za navadno leto 1889, Za pouk in kratek čas Vredil, izdal iu založil D r r o 0 t i n Hribar .v w v V Ljubljani. F*, n. čitateljeml ||||videvši potrebo slovenskega koledarja, kateri bi prinašal Bpf jednako nemškim koledarjem razne tvarine, porabne za vsakdanje slučaje, sklenil sem prirediti Slovencem knjižico »ILUSTROVAN NARODNI KOLEDAR", katero imate pred saboj. - Res, da ni še povsem popolna, a izkušati hočem, če bodem našel primerne podpore, da se vsako leto zboljša, tako, da nam ne bode treba sezati po tujem blagu. — Nadejem se pa tudi, da sem s tem ustregel mnogokomu in da me slavno občinstvo z obilnim kupovanjem koledarja obvaruje poleg dela še materijalne škode. V LJUBLJANI, meseca oktobra 1888. Dragotin Hribar. II ust rova ti \ 4 V T tU* J La, UP M zz navadno Iefo 1889. Za pouk in kratek čas. Uredil, izdal in založil J QrVl Dragotin Hribar. Tislcnla .Narodna Tiskarna1 Cmo4 Loto 1889. je navadno leto in ima 365 dnij, med temi je 67 nedelj in praznikov. V letu 1889. jp zlato število 9, epakti XXVIII, solneni krog 22, rimsko obrestno število 2, nedeljska črka F. Od božiča do pepelnice je deset tednov in jeden dan. Letni vladar je Jupiter. Jupiter je poleg solnca najmogočnejši član naše solnčne sisteme, in vender je masa njegova še tisočkrat manjša nego solnčna in tristo-krat večja nego je masa naše zemlje. Posledica tega prevesja se kaže v vplivu na nekatera telesa naše solnčne sisteme, na komete. Marsikateri komet s kratkim obhodom je vpliv tega mogočnega svetovnega telesa spravil v tisočletno drago, dočim je drnzega spravil iz velike drage, katero bi prehodil šele v tisoč letih, na čisto drugo, katero obhodi v malo letih. Jupiter je poleg Venere najsvetlejša zvezda na večernem nebu. Lune ima štiri, katere so zasledili takoj potem, ko je Galilej izumil daljnogled. Te so za zvezdoznanstvo zaradi tega velike važnosti, ker je baš ž njimi danski zvezdoznanec Olaf Romer leta 1875. odkril, da se svetloba ne razširja neskončno hitro, temveč, da je njena brzina končna in da znaša okoli 40.000 milj v sekundi. Jupiter potrebuje kacih 12 let, da pride okrog solnca; okrog osi svoje se pa zavrti v 10 urah; posledica tako hitrega vrtenja je, da je Jupiter na stožerih (polih) precej sploščen. Sploščenost znaša 1/16 premera, dočim znaša pri zemlji samo 1/Soo. Jupiter ima tanko, trdno, pa še svet.ložarečo skorjo, torej je za svojim lunam nekako nadomestilo za oddaljeno solnce, daje jim gorkoto in svetlobo in more se torej na teh lunah po vplivanji Jupiterja razvijati organsko življenje, četudi se na njih vidi solnce petkrat manjše in sveti in greje sedemindvajsetkrat menj nego na naši zemlji. Ne moremo niti približno umevati redke svetovne podobe na Jupi-terjevi luni. Po njenem nebu hodi jedno veliko rdeče in jedno manjše belosvetlo solnce in tri lune, izpreminjajoče se kakor naša. Mrakovi 1889. leta. Letošnje leto bodo trije solnčni in dva lunina mraka. Pri nas se bodeta videla samo lunina mraka. I. Polni solnčni mrak dne 1. in 2. januvarija. (Srednji dunajski čas.) Mrak se začne na zemlji sploh dne 1. januvarija ob 8. uri 9 minut zvečer. Polni mrak se začne na zemlji sploh ob !). uri 31 minut zvečer. Centralni mrak v pravem poludnevu bo ob 10. uri 21 minut. Polni mrak neha se sploh na zemlji ob 11. uri 14 minut zvečer. Mrak jenja na zemlji sploh dne. 2. januvarja ob 0. uri 3(5 minut. Mrak se bode videl v severni Ameriki izvzemši visoki sever in v severo-vzhodnem delu Tihega morja. II. Delni lunini mrak dne 17. januvarija. Začetek mraku ob 5. uri 4 minutah zjutraj. Sreda mraku ob G. uri 35 minutah zjutraj. Konec mraku ob 8. uri 6 minutah zjutraj. Količina mraka: 0-7 luninega premera. III. Krožčasti solnčni mrak dne 29. junija. Mrak se začne na zemlji sploh ob 7. uri 11 minut zjutraj. Krožčasti mrak začne na zemlji sploh ob 11. uri 22 min. zjutraj. Centralni mrak bode v pravem poludnevu ob 10. uri 2 min. zjutraj. Krožčasti mrak neha na zemlji sploh ob 11. uri 48 min. zjutraj. Mrak se bode videl v južni solnčni Afriki, južni Avstraliji in spredni Indiji, na Sumatri, Javi in južnem Borneu, dalje v Indijskem oceanu in južnih delih Velicega oceana. IV. Delni lunini mrak dne 12. julija. Začetek mraku ob 8. uri 49 minutah zvečer. Sreda mraku ob 9. uri 59 minutah zvečer. Konec mraku ob 11. uri 10 minutah zvečer. Količina mraka: 0"5 polumera. Mrak se bode videl v Avstraliji, Afriki, južni polovici Azije in v Evropi, izvzemši visoki sever. V. Polni solnčni mrak dne 22. decembra. Mrak se začne na zemlji sploh ob 11. uri 22 minutah zjutraj. Polni mrak se začne ob 12. uri 19 minutah zvečer. Centralni mrak v pravem poludnevu bode ob 1. uri 58 minutah zvečer. Polni mrak neha na zemlji sploh ob 3. uri 40 minutah zvečer. Mrak se bode videl v severni polovici južne Amerike, v Afriki izvzemši severo-vzhod, v Arabiji in na Atlanskem morji. Kdaj se bodo videli planeti leta 1889. Merkur se vidi s prostim očesom samo, kadar je najbolj oddaljen od solnca. To bode pa letošnje leto: na večer nem nebu izhodno solncu dne 30. januvarija, dne 24. majnika in dne 21. septembra; na jutranjem nebu zapadno solncu dne 13. marcija, dne 12. julija in dne 31. oktobra. Izmed teh prikaznij so vidnosti ugodne dne 30. januvarija, dne 24. majnika in dne 31. oktobra, dne 12. julija jedna ugodna in dne 13. marcija in dne 21. septembra pa neugodni. Venera se vidi začetkom leta z narastajočo svetlobo kot večernica 31/3 ure po solnčnem zahodu; dne 18. februvarija pride v največji vzhodni odklon, in tedaj zahaja štiri ure pozneje nego solnee; dne 22. marcija bode najsvetlejša, potem se pa začne bližati solncu, v čegar žarkih izgine proti koncu aprila meseca. Dne 1. majnika je Venera v dolenjem solnčnem shodu in se prikaže že sredi majnika kot juternica in njena svetloba se potem zvišuje do dne 8. junija. Potlej ostane Venera kot juternica s pojemajočo svetlobo in koncem leta zopet izgine v solnčnih žarkih. Mars se bode videl iz začetka leta do začetka meseca aprila na Večernem nebu. Na to pa izgine v solnčnih žarkih in se dne 18. junija snide s solncem ter se sredi avgusta meseca prikaže kot juternica in videl se bode do konca leta. Sredi januvarija meseca bode zahajal Mars 3'/a ure po solnčnem zahodu. Začetkom februvarija meseca bode planet do osmih zvečer na nebu. Začetkom septembra meseca vzhaja Mars ob 3. uri zjutraj, v oktobru ob 31/,, v novembru ob 5, v decembru ob 51/3 ure pred solnčnim vzhodom. Jlipitei' se vidi skoro vse leto. Začetkom januvarija meseca 1/2, začetkom februvarija meseca 21/a, v prvih dneh marcija 3 ure pred solncem, s katerim je v kvadraturi dne 27. marcija. Nastopne mesece se vzhod Jupiterjev vedno bolj oddaljuje od solnčnega izhoda proti večernim uram in vzhaja dne 24. junija, o času svoje opozicije, ob zapadu solnca iu zahaja ob solnčnem vzhodu. Začetkom julija meseca zahaja Jupiter ob 31, a uri zjutraj, sredi avgusta pa o polunoči. Za jesenskega jednakonočja stoji Jupiter ob solnčnem zahodu v poludnevniku. Nastopne mesece se približuje solncu in je še sredi decembra meseca dlje nego 11/a ure po solnčnem zahodu na jugo-zahodnem nebu. Saturil se vidi iz začetka leta do srede julija meseca in iz začetka septembra meseca do konca leta. Prve dni septembra meseca vzhaja Saturn ob 7. uri zvečer. Okoli časa svojega protistanja s solncem, to je okoli dne 5. februvarija meseca, vidi se vso noč. Začetkom marcija zahaja ob G., začetkom aprila meseca ob 4. in začetkom majnika meseca ob 2. uri. Dne 4. majnika je Saturn s solncem v kvadraturi in zahaja junija meseca o polunoči, začetkom julija meseca ob 10. uri zvečer; sredi tega meseca izgine Saturn v