti. Ali lahko vodi delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi predhodni postopek po vložitvi zahteve za uvedbo disciplinske-; ga postopka? Delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne more vodi-; ti predhodnega postopka, če je bil on tisti, ki je vložil zah-|tevo za uvedbo disciplinskega |postopka. Delavec s posebnimi j pooblastili in odgovornostmi lah-j ko izvede predhodni postopek sa-| mo v primeru, da ni na podlagi samoupravnega splošnega akta pristojen za uvedbo disciplinskega postopka. i Karl Erjavec Za plačilo letovanja delavec podpiše izjavo o odtegnitvi od osebnega dohodka, za obročno odplačevanje v treh obrokih in to v juniju, juliju in avgustu. Komisiga za družbeni standard letos se posebej opozarja, da bo zaradi številnih odjav in sprememb v pretekli sezoni dosledno upoštevala določbe 23. in 24. člena Pravilnika o uporabi počitniških enot. Delavec, ki ima napotnico za letovanje in ne bo letoval, je dolžan odjaviti letovanje 14 dni pred nastopom letovanja razen v primeru višje sile /lastna ali bolezen v družini in drugi opravičljivi razlogi/, kar se upošteva le na podlagi potrdil. V primeru, da delavec ne odjavi letovanja in enote ne koristi, se mu obračuna, kot da je enoto koristil. Enako velja v primeru prepozne odjave, če je ostala enota prazna in letovanje ni bilo odjavljeno iz razlogov, navedenih v prejšnjem členu. Volili bomo 14. aprila Zaradi poteka 2 letne mandatne dobe sta delavski svet SOZD Iskra in zbor Iskra Banke razpisala volitve v organe SOZD Iskra in Iskra Banke. V delovni organizaciji /obe temeljni organizaciji in delovna skupnost/ bomo volili: - 2 delegata v delavski svet SOZD Iskra - 2 delegata v odbor samoupravne delavske kontrole SOZD Iskra - 2 delegata v zbor Iskra Banke in - 1 delegata v odbor samoupravne delavske kontrole Iskra Banke. Obenem bomo v Tozd Baterije in delovni skupnosti izvedli tudi nadomestne volitve v samoupravne organe - zaradi fluktuacije delavcev. Volitve bomo izvedli neposredno 14. aprila, pred tem bo sindikat izvedel kandidacijsko konferenco za oblikovanje in potrditev kandidatnih list. Upokojili so se... do "taglavnega", takšna je Stanka, od katere smo se uradno poslavljali v ponedeljek 29. februarja ob odhodu v starostno upokojitev. Upokojenski staž je sicer pričela s 1. marcem, toda še istega dne je sedla na staro mesto in nadaljevala z delom, kajti do nadalj-nega bo v pogodbenem odnosu do prihoda nove tajnice, ki bo zamenjala Milovič Stanko. stroki. Dve leti kasneje smo ji že z odločbo priznali montiranje vseh vrst baterij, tudi velikih anodnih in specialnih. Ko pa so se z modernizacijo Zmaja in ukinjanjem številnih ročnih operacij dela spreminjali delovni pogoji na boljše, je Marija leta 1969 bila razporejena na "posluževanje avtom-agregata", ki mu je ostala zvesta skoraj 19 let, do zaslužene upokojitve. Njen zadnji delovni dan, sicer dopustniško obarvan, je bil v petek 18.marca, ko smo se od nje poslovili v TOZD Baterije. Za "čistih" 30 Zmajevih let pa smo jo uvrstili v sklop tistih letošnjih jubilantov, ki bodo prejeli posebno priznanje. Milovič Stanka Milovič Stanka se je zaposlila v naši tovarni 15. februarja leta 1984 in sicer na zahtevnejših administrativnih opravilih v Splošno kadrovskem področju. Občasno in po potrebi je večkrat "vskočila" na tajniška opravila, dokler niso narekovale splošne kadrovske potrebe po novi razporeditvi in dobila je naziv: tajnica glavnega direktorja. Vedno vljudna, ustrežljiva in pozorna z rahlim nasmeškom, ki takoj razoroži slabo voljo, dostopna za sprejemanje želja in najav, ko je treba stopiti Reg var Marija Pred 30 leti je bilo, pisali smo 1.avgust 