solnčnih žarkih in se snide dne 16. avgusta s solncem. Prikaže se pa že začetkom septembra kot juternica na severo-vzhodnem nebu. Oktobra meseca vzhaja ob 2. uri zjutraj, novembra o polunoči in Saturn pride dne 25. novembra s solncem v kvadraturo. Koncem decembra meseca vzhaja planet ob 9. uri zvečer in gre ob 4. uri skozi poludnevnik. Uran se vidi iz začetka septembra, in sicer sprva zjutraj, potem pa zvečer v znamenji device. Ob njegovem protistanji dne !). aprila je vso noč na nebu. Sredi novembra meseca se prikaže na jutranjem nebu in vidi se do konca leta. Njegovi kvadraturi sta dne 11. januvarija in 10. julija. NeptllU se bode videl zvečer iz začetka leta do sredi aprila. Unč 23. majnika se bode sešel s solncem. Sredi junija se pokaže na jutranjem nebu v znamenji bika. Dalje vzhaja vedno raneje in vidi se ob svojem protistanji dne '28. novembra vso noč ter ostane viden do konca leta. Kvadraturi njegovi bosta dne 18. februvarija in 27. avgusta. Štiri zvezdogledne izpremembe. Pomlad se prične 20. dne marcija ob 10. uri 3G minut zjutraj. — Poletje 21. dne junija ob 7. uri 15 minut zjutraj. — Jesen 22. dne septembra ob 9. uri 43 minut zvečer. — Zima 21. dne decembra ob 3. uri 57 minut zvečer. Znamenja pomladi. Hibe — Oven -Bik = Zvezdna Znamenja poletja. Dvojčki — Rak = idgS Lev = znamenja. Znamenja jeseni. Devica = Tehtnica = ^ Škorpijon = r krajec dne 9. ob 9. uri 5 min. zvečer. Nekoliko jasno s ponočnim zmrzovanjem. — @ Ščip 17. ob 9. uri 53 min. opoludne. bpremembno in jako mrzlo vreme. — C Zadnji krajec dne 24. ob 8. uri 0 min. zjutraj. Ojstvi severi in popolnoma suho. — © Mlaj din' 31. ob 0. uri 42 min. opoludne. Večkratni dež m sneg, zmrzlo. B 3 postna Gabr. Ozuanenje D. 31. Emanuvel Rupert, škof Guntram Ciril, škof Kvirin, muč. Dne 24. združi se grška cerkev z rimsko v Florenci, tudi del Slovanov se združi z Rimom 1. 1439. Dne 26. hud potres na Slovenskem razruši mnogo gradov 1. 1511. Dne 29. porojen v Idriji Fran Hladnik, slavni rastlinoslovec 1. 1773. Mali traven — April ima 30 clnij — Diin Katoliška imena Slovanska imena Dan 1 P 2 T 3 S 4 C 5 P 6 S Hugo B. Frančišek Pavel, op Rihard, škof f Izidor, škof Vincencij Fer.,sp.+ Sikst, papež f Mntimir, Vuga Gojmir, Milosava Žarko, Istislava Selislav, Dušica Dabiživ, Hvalisava Neradin, Čudna Judje hočejo Jezusa kamnjati. Jan. 8, 40--59. 7 N 8 P 9 T 10 S 11 č 12 p 13 s B5 postna, Herm, Dijonizij Marija Kleofa Ecehiel f Leon Vel,, papež Marija 7 žal. f Hermenegile, m. f Jezrs jezdi v Jeruzalem. Radivoj, Stanisava LTpravda, Viljenica Ljuban, Milija Krasoje, Srčanica Vitislav, Rada Ljubomir, Milutina Kajrair, Njegojiea Math. 21, 1- 9. B Cvetna nedelja Anastazija, dev. Turibij, škof Rudolf, škof f Veliki četrtek f Veliki petek f Velika sobota 21 N 22 P 23 T 24 S 25 C 26 p 27 s Jezus vstane od smrti. I! Velika noč Veliki poi.edelj. Adalbert (Vojteh) Jurij, rnuč. Marka, evangelist Klet, papež Peregrin, duh. Jezus se prikazuje. N B 1 Bela nedelja P Peter, nutč. T KatarinaSijen., m. Gudimir, Jelača Gestirad, Viea Tješivoj, Božislava Hadojca, Gorinka Slaviša, Gradislava Tiborad, Kosenka Dragislav, Gospava Mark. 16, 1-T | Ljubosav, Dragomira Ljulomer, Gruba Vojslav, Vladaja Jurislav, Rusa Tugomir, Kita Sdeslav, Sekana [ Jeriu, Raduna Jan. 20, 19—31. 2ivoje, Slaviea Siniša, Tankoslava Samorad, Večenega I menil n i dogodki Dne 2. bili so Turki izpred Ljubljane od-gnani 1. 1472. Dne 2. izšel je v Mariboru prvi list „Slo-venskega Naroda", ustanovljen po slovenski!) rodoljubih! 18(!7. Dne 4. dobe avst.ri-janski vojvodi prvo posestvo na Kranjskem pri Dobravi (Guten-werd) 1. 1229. Dne 4.uuirjeHenrik, poslednji vojvoda koroški, Korotan dospe avstrijanskim vojvodom v last 1 1335. Dne 5. podrli so v Ljubljani staro hišo mestne gosposke 1. 1717. Dne 6. umrl sv Me-todij, apostol slovanski, v Velehradu na Moravskem 1. 885. Dne 19. cesar Ka-rol VI. odloči zvezo avstrijanskih dežel s pragmatično sankcijo 1. 1713. Dne 23. porodil seje Jurij Vega, slavni matematik, v Moravčah na Kranjskem 1. 1751. © Luna bode nnjdalje od zemlje dne 6. ob fi. uri zjutraj, najbliže zemlje pa' dne 18. ob 3. uri zjutraj. — (J Prvi krajec dne 8. ob 2 uri 51 min. zvečer. Nekoliko jasno, zvečer nekoliko zmrzovanja. — Ščlp dne 15. ob 11. uri 24 min. zvečer. Nekoliko dnij popolnoma prijetno. — C Zadnji krajec dne 22. ob 3. uri 1 min. zvečer. Nestanovitno, vetrovno in večkratni dež. — g Mlaj dne SO. ob 3. uri 10 min. zjutraj. Nestanovitno, gorko in večkratno deževje. ■ Veliki traven — Majnik H^ ima 31 dnij. g*- mfmmmmmmmme OQEZZZ23uM3iXjyyy5 1 >aii Katoliška imena Slovanska imena Dan 1 S 2 Č 3 P 4 S Filip in Jakop Atanazij, škof Najdba sv. križa Florijan, muč. Jezus dobri pastir. Ljudovit, Vojka Vlatovit, Živana Mladen, Sunčanica Cvietoslav, Skorosava JanTllO, 11—10. Desirad, Mesima Dragovit, Dtvija Stanislav, Ognjana Budislav, Pnbisava Skorovoj, Prvinica Njegoslav, Dvorna Tiehomil, Ljerka Še malo in me ne vidite. Jan. 16, 16—22. 5 N BŽpovelik.PiusV. 6 TJ Janez 7 T Stanislav 8 S Mihael 9 C Gregor 10 p Izidor 11 s Gangolf Imenitni dogodki Dne 8. razdeli se poljska zemlja na dunajskem shodu med Avstrijo, Rusijo in Prusijo 1. 1815. Dne 7. umrl cesar Oton L, ki je bil po-labske Slovane združil z Nemčijo in jih po-kristjanil 1. 973. Dne 12. Ces:ir Henrik IV. da Furlanijo, Istro in Kranjsko akvi-lejskim patrijarhom v last 1. 1093. Dne 14. cesar Karol Veliki postavi Dravo za mejnik med akvi-lejsko in solnograško cerkvijo na Slovenskem 1. 811. Dne 20. umrl baron Josip Jelačic, ban hrvaški, 1. 1859. Dne 24. umrl v Zagrebu Stanko Vraz, pesnik jugoslovanski, 1. 1848 Dne 28. porodil se je Vajkard Valvasor, slavni kranjski zgodovinar, 1. 1641. Dne 30. sklenen v Parizu mir, po katerem i je prišel del slovenske in hrvaške zemlje zopet k Avstriji 1. 1814. fvj Luna bode najdalje od zemlje dne 3. ob 10. uri zvečer in dne 31. ob 7. uri zjutraj, najbližje zemlje dne 16. ob 8. uri zvečer. — 3 Prvi krajec dne 8. ob 7. uri 48 min. zjutraj. Jasno, suho in večkratna nevihta in nalivi. — g) Ščip dne 15. ob 7. uri 48 min. zjutraj. Ohlajenje in večkratni dež. — (C Zadnji krajec dne 21. ob 10. uri 59 min. zvečer. Soparna vročina. — © Mlaj dne 29. ob 6. uri 25 min. zvečer. Hladno in i zpremembno. 12 N 1» iJ povelik. Pank. Stoj mir, Uglješa 13 P Servacij Dragoslav, Jasna 14 T Bonifacij Svetolik, Sardana 15 S Zofija Bcrislav, Jaromira 16 Č Jauez Nep. Vukovoj, Mladena 17 P Paskal Dušoje, Siniljana 18 S Venancij" Medan, Mladica Grem k njemu, kateri meje poslal. Jan. 16, 6—13. li> N Ji 4 povelik.Celest. Predivoj, Vitoslava 20 P Bernard Milodar, Pauna 21 T Feliks Njegomir, Jelina 22 S Julija Obren, Boža 23 Č Deziderij Milorad, Budislava 24 P Johana Daslav Cvjeta 25 S Urban, papež Nosimir, Krasulja Ako boste očeta prosili v mojem imeni. Jan. 16. 2« N B 5 povelik. Filip Milivoj, Dragica 27 P Janez I. Vukašin, Darosava 28 T Viljem Jaromir, ICčerana 29 S Maksimiljan Krajslav, Dana SO Č Vnelioliod Holuban. Milica 31 P Angela Bojslav, Despina --— ^ Rožnih — Junij ima 30 dnij. Radovan, Djeva Jan. 15, 66 —27^ 16, 1—4 2 N B (5 povelik. Eraz. Velimir, Ljuba 3 P Klotilda Vrati voj, Radosava 4 T Kvirin Milojko, Dika 5 S Bonifacij Pribisav, Rudjina 6 C Norbert Milutin, Dobroslava 7 P Robert Prieslav, Veselica 8 S Medard Višeslav, Vukana Ako me kdo ljubi. Jan. 14, 23—31. Binkoštna ned. Binkoštni poned. Barnaba, apostol Janez Fak. f Anton Pad. Bazilij t Vid, Mod. in t. t Cidomir, Kalina Prelimir, Dostana Rusmir, Dušica Hrvoje, Draguška Žitomir, Zorica Radoslav, Zlatana Vidoslav, Rosanda Dana mi je vsa oblast. Mat. 28, 18—20. BI pobink. Sv. Tr. Adofl Feliks in Fortunat Gervazij, Julijana Sv. Rešnje Telo Alojzij Gon. Aliacij, m. Dragimir, Vladislava Tratomir, Gancija Bodin, Urica Vukosava, Nietko Maroje, Milava Vjekoslav, Nera Miloš, Stanoslava 0 veliki večerji. Luk. 14, 16—24. B 2 pobink. Ceno n Janez Krstnik Viljem, opat Janez in Pavel Vladislav Srce Jezusovo f Peter in Pavel Gostimir, Dragija Janislav, Emina Momčilo, Grlica Markomir, Hrana Vladislav, Nehota Tolislav, Zorana Peroslav, Jerina O izgubljeni ovci. Luk. 15, 1 — 10 301 N I B 3 pobink. Pavlimir, Gojslava Dne 3. Otokar II., češki kralj, prisili Štefana, kralja ogerskega, da mu izroči Štajersko, Kranjsko in Koroško 1. 