1958, ko je Marija Regvar prvič prestopila Zmajev prag na Šmartinski cesti in se začela privajati baterijski Erjavec Albin Prvi dan zaposlitve v Zmaju je bil za Erjavec Albina 9.januar leta 1960 in s prvo odločbo je bil imenovan za "dvoriščnega Ne samo mi z njima, tudi sama sta si nazdravila, saj sta naštela kar 58 skupnih delavnih let v Zmaju. Nepričakovano nas je zapustila naša sodelavka MARIJA DROBNIČ referent plačilnega prometa Od pokojne sodelavke se bomo poslovili 4. marca 1988, ob 16. uri na pokopališču v Ribnici na Dolenjskem Dobro sodelavko in tovarišico bomo ohranili v trajnem spominu Delovna organizacija Iskra - baterije Zmaj, Ljubljana V Ljubljani, 4. marca 1988 Ponedeljek 29. februarja, deloven, popoldan prijeten in družaben, kot si ga lahko ustvari prijetna družba ob posebnem dogodku, vrednem lepega spomina ... se je tokrat predrugačil, se obarval črno, se ovil v žalost Trenutek nepazljivosti, slabosti, ob vračanju domov v Kranj, je bil usoden za našo sodelavko. Nesreča, in ugasnilo je življenje, dolgo 32 let. Z nami in med nami v Zmaju je bila od lanskega septembra. SPOMINJALI SE JO BOMO ...! ZAVOD ZA KIHA IZOBRAŽEVANJE lEVALRA URO IN GROSUPL J' liHlCA 680Sil?UE delavca". Sicer različni nazivi ga sploh niso motili, da ne bi vseh 28 let opravljal dela transportnega delavca. Sprva je delal v skladišču reprodukcijskega materiala takrat, ko je bilo skladišče gotovih izdelkov z ekspeditom še ločeno, po združitvi pred 11 leti in še zlasti na Stegenskem kompleksu pa so se tudi delovni pogoji izredno zboljšali. Nekoč pa je moral kot fizični delavec biti močan, ko ni bilo sodobnih vozičkov, dvigal, viličarjev in palet, je bilo treba vse prenašati in dvigovati z rokami in "Jaka iz skladišča", kar je bilo pogosto slišati, je pretovoril tone in tone materiala z močjo svojih mišic. Kdo bi vedel, koliko tovornjakov vreč z manganom in depol pasto je spraznil v snegu in vročini. Posledice pa so prišle z leti in vse pogosteje je ostajal na bolniškem dopustu. Pred upokojitvijo kar več mesecev. Končno pa je odbor pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja sprejel sklep, da je Erjavec Albin invalid I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni in da ima od 15. februarja 1988 dalje pravico do invalidske upokojitve. In tako smo se od našega dolgoletnega sodelavca poslovili 18. marca letos. Letos bo v Bašaniji začetek letovanja 21.junija, konec pa 11.septembra. Posežene ne bo, predsezona pa bo trajala 10 dni in sicer od 21.6 do 1.7. SEZONA 1.7. do 11.7. 11.7. do 21.7. 21.7« do 1.8. 1.8. do 11.8. 11.8. do 21.8. 21.8. do 1.9. 1.9. do 11.9. 10 10 11 10 10 11 10 dni dni dni dni dni dni dni Prvi dan se pričenja s kosilom, zadnji zaključi z zajtrkom. Sobo je potrebno izprazniti do 9. ure dopoldan. 1 prišli-odšli | V mesecu FEBRUARJU so bili sprejeti v delovno razmerje: MANDIČ Milan, direktor razvojno tehničnega področja dne 1.2.1988 NERČUN Marjana, komercialist prodaje v skupnih službah dne 1.2.1988 LJUTIČ Enes, transportni delavec v TOZD Baterije dne 8.2.1988 /vrnitev iz JLA/ TUMBOVSKI Kiro, vodja knjigovodstva v skupnih službah dne 15.2.1988 ROŠ Zlata, tehnolog I. v skupnih službah dne 15.2.1988 BRAJKOVIČ Tatjana, tehnolog pripravnik v skupnih službah za določen čas dne 15.2.1988 Delovno razmerje so prekinili: MILOVIČ Stanka, tajnica glavnega direktorja-dne 29.2.1988 /upokojitev/ SMERAJC Zdenka, referent deviznega poslovanja v skupnih službah dne 29.2.1988 CENCELJ Ludvik, tehnolog III. v TOZD Baterije dne 29.2.1988 ŠIŠIČ Emina, izdelovalka baterij v TOZD Baterije za določen čas dne 29.2.1988 ADŽIČ Sakiba, izdelovalka baterij za določen čas dne 13.1.88 