1272. Dne 5. pogodi se nadvojvoda RudolfIV. s knezom Albertom II. za Metliko in Istro 1. 1364. Dne 8. porodi se v Raščici (naKranjskem) Primož Trubar, prvi pisatelj slovenski, 1. 1509., umrl v Dere-dingenu dne 28. junija 1. 1586. Dne 8. razdene grozoviti bunski kralj Atila Akvilejo 1. 451. Dne 22. v Idriji najdena bogata ruda živega srebra I. 1508. Dne 22. Andrej Turjaški zmaga Turke pri Sisku 1. 1593. Dne 24. pridrli so Turki v Nemški Gradec 1. 1532. Dne 24. Avstrijanci zmagajo Italijane pri Kustoci 1. 1866. Dne 30. obsede češki kralj Otokar Ljubljano, pa kmalu odide 1. 1270. (?) Luna bode najbliže zemlje dne 13. ob 5. uri zvečer, najdalje od zemlje pa dne 27. ob 5. uri zjutraj, — 3 Prvi krajec dne 6. ob 9. uri 7 min. zvečer. Zjasnjenje in prav toplo. — @ Ščip dne 13. ob 3. uri 4 min. zvečer. Večinoma jasno, suho in vroče. — C Zadnji krajec dne 20. ob 8. uri 41 min. zjutraj. Nevihta z dežjem, naliv in toča. — © Mlaj dne 28. ob 9. uri 59. min. zjutraj. Nevidno solnčno mrknenje. Izpre-membno, vetrovno in večkratno deževje. Rožnik« - ■ - --— •— ■ -->—■——— ■ Mali srpan — Julij ima 31. drxij. Dan Katoliška imena Slovanska imena Imenitni dogodki 1 2 3 4 5 6 P T S Č P s Teobald, pušč. Obiskov. Dev. Mar. Helijodor, škof Drb. škof Ciril in Metod, šk. Dominika, Bogoslav, Gorka Vukmir, Dragonama Radmio, Nada Bielizar, Lievinka Leledrag. Marula Domogoj, Dobrija Dne 3. je bila pri Sadovi na Češkem nesrečna bitvaAvstrijan-cev zoper Pruse 1.1866. Dne 4. Krajina, Slovenska stran, Metlika, Pivka in Kras združijo se na ljubljanskem zboru v jedno deželo 1. 1374, Dne 5. začele so pod uredništvom dra. J. Bleivreisa izhajati ^Novice" 1. 1843. Dne 9. porodila se je Josipina Turnograd-ska-Tomanova, prva pisateljica slovenska 1. 1833. Dne 12. prebije smrt sv. Mohor, prvi škof akvilejski I. 76. Dne 14. umrje A. Linhart, kranjski zgodovinar 1. 1795. Dne 21. sklenen mir med Avstrijo in Tur-i čijo; Srbsko in Banat prideta k Avstriji 1, 1718. Dne 25. umrje cesar Ferdinand I, No-tranje-avstrij anske dežele dobe skupno vlado pod nadvojvodom Ka-rolom 1. 1548. 0 velikem ribjem vlaku. Luk. 5, 1—11. 7 8 9 10 11 12 13 N P T S Č P S B 4 pobink. Vilib. Kilijan, škof Anatolija, Veronika Amalija Pij I, P- Mohor in Fortunat Marjeta Vukatin, Negoda Dorislav, Milolika Hvalimir, Istojka Stojan, Ljubica Medo, Misoslava Saviša, Jaroslava Dragan, Jekoslava Ako niste pravičnejši. Matevž 5, 20—24. 14 15 16 17 18 19 20 N P T S Č P S B 5 pobink. Bona? Henrik II. Marija škapul. Aleš Friderik Vincenc, Pavel, sp. Elija Slobodin, Dragojla Radalj, Jasika Bogdan, Vratislava Držislav Javra Miroslav, Lelja Radoš, Krajšava Večemir, Cika Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 9, 1—9. 21 22 23 24 25 26 27 N P T S Č P S B 6 pobink. Marija M agdalena Apolinarij Kristina Jakob, ap. Ana Pantal eon Vitemir, Zora, Olga Pribina, Dragota Godemir, Brana Ratimir, Preda Boljedrag, Ljepava Bratoslav, Jana Dušan, Čiilalagana 0 lažnjivih prerokih. Matevž 7, 15 21. 28 29 30 31 N P T S B 7 pobink. Viktor Marta Abdon in Senen m. Ignacij Svetomir, Dabra Klonimir, Dobrila Vitadrag, Marčula Boleslav, Jelenica © Luna bode najbliže zemlje dne 12. ob 3. uri zjutraj, najdalj e od zemlje pa dne 24. ob 5. uri zvečer. — 3 Prvi krajec dne 6. ob 7. uri 4 minut zjutraj. Nekoliko jasno in nekoliko vroče. — ® Sčip dne 12. ob 10. uri 7 minut zvečer. Vidljivo mesečno mrknenje. Vstrajno zelo gorko z večkratno nevihto. — C Zadnji krajec dne 19. ob 8. uri 50 minut zvečer. Skoraj vsakdanja nevihta z vetrom in nalivom. — © Mlaj dne 28. ob 1. uri 6 minut zjutraj. Zelo ohlajeno potem zjasnenje. Veliki srpan Avgust ima 31 dnij. Dan Katoliška imena Slovanska imena Imenitni dogodki Djedomir, Veka Bojan, Lieposava Strašiinir, Mirača Vezi Petra Porcijunkula Štefan naj d. 0 krivičnem hišniku. 16, 1-9. Hranko, Ljubačica B 8 pobink. Dom. Marija Dev. snež. Gospodovo sprem. Kajetan Cirijak Roman Lovrenc Tisoslav, Dabrina Dobrovit, Vlastica Damir, Vidojka Godeslav, Vjeranica Našemir, Libišna Ozrin, Jurica Jezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19, 41 — 47. N B 9 pobink. Krištof P Klara T HipoJit S Evzebij t Č Vneb. Marije P Rok S Liberat O farizeju in čolnarju. Bolemir, Voka Dobrogost, Tekana Gostimir, Davola Jeroslav, Dobrina Dragomir, Milvana Branislav, Nemira Davarad, Majda Lnk. 18, 9—14. B10 pobink. Joah. Ludovik Bernard Ivana Frančiška Timotej Filip Ben. Jarnej Želimir, Branislava Ljudvit, Zlatica Krunoslav, Žarka Želidrag, Mirjana Ostrivoj, Moma Semivit, Milaša Borivoj, Zlatava Jezus ozdravi gluhonemca. Mark. 7, 31—38. Bil pobink. Lud. Cefirin Jožef Kal Avguštin Obgl. Jan. Krst. Roza Lini. Raj ko Dragorad, Nika Zidimir, Perunika Ljubidrag, Roslava Milogaj, Stanava Želidjed, Pauša Ljiitomir, Milka Mildrag^ Noka__ Dne 3. Kranjsko, Koroško in Primorsko se imenuje ilirsko kraljevstvo 1.1816. Dne 8. kralj Lotar II. podari Trst škofu Janezu v last 1. 948. Franc I. ustanovi avstrijansko cesarstvo 1. 1804. Dne 12 umrje Jarnej Kopitar, slavni slovenski jezikoslovec 1. 1844. Dne 15. so Madjari strašno požigali in morili na Štajerskem 1. 1480. Dne 17. Štajersko pride avstrijanskemu vojvodu Leopoldu V. v last 1. 1186. Dne 19. zapodili so vse židove iz Štaj er-skega 1. 1436. Dne 20. zmagala je avstrijanska mornarica italijansko pri Visu 1. 1866. Dne 23. v Pragi sklenen mir konča vojsko med Avstrijo in Prusi 1. 1866. Dne 24. inženir Nagel prvi prišel na vrh Triglava 1. 1778. © Luna bode najbliže zemlji dne 9. ob 8 uri zjutraj, najdalje od zemlje pa dne 21. ob 8. uri zjutraj — 3 Prvi krajec dne 4. ob 2. uri j 32 minut zvečer. Prav vroče in suho. — @ Ščip dne 11. ob 5. uri 48 min. zjutraj. Vztrajno jasno in velika suša — © Zadnji ktajec dne 18. ob 11. uri 57 minut zjutraj. Nevihta s pišem, dežjem in ohlajenje. — f§ Mlaj i dne 26. ob 3. uri 6 min. Nekoliko jasno in prav gork). Veliki srpan - D ■ Kimovcc — September ima 30 clnij. 8 N 9 P 10 T 11 S 12 C 13 P 14 S Dan Katoliška imena Slovanska imena Imenitni dogodki 0 usmiljenem Samavijanu. Luk. 10, 23—37. 12 B pobink. Ang. Štefan, kralj Serafina Rozalija Lovrenc, Justin, šk. Hermogen, muč. Regina dev. muč. Mladin, Smina Tomidrag, Miljeva Milovan, Liepa Nedamisl, Ružica Osvin, Nedjeljka Radonica, Nišava Semidrag, Mrena Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17, 11 — 19. BI3 Mali Šmaren Gorgonij, muč. Nikolaj Tol. Protij in Hijacint Macedonij, škof Amijat (Ljubivoj) Zvišanje krža J Tolimir, Nenada Usemir, Sina Nepostoj, Rakita Slavan, Nikolena Večedrag, Pola Zrem 1. Površena Znanoslav, Rajna Nihče ne more dvema gospodoma služiti. Mat. B 14 Ime Marije Ljudmila, vdova Rane sv. Frančiška Tomaž f J a nu vari j, škof Evstahij, muč. f Matevž, apost. f Tetumil, Petkana Sudimir, Ljudmila Prvan, Miluka Sterad, Sokolica Vitodrag, Smiljka Radobul, Prija Blagoslav, Razim 0 Najmskem mladeniči. Luk. 7, 11 —16. 22 N 23 P 24 T 25 S 26 i Č 27 | P 28 : s B 15 pobink. Tekla, dev. muč. Marija D. reš. jet. Kleofa, sp. Ciprijan, muč Kozma in Damijan Vencelj, kralj Cielimir, Petka Jelašin, Slavna Sadivoj, Struja Uroš, Taša Ljubivoj, Stojslava Vojdrag, Radomira Častimir, Vidica Jezus ozdravi vodeničnega. Luk. 14, 1—11. N P B 16 pobink. Mih. Jeronim Bogomir, Voja Stedrag, Jekica Dne 2 umrl Matija Vrtovec, pisatelj slovenski, 1. 1851. Dne 6. papež Pij potrdi ustanovitev ljubljanske škofije 1. 1462. Dne 9. porodil se je Fran Erjavec, slov. pisatelj, 1. 1834. v Ljubljani. Dne 12. Janez So-biejski, poljski kralj, zmaga Turke pred Dunajem 1. 1683. Dne 13. prisegli so kranjski stanovi cesarju Leopoldu v Ljubljani zvestobo 1. 1660. Dnč 15. (?) umrje Valvasor, kranjski zgodovinar, 1. 1693. Dne 22. Herbart Turjaški v vojski pri Bi-hači od Turkov ubit 1. 1575. Dne 24. umrl škof Anton Slomšek v Mariboru 1. 1862. Dne 26 Jurij Vega mrtev najden 1. 1802. Dne 30. Trst se uda avstrijanskim vojvodom v last 1. 1382. Dne 30. umrl sv. Jeronim, cerkven uče-nik, rodom Slovenec, 1. 420. © Luna bode najbliže zemlje dne 6. ob 3. uri zjutraj, najdalje od zemlje dne 18. ob 2. uri zjutraj. — 3 Prvi krajec dne 2 ob 8. uri 40 min. zvečer. Popolnoma vztrajno jasno in prijetno. — © Ščip dne 9. ob 2. uri 58 min. popoludne. Nekoliko dnij deževno vreme. — Q Zadnji krajec dne 17. ob 5. uri 54 min. zjutraj. Izpremembno, zjutraj večkratna megla. — © Mlaj dne 25. ob 3. uri 47 min. zjutraj. Viharno, dež, potem popolnoma gorki dnevi. Vinotok - Oktober ima 31 dnij. Dan Katoliška imena Slovanska imena Imenitni dogodki 1 2 3 4 5 T S C p s Eemigij Leodgar Kandid Frančišek Seraf. Plači d, muč. Pribimir, Dragana Miran, Čudislava Vitomir, Petna Tegodrag, Stanislava Svinidrag, Dumnuka Dne 3. pomirje na Dunaji. Furlanski Slovenci pridejo pod italijansko oblast 1.1866. Dne 5. ljubljanski grad se uda Avstrijan-cem. Odhod Francozov 1. 1813. Dne 9. Turki prvikrat na Slovenskem pred Metliko 1. 1408. Dne 11. umrl Jurij Japelj 1. 1807. Dne 14. pomirje na Dunaji. Velik del Slovenskega in Hrvaškega pride Francozom v posest 1. 1809. Dne 15. umrl Lju-devit Sclionleben, kranjski zgodovinar, 1. 1661. Dne 18. bitva na Kosovem polji. Bosna pride v turške roke 1. 1448. Dne 20. da cesar Fran Josip I. ustavno diplomo 1. 1860. Dne 24. tretja delitev in konec poljskega kraljestva 1. 1795, Dne 31. tržaški grad se poda Avstrijancem — odhod Francozov s slov. zemlje 1. 1813. 0 največi zapovedi. Matevž 22, 34—46. 6 7 8 9 10 11 12 N P T S Č p s B 17 Roženkr n. Justina, dev. Brigita, vdova Dijonizij, škof Frančišek Borg. Nikazij, škof Maksimilijan, šk. Bunoslav, Ljubna Budislav, Dragonika Stojdrag, Dragosta Nadislav, Svetina Stremil, Odola Kupivoj, Njegoslava Drugislav, Hriba Jezus ozdravi mrtvoudnega. Matevž 9, 1—8. 13 14 15 16 17 18 19 N P T S Č P S B 18 pobink. Kalist, papež Terezija Gol Hedvika, kraljica Lukež, evang. Peter Alk,, spozn. Sibislav, Rosica Budvoj, Sestrena Radislav, Trnjina Di^ivoj, Velena Branko, Mira Grdimir. Travica Irislav, Spasenija 3 kraljevi ženitvi. Matevž 22, 1—14 20 21 22 23 24 25 26 N P T S Č S B 19 Posv. cerk. Uršula, dev. muč. Kordula, dev. muč Janez Kap. Rafael, arhangelj Krišpin m. Amand Predislav. Raša Stojslav. Prieja Zorislav, Stamena Duševlad. Živka Mališa, Blagota Raosav, Zlatija Nikodin, Vranica 0 kraljevem sinu. Janez 4, 46 - 53. 27 28 29 30 31 N P T S Č B 20 pobink. Simon in Juda Narcis, škof Klavdij, m. Volbenk, škof Lovorka, Srebra Bislav, Mila Gradimir, Vojsava Slavovit, Vladika Srečko, Stosava © Luna bode najbliže zemlje dne 1. ob 5. uri zvečer in najdalje od zemlje dna 15. ob 10. uri zvečer. — 3 Prvi krajec dne 2. ob 2, uri 39 min. zjutraj. Nekoliko jasno in čez dan vlažno. — g) Sčip dne 9. ob 2. uri 31 min. zjutraj. Večinoma prijetni dnevi. — © Zadnji krajec dne 17. ob 1. uri 43 min. zjutraj. Megla, oblačno in mrzlo-mokro vreme. — .© Mlaj dne 24. ob 3. uri 31 min. zvečer. Večkratna slana in nekoliko zmrzuje. — C Prvi krajec dne 31, ob 9. uri 36 min. zjutraj. Vetrovno, večkrat dež in sneg. Listopad — November ima 30 dni Dan i Katoliška imena > Slovanska imena Imenitni dogodki 1 ' P Vsi svetniki I Ljubomil, Cvienija 2 : S j Verne duše | Ljevin, Neša Deset tisuč talentov. Matevž 18, 23—35. B 21 pobink. Zahv. Karo! Baromej Emerik, spozn. Lenart, opat Engelbert, škof Gottfried (Bogomir) Božidar, muč. Rado, Bogomila Dragutin, Vjeruša Mirko, Savina Ratislav, Maja Stislav, Zdenka Kažimir, Živka Sebislav, Rusmir Ali se sme davek dajati. Matevž 22 15—21. 10 j ii! 12 j 13 14 15 16 B 22 pobink. Martin, (škof) Kunibert Stanislav Kostka Venerand, muč. Leopold Otmar, opat Vekemir Bra slav, Davorin, Gorislav, Smislan, Radi slav, Večerin, Golubica Višnjiea Vjekoslav Nevenka Borislava Vučica Krunija Deklica oživljena. Matevž 9, 13—26. 17 | 18 | 19 | 20 21 , 22 23 B 23 pobink. Greg. Odon, op. Elizabeta, kraljica Feliks Val., op. Darov. Mar. Dev. Cecilija, dev. muč. Klemen, papež Satovit, Ljubava Kazimir, Oliva Gradislav, Jelisava Vladiboj, Vidosava Grmislav, Pavija Jezdimir, Vujuka Draguš, Raviojla Gnjusoba razdejanja. Matevž 24, 15—35. 24 25 26 27 28 29 30 B 24 pobink. Katarina, dev. Konrad, škof Virgil, škof Sosten, muč, Satnrnin, muč. Andrej, ap. Zoram, Jeca Kolomir, Ljuboila Leget, Radejka Goroslav, Vedrana Krajmir, Lelija Skorom:r, Kaptislava Hrabroslav, Mijana_ Dne 2. pričela se je na Kranjskem po ukazu Ferdinanda II. odprava nove vere 1. 1598. Dne 2. ustanovitev ljubljanskega gimnazija 1. 1595. Dne 4. pad Varšave 1. 1794. Dn6 4. Firdinandl. kronan za ogerskega kralja 1. 1526. Dne 9. Ulrik poslednji celjski grof umorjen v Belem-gradu 1. 1456. Dne 11. Kočevje dobi naslov vojvod-stva I. 1791. Dne 19. rojen dr. J. Bleiweis 1.' 1808., umrl dne 19. novembra 1. 1881. v Ljubljani. Dne 20. porodil se je dr. Fran vit. Miklošič v Radomerščaku (na Štirskem) 1. 1813. Dne 23. porojen baron Žiga Cojz, pod-piratelj slovenskega slovstva 1. 1747. Dne 25. umrl Fran Hladnik, rastlinoslo-vec v Ljubljani 1.1844. © Luna bode najdalje od zemlje dne 12. ob 6. uri zvečer, najbliže dne 24 ob 4. uri zvečer. — ® Ščip clne 7. ob 5. uri 11 minut zvečer. Izpremembno in zadostno vlažno. — C Zadnji krajec dne 15. ob 9. uri 41 minut zvečer. Viharno in oblačno. —■ © Mlaj dne 23. ob 2. uri 49 minut zjutraj. Nekoliko jasno, zmrzovanje in mrzlo. — ) Prvi krajec dne 29. ob 6. uri 34 minut zvečer. Večinoma oblačno in megleno. —Gruden — December ima 31 dnij. .IJIm' Dan Katoliška imena Slovanska imena [ Imenitni dogodki f-t O Sodnji dan. Luk. 21, 2.">-92. S 1 2 3 4 5 6 7 N P T S Č P s B 1 adventna Bibijana, m. Fran Ksav. Barbara Saba, opat Miklavž, škof Ambrož, škof Hranislav, Bajka Tihomir, Vojna Drago, Baduka Mihovil, Velika Gromila, Stojana Slavič, Vladovita Veselin, Višesava Dne 2. porodil se je ruski jezikoslovec Mihael Karamzin 1.1763. Dne 6. cesar Friderik IV. ustanovil ljub- d d »o 8 eo O Janez v ječi. Matevž 11, 2—10. ljansko škofijo 1.1461. C« 8 9 10 11 12 13 14 N P T S Č P S B 2 Mar. spoč. Leokadija Evlalija Damaz. g. Maksencij, muč. Lucija, dev. muč. Spiridijon, škof Moj slav, Tola Salvislav, Savica Tatomir, Mira Vladimir, Živka Široslav, Dzdanica Dabro, Vitada Vojmir, Zorislava Dne 15. Srbsko se oslobodi Turkov pod knezom Milošem Obre-novičem 1. 1815. Dne 16. bile so v Ljubljani natisnene prve bukve 1. 1575. Dne 22. pričela se je na Kranjskem grozna živinska kuga 1. 1529. Dne 27. slovenska zemlja po cesarju Ru- «03 d T3 ci O M a fcc © F 'S Janez pove, da on ni Kristus. Jan. 1, 18 -28. "d 15 16 17 18 19 20 21 N P T S C p s B 3 adventna Albina, uiuč Lazar Gracijan, škof f Nemezij, muč. Liberat, muč. f Tomaž, apost. f Vlastimir, Cvjetana Smijan, Bogoslava Strojslav, Simana Restoje, Kraja Dglješa, Vuksana Boživoj, Zrnka Tomislav, Mudrica | S > 'E o co O) O d o Janez oznanjuje krst pokore. Luk. 3, 1—5. dolfu I. prišla v last habsburški rodovini 1. 