DROBNIČ Marija, referent plačilnega prometa v skupnih službah dne 29.2.1988 /umrla/ Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških 79 žensk 126 Skupaj 205 TOZD Specialne baterije moških 44 žensk 85 Skupaj 129 Delovna skupnost moških 46 žensk 54 Skupaj 100 Dne 29. februarja 1988 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupaj 4-34 zaposlenih, od tega 169 moških in 265 žensk. rojstni dan praznujejo v aprilu Jurko KONČAN Breda BOŽIČ Mirjana ILIČ Ciril NOVAK Marija VARDJAN Čedo JOVIČ Jurij ČERNIČ Vlado TELBAN Franc VEZJAK Silva PAJEK Hasija BOTONJIČ Damjan KOS Slavica ŠRIBAR Ksenija OBLAK Emilija PATE Dragomirka NOVAKOVIČ Irena OBAL Petra JOVIČ Lazar ARSENIČ Sonja ZOREC Anka MANDIČ Željen BAGARIČ Gordana MEDVED Lenče ANDREVSKA Stanislav MEDVED Djuro DEBELEC Sabrija ŠALJA Danijela VIDIC Filip MEDVED Ajda VARDJAN Marjetka PAVLIN Marko SINJUR Cvetka ROME Marija GNIDOVEC Bojan GROZNIK Milanka ČIKOJEVIČ Šemsa TANČIČ Čestitamo ! svfrr7 F aIevZe GROSUPL .<* GLAS ZMAJA Veliki finale Zmajevega turnirja v bovvlingu V R.C. Tivoli je v dneh od 17. do 19« marca 1988 potekal že tradicionalni turnir v bowlin-gu, tokrat 12. pod pokroviteljstvom delovne organizacije Tratniku prinesle prvo mesto. Velkavrh pa je z enajstim rezultatom zdrknil na 4. mesto. In tako je bil na koncu sledeči vrstni red: Iskra-Zmaj. Tekmovanja se je udeležilo 72 tekmovalcev in tekmovalk iz Zagreba, Nove Gorice in Ljubljane. Vsi tekmovalci so v predtekmovanju odigrali po šest iger, nakar se jih je 24 z najboljšim rezultatom uvrstilo v polfinale, kjer so odigrali še po tri igre. S skupnimi 9 igrami si je 12 igralcev z najboljšim rezultatom priborilo pravico nastopa v finalnem delu. V finalu je bilo doseženih nekaj zelo dobrih rezultatov in na način točkovanja za vsako igro se je vrstni red iz kola v kolo menjal. Tako je bilo najbolj razburljivo v zadnjem kolu, v katerega je šel Smrekar z dvema točkama prednosti pred Tratnikom in Velkavrhom ter pet točk pred Švecom. In prav ta zadnja igra je odločala o končnem zmagovalcu. Tako je Tratnik dosegel drugi rezultat, Smrekar petega in prav te tri točke so Redakcijo glasila smo zaključili 25. marca zadnji ^ok Zadnji rok za oddajo ^ 18 I K * člankov uredniku za aprilsko glasilo 1. Tratnik, Iskra-Zmaj 56 točk 2. Smrekar UNI 55 točk 3. Švec VAL 52 točk 4. Velkavrh TRI 47 točk 5. Pečaver TIV 41 točk 6. Hvatc A-A 40 točk 7. Kores VAL 39 točk 8. Kovač TIV 32 točk 9. Pezdirc TRI 30 točk 10. Verbič PET 26 točk 11. Voglar PET 25 točk 12. S.Tršan VAL 25 točk Med tekmovalkami je z rezultatom 1014 podrtimi keglji zmagala Mojca Tršan VAL, druga je bila Mirkovičeva I-D z 989 keglji, tretja Pecherjeva I-D 953 keglji in četrta Tatjana Tratnik Iskra-Zmaj z 950 podrtimi keglji. Peta prav tako iz Iskra-Zma j je bila Milka Bertoncelj z 947 keglji in šesta Gumzejeva UNI z 929 keglji. Ob zaključku turnirja, po končanem tekmovanju in že znanih rezultatih je pokale, medalje in nagrade podelil glavni direktor delovne organizacije Iskra- Zrna j Vlado Podlogar. J.Tratnik Tudi tekmovalke bowling kluba Iskra-Zmaj so dosegle vidne uspehe. Glavni direktor DO Zmaj Vlado Podlogar je ob zaključku Zmajevega turnirja v bowlingu v soboto zvečer 19. marca izročil zmagovalni pokril Janiju Tratniku, ki je zmagal med 72 tekmovalci. Ob tem velja omeniti zelo redek primer, da tekmovalec doseže zmago prav na tekmovanju, ko je dodatno obremenjen z organizacijo turnirja, kar se je zgodilo tokrat in zato še bolj veljajo čestitke za dosežen uspeh. Fratnik ob razglasitvi rezultatov "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ . sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu št. 421-1/73.