1282. Dne 27. umrl Fran Metelko 1. 1861. Dne 28. bili so Turki na Koroškem hudo tepeni 1. 1478. 22 23 24 25 26 27 28 N P T S Č P S B 4 adventna Viktorija, dev. Adam in Eva f Božič Štefan Janez, evangelist Nedolžni otročiči Prerad, Zvjezdana Ozrislav, Kupina Stojadin, Dunja Božidar, Zornica Hreljo, Zlatka Pelislav, Dragana Vuk, Zjenica d S (N Cl K d co o TJ Simeon in Ana v tempelji. Luk. 2, 33—80. 29 30 31 N P T B Tomaž David, kralj Silvester, papež Vratoje, Vrhoslava Branimir, Soka Hodimir, Blažena CO d © Luna bode najdalje od zemlje dne 10. ob 9. uri zjutraj, najbliže dne 23. ob 3. uri zjutraj. — © Ščip dne 7. ob 10. uri 58 min. zjutraj. Megla, mrzlo-mokro in večkrat dež — O Zadnji krajec dne 15. ob 4. uri 4 min. zvečer. Nekoliko jasno in prav mrzlo, potem sneg. — © Mlaj dne 22. ob 1 uri 58 min. popoldne. Nevidni solnčni mrak. Večkrat sneg, vetrovno in mrzlo. — 3 Prvi krajec dne 29. ob 6. uri 22 min. zjutraj. Izpremembno, sneg in mrzlo. o cS > n „ 1200 n 1350 „ — ll 90 n in tako dalje za vsacih 1500 gld. 1 gld. več, pod čemer se ostanek manj nego 1500 gld. zmatra za celih 1500 gld. V domačih deželah izdane menice, če se kolekujejo po tej lestvici, ne smejo imeti daljšega plačilnega roka nego 6 mesecev, v inozemstvu izdane pa ne daljšega nego 12 mesecev. Sicer se morejo kole-kovati po lestvici II. Pod izrazom „domače dežele" razume se okrožje, za katere velja sedanji zakon, vse menice, ki niso izdane v tem okrožji, veljajo za inozemske. Za menice, izdane v deželah ogerske krone, ostanejo še nadalje v veljavi določbe z dne 2. oktobra 1868.1. in se mora pri teh menicah odračuniti pri določevanji, koliko je od njih po sedanjem zakonu plačati pristojbine, znesek, ki se je pri izdaji menice plačal kr. ogerskim financam s kolikovimi znankami ali pa neposredno po propisih. Ako se kaka menica izda v več izvodih (sekunda, tercija itd.), mora se plačati od vsacega ista pristojbina, kakor od prvega, ista velja tudi za žirovane menične popirje, vender je pa izmej več izvodov kake menice prost kolkarine oni, ki je izdan samo zato, da se dobi akcept kakega zunaj avstro-ogerske države bivajočega trasata, če so na prednjej strani pridejane besede: ^namenjeno samo za akcept" in da je zadnja stran tako prečrtana, da je izključeno vsako žirovanje ali potrdilo vsprejetja. Od menjic v inozemstvu izdanih in na inozemstvo se glasečih plačati je 2 kr. pristojbine za vsacih 100 gld., ako krožijo v našej državi. Ostanek manjši nego 100 gld. se zmatra za celih 100 gld. Pristojbine za menice, ki se izdajo v domaČih deželah, je plačati poprej nego so na popir, ki je namenjen za menico, podpisale se stranke —• za menjice, ki so se izdale v inozemstvu, pa predno začno krožiti po našej državi, in če menica ni plačljiva le v inozemstvu, pa vsekako, predno mine 14 dnij. ko je prišla v domače dežele. Dolžnosti kolekovanja menic more se le takole zadostiti: rt) če se rabijo kolekovane uradne belice; /;) če se rabijo uradne belice, ki pa niso zadosti kolekovane ali pa tudi druge belice, ali se pa belice niti ne rabijo, pa s tem. da se za toliko, kolikor je pristojbine, oziroma, dopolnilne pristojbine plačati, prilepi kolkov na zadnji strani popirja, na kateri se piše menjica, predno se je menica napravila. Koleki se morajo pri zato pooblaščenem uradu dati z uradnim pečatom prekole-kovati. Dan in mesec prekolekovanja, če so že ne razvidi iz odtiska, mora dotični urad upisati v vsako znamko. Uradno prekolekovanje se ne sme več zvršiti, ako ima popir že kak popis izdajnika, prejemnika ali žiranta ali sploh kak podpis stranke; vsako drugačno plačevanje s koleki. kakor prekolekovanje kolekov s privatnim pečatom kakega posamičnika ali pa prekolekovanje. z uradnim pečatom kacega urada, ki za to ni opravičen, je neveljavno.-c) Če pa gre za plačilo pristojbine od menice, izdane v inozemstvu, se morejo koleki pritisniti na zadnji strani menice, in sicer, če je ta stran še nepopisana ob zgornjem robu. drugače pa po poslednjem inozemskem zapisku, tako, da nad koleki ni nobenega prostora več za girovanje ali kak drug zapis in se ima preskrbeti, da se po b) tega paragrafa pravočasno uradno prekolekujejo. Pisati čez koleke, kakor je dosedaj bilo navada, ni več dovoljeno. Če se kolekarina ni plačala ali pa vsaj v zakonitem znesku ne, ali pa ne pravočasno ali pa ne na predpisan način, določa nov zakon globo, ki je petdesetkrat tolika kakeršna j: pristojbina po lestvici. Trgovskim nakaznicam že pred dovoljena ugodšina, da je od njih plačati le po 5 kr., če je njim obrok k večjemu osem dnij, še vedno velja. Za trgovske račune (note, konti, izkaze) se je odredilo, da so računi do gld. 10 kolekarine prosti, čez 10 gld. do gld. 50 plača se 1 kr., čez 50 gld. pa 5 kr. pristojbine. Kolekarina se pa mora tudi plačati, se se taki računi upleto v tekst kacega trgovskega pisma. Lestvica II (za pravna pisma) za Avstrijo in Ogersko. Do 20 gld. — gld. 7 kr. čez 1600 do 2000 gld. 6 gld. 25 kr-. čez 20 77 40 „ — tt 13 „ n 2000 „ 2400 rt 7 n 50 55 n 40 77 C0 „ — n 19 „ » 2400 „ 3200 tt 10 „ — 55 n 60 77 100 „ — rt 32 „ « 3200 „ 4000 rt 12 „ 50 75 rt 100 77 200 „ — rt 63 „ n 4000 „ 4800 n 15 „ — 1) » 200 77 300 „ — rt 94 „ n 4800 „ 5600 tt 17 „ 50 55 n 300 n 400 „ 1 n 25 „ n 5600 „ 6400 n 20 , — » n 400 77 800 „ 2 v 50 „ rt 6400 „ 7200 n 22 „ 50 n v 800 r 1200 „ 3 tt 75 „ ; n 7200 „ 8000 n 26 „ — n ti 1200 n 1600 „ 5 tt » Čez 8000 gld. se za vsacih 400 gld. plača 1 gld. 25 kr., pri čemer se ostanek, ki ne znaša 400 gld zmatra za polnega. Lestvica Lil za posojilne pogodbe, če se dolžna pisma glase na prenesca, pogodbe za služenje, nadalje od delniških društev, ki se osnujejo za dlje nego 10 let, od uloge premoženja zadružnikov pri zadružnih trgovskih društvih, nadalje od dobitkov v loteriji, pri kupovanji upanja premakljin, pogodbe o dohodkih, če se za dohodke prepuste premakljiue, od trgovskih in menjalnih pogodb o premakljinah in od pogodb za razlaganje, če se zmatrajo za prodajo premakljin. Za pravne posle. Za Avstrijo in Ogersko. Do 10 gld. — gld. 7 kr. čez 820 do 1000 gld. 6 gld 25 kr čez 10 n 20 n »7 13 rt rt 1000 „ 1200 n 7 „ 50 nt TI 20 55 30 rt 19 B n 1200 „ 1600 n 10 „ — n 55 30 75 50 n n 32 rt rt 1600 „ 2000 n 12 „ 50 n » 50 77 100 n „ 63 rt n 2000 „ 2400 tt n — n n 100 57 150 r 57 94 )) rt 2400 „ 2800 n 17 „ 50 tt n 150 n 200 „ • 1 77 25 rt n 2800 „ 3200 T 20 „ — n n 200 n 400 ,, 2 77 50 n n 3200 „ 3600 11 22 rt 50 n ri 400 77 6O0 2 n 57 75 tt rt 3600 „ 4000 rt 25 „ — n n 600 77 800 j. 5 T7 — rt Čez 4000 gld. plača se za vsacili 200 gld. 1 gld. 25 kr., pri čemer se znesek, ki ne znaša 400 gld., zmatra za polnega. Sejmi na Kranjskem. V Ljubljani dne 8. vsacega meseca in v Novem mestu prvi pon-deljek vsacega meseca sejm za živino. Prosinca: Dne 2. v Radohovi vasi in Ribnici; dne 3. v Dolenj. Logatcu; dne t!, v Kostelu pri Kočevji ; pond. po sv. 3. kralj, v Trnovem (na Notranjsk.), v Žerovnici in na Vidmu (poleg Krke); torek po sv. 3. kralj, v Metliki; dne 10. v Zalogu; dne 17. v Kotredežu, v Železnikih, na Uncu, na Brezovici in v Cerkljah; torek po sv. Antonu v Novem mestu; pond. po ned. slad. imena Jezusa v Novi vasi (na Blokah); dne 20. v Kamniku, na Dovjem in v Kočevji; dne 22. v Vrhpolji pri Vipavi; 3. pond. po sv. 3. kraljih v Ljubljani (8 dni); pond. po sv. Pavlu na Vinici. Svefiana : Dne 1. vŠturji; 3. v Žužemperku, na Krškem, v Lukovcu in v Loškem potoku; sv. Agate dan v Borovnici; torek po Svečnici v Metliki in četrtek po Svečnici v Šent. Jarneju (Dolenjsko); dne 9. v Boštanju, v Grahovem, v Zagorji (za Savo) in v Mengšu; dne 12. v Motniku ; dne 14. to je na sv. Valentina dan v Dobu, na Dobrovi, v Št. Lambertu, v Razdrtem in v Žerovnici; dne 17. v Kotredežu; dne 18. v Tržiču; pondeljek pred sv. Matijem v Lašičah; na sv. Matija v Bučki, v Moravčah, v Žubni in v Cirknici; četrtek po sv. Matiju na Toplicah; dne 27. na Igu; v pond. pred pustno ned. v Višnji gori; četrtek pred pustom v Moravčah; pustni pond. v Radohovi vasi in v Vipavi; prvi petek po pe-pelnici v Vel. Cirniku; kvat. pond. na Vrhniki; kvat. torek v Šentjanžu na Dolenjskem pri Radečah; pond. po kvat. ned. v Višnji gori; torek po kvat. nedelji v Črnomlju; prvi pond. v postu v Radečah; prvi petek v postu v Cirniku (Treb. kant.) Slišca : Kvaterni četrtek v Škocjani; prvi pondeljek sušca na Uncu za živino in blago; dne 7. v Zalogu; dne 9. na Brezovici; dne 10. na Raki, na Smuku (Žužb. kant.); dne 11. v Senožečah ; pond. pred sv. Gregorjem v Rakitni; četrtek pred sv. Gregorjem v Sodražici ; dne 12. v v Drnovem (pri Kršk.), v Črmošnicah, v Kotredežu, na Veseli gori pri Rakovniku, v Radovljici, Žužemberku, Kamniku, Turjaku in v Spodn. Logatcu; pond. po sv. Gregorju v Št. Vidu (na Blokah) in v Premu; dne 14. v Šent. Vidu pri Vipavi; dne 17. v Mengšu, v Žužemperku in v Loki; dne 18. na Krškem; dne 20. na Igu in v Moravčah in v Kočevji; prvi delavnik po sv. Jožefu v Dvoru, v Tržiču; dne 25. v Št. Jurji (Novomeški kant.); dne 26. v Lukovicu in v Dolu; ponedeljek po sv. Jožefu v Mirni Peči; torek po sv. Jožefu v Metliki; prvi dan po Oznanenji Device Marije na Dolih (Mokronovški kant.); tretji pondeljek v postu v Motniku; sredpostno sredo v Žireh; pond. pred [tiho ned. v Litiji, v Polhovem gradcu in Cirknici; soboto pred tiho nedeljo v Mokronogu; v pond. po tihi ned. v Zagorji (na Notranjsk.), v Dovskem, v Rovtah (Planin, kant.), Zdenski vasi, Kostanjevici in pri sv. Leni (Brdski kant.); petek pred cvetno ned. v Braniku, v Cerkljah, v Hotemožah in v Št. Gotardu pri Trojani; Vel. teden: pond. na Dobrovi, v Moravčah, na Slapu pri Vipavi in v Višnji gori, torek v Črnomlji, sredo v Idriji, četrtek v Zatičini, petek pri Št. Gothardu (Berd. kant.); dne 31 v Rovišah (Kršk. kant.) Malega travua: Dne 2. v Loškem potoku; dne 11. v Senožečah; dne 15. na Skaručini in v Borovivci; dne 17. v Grahovem; dne 22. v Motniku, torek po kvat. ned. v Črnomlji; pond. pred sv. Jurjem v Radečah in v Leskovcu pri Krškem; torek pred sv. Jurjem v Novem mestu; sv. Jurja dan v Loki, v Št. Juriju pri Gambergu, Kotredežu, Osivnici, Planini, Radovljici (za živino), črnem vrhu in v Žužemperku; sv. Marka dan v Bučki, Grosupljem, Hotavljah, Kranji (konjski), Mozolju in Št. Juriju pri Svibnjem; pond. po sv. Jurji v Bistrici (na Notranjsk.) in na Gori pri Ribnici; četrtek po sv. Jurju v Rakitni; soboto po sv. Jurju v Št. Volbenku; dne 27. v Lukovcu; velikonočni pond. v Moravčah: velikonočni torek v Kranjski gori, Črnomlju, Češnicah, Do-berničah, Vipavi, v Lescah, na Vrhniki ; sredo po Vol. noči v Št. Vidu pri Zat.ičini in v Žireh ; soboto po Vel. noči v Trebelnem in v Zagradcu; pond. po beli ned. v Podbukovji (poleg Ivike), na Igu, v Ribnici, v Jagnenci, na Vačah, v St. Jurji pri Gamperku in v Šturji; torek po beli ned. v Metliki in Bušeči vasi; četrtek po beli ned. v Strugah (pri cerkvi) in pri Cirkvi; pond. po 3. ned. po vel. noči v Dolih in v Vrhu (Idrijskem kant.); četrti pond. po vel. noči na Vrhovcu (Kočevje), v Cirknici. Velicega travna: Dne 1. v Železnikih, v Svibnji, v Tirni, v Planini pri Črnomlju, na Travi (Koč. kant.) in v Boh. Bistrici za živino; dne 2. Boštanju, v Banji Loki; prvi pond. vel. travna v Ljubljani; dne 3. pri Fari ; soboto po 3. v Velikih Brusnicah za živino; dne 4. na Jesenicah, v Srednji vasi (Bohinj), Poljanah, Sorici, Ložu, Kočevji, na Krškem, v Litiji in na v Doberničah; dne 5. v Št. Gothardu; torek po sv. Florijanu v Šmariji; četrtek po sv. Florijanu v Toplicah; dne 8. v Zaverših : dne 11. v Senožečah ; Križev. pond. na Vrhniki; na dan sv. Pan-kraca v Zagorji (za Savo); dne 12. v Koprivniku, v Veliki Loki pri Temenici; četrtek pred sv. Janezom v Sodražici; na sv. Janeza dan v Lukovcu, Idriji, Rovišah, Moravčah, Tržiču, v Kočevski Reki, v Srednji vasi in na Vidmu poleg Krke; sv. Jošta dan v Kotredežu; dne 20. v Mozelju; dne 22. v Št. Lampertu; na sv. Urbana dan v Št. Gothardu, na Mali gori, v Mengšu, Podvellni, Svibni; pond. pred Vneboh. na Vrhniki, v Tržiši in v Vinici; dan po Vneboh. v Žužemperku in v Logatcu (gorenjem); pond. po Vneboh. v Postojni, v Zatičini; torek po Vneboh. v Moravčah pri sv. Križu; sredo pred Binkošti v Žerovnici, četrtek pred Binkošti v Lašičah; torek po Binkoštih v Zagorji na Notranj., v Ra-doljici (blago), Loki, Metliki, v Bušeči vasi in v Radohovi vasi; četrtek po binkoštih v Senožečah, Cirniku, Hinah in na Igu; pond. pred sv. Reš. Tel. v Tržiši (pri sv. Trojici), na Vrhniki in Št. Jerneji (Kostanj, kant.); torek po sv. Trojici na Vačah; pond. po sv. Reš. Tel. v Litiji; četrtek po sv. Reš. Tel. v Dolih; pond. po kvat. nedelji v Višnji gori; toreic po kvat. ned. v Črnomlju; peto soboto po vel. noči v Nemški Loki na Kočevskem ; dne 31. v Mirni Peči. lložllika: Dne 2. v Svirci in v Motniku; dne G. v Vinici; dne 7. v Ložkem potoku ; sv. Medarda dan v Rakitni ; sv. Primoža dan v Vrli-polji pri Vipavi, Kamniku, Tirni in v Žužemperku; dne 11. v Senožečah; sv. Antona dan v Starem trgu, v Polhovem Gradci, v Braniku, na Hote-možah, v Zdenski vasi, v Trebnjem in v Žireh; pond. po sv. Antonu v Prenra; sv. Vida dan v Doba, Kočevji, Št. Vida pri Zatičini in pri Vipavi; dne 14. v Hotederšici, dne 15. v Kočevji in Jagnenci; dne 18. v Zaloga; pond. po sv. Vida v Št. Vidu pri Blokah; dne 19. v Rovišah; pond. po sv. Trojici v Šentjerneji; sv. Alojzija dan v Moravčah in v Lašicah; pond. pred kresom v Bučki; dne 23. v Tržiši; na kresni dan v Št. Jurji pri Svibnjem, v Črmošnjicah, v Matenji vasi, v Dernovem, v Loki, Bistrici (v Bohinji), Rovtah (Planinski kant.) na Mirni, v Češnji-cah, Ribnici in Višnji gori; pond. po kresu v Dvoru, v Šentjanžu na Dolenjskem pri Radečah; dne 24. v Šent Jurji; dan pred sv. Petrom in Pavlom v Radečah; dne 27. v Strugah pri Cirkvi; sv. Petra in Pavla dan v Osilnici; dne 30. v Mozelju, v Zagorji (za Savo), v Mirni peči, na Mali gori, pri sv. Mohorji; pond. po sv. Petru in Pavla v v Ljubljani in v Trnovem; torek po sv. Petru in Pavlu v Crnomlji; kvaterni četrtek v Škocijanu; drugo soboto po sv. Petru in Pavlu v Nemški Loki. Malega srpana: Dan Marijinega obiskovanja v Št. Gothardu, v Srednji vasi, v Kočevski Reki; dne 4. v Velikem Gabru, v Zireh in na Krškem; dne 5. v Vidmu poleg Krke; pond. po sv. Urhu v Polšnjiku, Slančjem vrhu in na Travi; četrtek po sv. Urhu v Žužemperku; dne 9. v Tirni; drugo soboto po sv. Petru in Pavlu v Nemški Loki na Kočevskem; dne 11. v Senožečah; dne 12. v Trebnjem, v Jagnenci, v v Planini, v Kropi in v Gorenji Planini; clne 1 3. v Starem Logu na Kočevskem ; dne 17. v Zdenski vasi; pond. po sv. Marjeti v Vinici; torek po sv. Marjeti v Metliki; sv. Magdalene dan v Hinjah, in na Jesenicah ; dne 20. v Koprivniku; dne 23. v Banjiloki; dne 24. v Loki; dne 25. v Kočevji, na Vrhniki, in v Narinu (Postonjsk.); pond. po sv. Jakobu v Kostanjevici, Lukovcu, Šmartnu pri Litiji in v Telčah; sv. Ane dan v Leskovcu pri podružn. sv. Ane v Višnji gori, Radovljici (za blago), na Bitnjah v Bohinji; dne 26 v Cerknici; dne 27. v Toplicah in na Vrhu (Idrijskem kant.) Velicega srpana: Dne 1. v Kranji (konjski) in Vinici; drugo soboto po sv. Jakobu v Št, Volbenku; dne 2. v Dolu; dne 5. na Gori pri Ribnici; pondeljek po 2. v Ribnici; sv. Ožbalta dan v Krašnji. v v Dolih, na Vidmu in v Vrhovcu (Kočevje); sv, Lorenca dan v Dvoru, v Rovtah (Vrhniški kant.), v Dobu, v Železnikih, Kamnigorici, na Igu, na Travi in pri Sv. Lovrencu na Temenici; dne 11. v Senožečah; v soboto pred angeljsko nedeljo v Krškem; dne 14. v Leskovcu, v Šent Vidu pri Vipavi; četrtek pred Velk. Šmarnom v Toplicah ; Velik. Šmarna dan v Osivnici in v Fari pri Kočevju; sv. Roka dan v Bistrici (Trebn. kant.), Ložu, na Vačah, v Hotavljah, v Šmariji, Planini, Trebnjem in Cerkljah; torek po Velk. Šmarnu v Metliki; dne 17. v Spod. Idriji in v Svirci; dne 20. v Zatičini; soboto pred sv. Jernejem v Mokronogu; dne 24. v Post.ojini, v Št. Jerneji, v Kočevji, Loki in v Kamniku; pond. po sv. Jerneji v Št. Vidu (na Blokah); torek po sv. Jerneji v Novem mestu; dne 25. v Ambrusu za blago in živino; sv. Avguština dan v Strugah pri Cirkvi; dne 29. na Dobrovi. KilllOVCa: Dne 1. v Radečah, na Skaručni in v Višnji gori; v Št. Juriji pond. po sv. Tilnu; prvi pond. kim. v Vipavi; pond. po angeljski nedelji v Planini pri Crnomlji; dne 7 v Zagradcu Fužinah; ponedeljek pred Mal. Šmarnom v Premu; soboto pred Mal. Šmarnom na Veseli gor pri Rakovniku; dne 9. v Lukovcu, v Vrhu (Idrijskem kant.) v Bušeči vasi, v Velikih Lašičah; pond po Mal. Šmarnu v Ljubljani, v Črnem vrhu, v Št. Vidu pri Zatičini in v Loškem potoku; dne 11. v Senožečah; dne 14. v Žužemperku; soboto po 14. v velikih Brusnicah za živino; pond. po ned. Mar. imena na Vinic-ah; dne 15. v Idriji in v Banjiloki; prvi pond. po Križ. tednu v Boštanju; dne 17. v Št. Lam-bertu; kvat. torek v Šentjanžu na Dolenjskem pri Radečah; kvaterni četrtek v Podvelbu (Col) in Škocijanu; pond. po kvat. ned. v Senožečah in Višnji Gori; torek po kvat. ned. v Črnomlji; dne 21. v Kranji (konjski) in v Ribnici; dne 27. v Podbukovji in v Borovnici; pond. pred sv. Mili el oni v Bučki ; sv. Mihela dan v Dernovem, na Dovjem, v Rovtah (Vrhn. kant.), Loki, Grosupljem, Mirni Peči, Mengšu, Novi vasi (na Blokah), v Završih; pond. po sv. Mihelu v Kostanjevici in Litiji; torek po sv. Mihelu v Metliki. Vinotoka: Dne 1. v Starem Trgu; 4. v Tržiču; prvi pondeljek meseca pri Fari in na Jesenicah; pond. po Roženkranski ned. v Gornj. Logatcu, na Vidmu poleg Krke, v Šmarinem pri Litiji, v Št. Rupertu in Crmošnicah; torek po Roženkr. ned. pri sv. Heleni; sredo po roženkr. ned. v Motnilm, Zagorji (na Notr.); Zdenski vasi in Šturiji; četrtek po Roženkr. ned. v Toplicah; drugi pond po Roženkr. ned. v Št. Vidu pri Zatičini; pond. po sv. Frančišku v Vinici; dne 11. v Kranji in Senožečah ; četrtek pred sv Terezijo v Sodražici; sv. Terezije dan v Kamniku in Idriji, pond. pred letn. žegn. vsih cerkva v Kranjski gori; dne IG. v Kočevji; pond. pred sv. Lukam v Bistrici (Trebn. kant.); sv. Luka dan na Krškem, v Lukovcu, v Kranji (konjski), v Postojini, v Rodohovi vasi, v Sorici in v Boh. Bistrici (za živino) ; pond. po sv. Lukežu na Krškem; v torek po sv. Lukežu v Novem mestu; dne 19. v Trnovem (na Notranj.); ned. po letn. žegn. v Radečah; sv. Uršule dan v Lovskem, v Cerkljah, v Lescah, v Žubni, v Jagnenci in v Žireh; pond. po sv. Uršuli v Premu, pri sv. Križu; dne 24. v Dolu in Logatcu; pond. pred S''. Simonom in Judom v Rakitni; v Simonov in Judov dan v Vipavi, Ložu, Mokronogu, Poljanah, Radovljici (za živino), na Skaručni, v Žužemperku in v Cešnicah; v torek po sv. Simonu in Juda v Črnomlji; dne 30. v Zalogu. Listopada: Dne 2. v Zagorji (za Savo), na Jesenicah, na Mirni in v Cerknici; pond. po Vseh svetn. v Višnji gori; dne 3. na Mirni; poned. po vernih duš dan v Št. Jarneji (Kostanj, kant.); sv. Lenarta dan v Kropi; dne G. v Velikih Lašičah, v Mengšu, na Vrhniki; pond. pred sv. Martinom v Moravčah; soboto pred sv. Martinom v Št. Vidu pri Zatičini; sv. Martina dan v Moravčah; dne 11. v Dobručah, v Št. Got-hardu, v Bučki, pri Fari, na Igu, v Lašičah, v Srednji vasi (Boh.), na Razdrtem in v Kranji (konjski); pond. po sv. Mart. v Bistrici (na Notranjski, v Št. Martinu pri Litiji in v Radečah; torek po sv. Martinu v Metliki; drugi dan po sv. Martinu v Bušeči vasi; dne IG. v Idriji; pond. po sv. Leopoldu v Ljubljani (8 dni); dne 19. na Raki; dne 22. v Gorenji Planini; dne 21. v Hotedršči (za živino in blago); dne 22. na Slapu pri Vipavi; dne 23. v Mojstrani in pri Št. Lovrencu na Temenici; dne 25. sv. Katarine dan v Loki. Zatičini in na Krškem; pond. pred sv Andrejem v Št. Ruprtu; sv. Andreja dan na Goeah, v Kočevji, Železnikih, I Lili in i, na Kuhi (Postonj) v Tržiču Turjaku in na Vačah. Grudna: Dne 3. vPostojini, na Jesenicah: sv. Barbare dan v Kamnej Gorici in v Kamniku ; dne 5. v Idriji; pond. pred sv. Miklavžem v Martinji vasi (Trebn. kant.); sv. Miki. dan na Brezovici, v Bistrici (v Bohinj.), Bistrici, Žužemperku, Borovnici; pond. po sv. Miki. v Litiji; torek po sv. Miklavžu v Metliki; prvi pond. v adventu v Boštajnu (za živino in blago); prvi torek v adventu v Novem mestu; dne 9. v Mokronogu; sv. Lucije dan v Gornj. Logatcu, Mengšu, Radovljici (za blago), na Slapu pri Vipavi, v Šenušah; dne 14. v Mišjem dolu; kvaterni pond. v v Zagorji (na Notr.), Kostanjevici in Višnji gori; kvat. četrtek v Skoči janu; torek po kvat. nedelji v Grnomlji; dne 21. v Krašnji; sv. Janeza dan v Idriji, v Radečah in na Vrhniki; Nedolžnih otročičev dan v Dobu in v Mirnej Peči; sv. Silvestra dan v Kočevji in v Zagorji (za Savo). Nabavni del. Stiridesetletniea vladanja cesarja Frana Josipa L Vsi avstrijanski narodi so prirejali leta 1888. lepe slavnosti in stavili stalne spomenike povodom štirideset.letnice vladanja Njega Veličanstva cesarja Frana Josipa I. V tem oziru se je posebno odlikoval narod slovenski, ki je bil vedno veren in udan prestolu in cesarjevi rodbini. Skoro v vseh slovenskih selili, tudi v najmanjši gorski vasici se je proslavljala stiridesetletniea. Prirejale so se šolske in ljudske slavnosti, po hribih so naznanjali kresovi, kako se vesele Slovenci, da je bilo dano njih dobrotljivemu vladarju učakati štirideseto leto vladanja svojega. Noben vladar v Evropi, niti ne v dragih delih sveta ni tako priljubljen in čislan v svojih narodih, nego baš cesar Fran Josip. Brez izjeme, bodisi Nemec ali Slovan, Rumun ali Italijan, ali Madjar, vsakdo vidi v njem skrbnega očeta. Saj pa tudi radodarna roka Njegova vsem deli dobroto. Če kak kraj zadene elementarna no-srpča, bodisi ogenj ali povodenj, vselej pribiti najprej cesar na pomoč, poleg tega pa visokodušno podpira cerkve, šole, občine in druge dobrodelne naprave. Mnogo bridkih ur je preživel vladar za svojega vladanja. V vojnah mu ni bila vselej sreča mila, četudi so se vojaki hrabro bili po bojiščih. Srečnejše je pa bilo notranje vladanje njegovo. Zboljšalo se je blagostanje narodov, svoboda se je jela razvijati in ž njo razne znanosti in umetnosti. Burni časi so bili tisto leto, ko je Fran Josip zašel prestol. Februvarija meseca 1848. leta je bil v Parizu bruhnil vstanek, ki je strmoglavil kraljevi prestol in se končal z osnovo republike. Liberalne in revolucijonarne ideje so se iz Francije hitro širile po Evropi. V avstrijanski državi se je najprej pokazalo puntarsko gibanje v Italiji, potem pa v središči države na Dunaji. Dne 13. marcija je bil zaradi tega gibanja prisiljen knez Metternich dati odpoved svojo. Izginil je s pozorišča državnik, ki je dolgo vrsto let vodil zunanje stvari, ki je pridobil državi dosti veljave, a vender delovanje njegovo ni bilo dobrodejno, ker je preveč pospeševalo reakcijo ne le v naši državi, temveč po vsi Evropi. Zatiranje svobode po vsi Evropi je prouz-ročevalo nejevoljo med narodi, katera se je pokazala v dogodkih 1848. leta. Metternich sam je bil žrtev te nejevolje. Cesar Ferdinand je dovolil tiskovno svobodo in da se skliče na Dunaj nekakov državni zbor s posvetovalno pravico. Ogri so prisilili, da se jim je dovolilo posebno ministerstvo, ki je bilo odgovorno državnemu zboru. S tem so se nadejali potolažiti nezadovoljne narodnosti, kar se pa ni posrečilo. Se meseca marcija je v Italiji podkralj ostavil Milan, in kmalu nato je buknila vstaja v Benetkah. Majnika meseca je bilo močno gibanje na Dunaji. Cesar je dovolil, da se skliče ustavni državni zbor, in preselil se v inomost na Tirolsko, ker na Dunaji ni bilo več varno. Ko ni bilo cesarja na Dunaji, gospodarilo je ljudstvo samovoljno v prestolnici. V Pragi se je tudi pričel vstanek, ki ga je pa zatrl knez Windischgratz. V Italiji je bil kralj sardinski napovedal vojno, da pomaga vstajnikom, ali feldmaršal Radecky je v več bojih premagal Sardince, prisilil je skleniti premirje in je pokoril Lom-bardijo. Na Dunaji je pa vlada navzlic zmagam hrabre naše vojske v Italiji bolj in bolj izgubljala moč in začetkom julija meseca so narodne garde in dijaške legije prisilile ministerstvo, ki se je bilo sestavilo po odstopu kneza Metternicha, da je odstopilo. Novo ministerstvo tudi ni bilo močnejše, zaradi tega je cesar ostal v Inomostu in je dne 22. julija namestnik njegov nadvojvoda Ivan otvoril ustavni državni zbor. Dokaj neugodneje so se razvijale stvari na Ogerskem. Madjari se niso prav nič več brigali za Avstrijo in so hodili naravnost svojo pot. Hrvatje, katerim je zapovedoval ban Jelačič, hoteli se pa niso ukloniti ogerski oblasti ter so ostali verni cesarju. Palatin nadvojvoda Štefan je moral ostaviti Ogersko. Cesar, ki se je bil vrnil na Dunaj, imenoval je grofa Lamberga komisarjem in vrhovnim poveljnikom na Ogerskem; Madjari so ga umorili na peštanskem mostu. Sedaj se je banu dalo vrhovno poveljstvo in razpustili so deželni zbor. Deželni zbor se pa ni razšel, temveč je izbral Kossutha predsednikom odseka za deželno brambo. Ko so odšle cesarske čete na Ogersko, vnel se je vstanek na Dunaji, v katerem je bil usmrčen vojni minister grof Latour. Cesar Ferdinand se je umeknil v Olomuc, na Dunaji se je pa vstnja s silo zatrla. Državni zbor, katerega zborovanje se je odložilo že pred vstankom na Dunaji, sklical se je na 15. dan novembra tistega leta v Kromeriž, kjer se je sestavilo novo ministerstvo. Cesar Ferdinand seje bil naveličal vladanja zaradi vednih nemirov in sklenil odpovedati se prestolu. Dne 2. decembra 1848. 1. so se zbrali v olomuški knezoškofijski palači najvišji zastopniki in zaščitniki cesarske obitelji: knez Windischgriitz, ban Jelačič in Schwarzenberg, ministri in dvorjani. Ob 8. uri pridejo cesar in cesarica, nadvojvoda Fran Karol in sin njegov Fran Josip. Knez Schwarzen-berg je prečital odpoved cesarja Ferdinanda in brata njegovega, nadvojvode Frana Karola. Mladi cesar poklekne sedaj pred strijca svojega in mu poljubi roko, a bil je tako ginen, da govoriti ni mogel. Cesar Ferdinand ga je tolažil, naj zaupa v Boga. Še tisti dan se je naznanil nastop Frana Josipa vojski in državnemu zboru v Kromeriži. Manifest, ki se je pri tej priliki prečital poslancem, začenja se z nastopnimi besedami: „Spoznavši iz Svojega prepričanja potrebo in vrednost svobodnih naprav, nastopamo z zaupanjem pot, ki Nas ima privesti do blagodejnega preosnutja in pomlajenja vse države. Na podlagi prave svobode, na podlagi jednakopravnosti vseh narodov cesarstva Našega in jednakosti vseh državljanov pred zakonom ter na podlagi udeležitve narodnih zastopnikov pri zakonodajstvu, vstala bode domovina znova, v stari velikosti in s pomlajeno močjo, nov grad v viharji in prostorno zavetišče za plemena raznih jezikov, katere objema že stoletja pod Našim žezlom bratska vez." V tako kritičnem času in tako z blagimi namerami je zašel prestol naš presvetli vladar, žal, da razmere niso dopuščale, da bi bil mogel takoj izvajati blage svoje nakane. Na Ogerskem je bil hud vstanek. Windischgratz je sicer s svojo vojsko Madjare začetkom 1849. leta na več krajih otepel in jim vzel Budim, toda ustaje zatreti ni mogel. Dne 14. aprila so Madjari sklenili, da odstavijo Frana Josipa in izvolili so Kossutha za načelnika novi republiki in kmalu vzeli Budim. V Italiji je p.i preteklo v marci premirje in Sardinci so začeli vojno. Hrabre avstrijanske čete so pa v Italiji pod izvrstnim svojim voditeljem grofom Radeckym pri Novari premagale Sardince in napravile kmalu red v Italiji. Sardinci so morali plačati 15 milijonov lir vojne odškodnine, njih kralj Albert se je odpovedal prestolu in prepustil krono Viktorju Ema-nuvelu. Na Ogerskem so se pa stvari za cesarske jele ugodneje obračati šele potem, ko so prišli Rusi na pomoč. Avgusta meseca se je udal Rusom diktator G<"ngey pri Valagosu in naslednji mesec se je udal general Ivlapka v Komornu. Kakor je srečno premagala Avstrija notranje upore, tako je tudi preprečila sovražne nakane Nemcev, ki so na državnem zboru v Frankobrodu sklepali, da bi se Nemčija zjedinila pod vodstvom Prusije in bi bila Avstrija za nemške svoje dežele nekaka podložnica Prusiji. Sedaj se je pa začelo preosnovanje in urejanje Avstrije. Prvi važni čin je bil zvršitev zakona z dne 7. septembra 1848. 1. o odpravi tlake, desetine, gospoščin itd. Ustava in nekatere druge svobod-nostne naprave, ki so se uvele 1848. leta, vse so se odpravile. Naslednja leta je cesar Fran Josip mnogo potoval po svojih deželah, da se sam preveri o potrebah prebivalstva. Leta 1852. pohodil je Hrvaško in Slavonijo in povsod so ga ljudstva jako navdušeno vzprejemala. Drugo leto (1853.) bil je cesar v veliki nevarnosti. Napal gaje najet krojaški pomočnik, ko seje izprehajal s svojim adjutantom grofom Danellom, z ostro nabrušenim kuhinjskim nožem. K sreči ga ni bil hudo ranil. Napadnika so prijeli in potem obesili. V spomin rešitve so sezidali „votivno cerkev", ki je jedna najlepših cerkva na svetu. Zidali so jo nad dvajset let in slovesno odprli šele dne 24. aprila 1879. 1. Nastopno leto je prineslo veliko veselje za avstrijanske narode, Cesar se je poročil s sedemnajstletno bavarsko kraljičino Elizabeto v avgustinski cerkvi na Dunaji. Leta 1855. uredile so se s konkordatom razmere med cerkvijo in državo. Dne 5. marcija t. 1. porodila se je novoporočencema hčer Zoiija, katera je pa že umrla 1857. leta. Dne 12. junija 1856. 1. rodila se jima je hčer Gizela. Tisto leto sta potovala cesar in cesarica po Koroškem, Štajerskem in po Kranjskem in bila sta povsodi z velikim veseljem vzprejeta ter bivala od 17. do 20. dne novembra v beli Ljubljani; tukaj je cesarica praznovala svoj god. Privrelo je v Ljubljano mnogo zvestega slovenskega naroda in bile so velike slavnosti, zlasti čarobna razsvetljava. Iz Ljubljane sta odpotovala v Trst in v Italijo in vračajoč se pohodila tudi Postojinsko jamo. Leta 1857. potoval je vladar po Ogerskem in pozvedaval o razmerah in potrebah prebivalstva. Tega leta se je otvorila železnična zveza med Dunajem in Trstom, ki je jako pospešila avstrijansko trgovino in obrt. Veliko veselje je učakal dvor, ž njim pa tudi vsi avstrijanski verni narodi, ko se je porodil dne. 21. avgusta 1858.1. prestolonaslednik Rudolf, kar se je hitro naznanilo brzojavno po vsi državi in po večjih mestih prebivalstvu s 101 strelom. Ta radost je bila jako opravičena, kajti že danes se vidi, da bode cesarjevič kdaj vreden naslednik očeta svojega in pravičen vladar. Govori jezike vseh avstrijan-skili narodov ter se jako zanima za znanosti. Nastopno leto je pa bilo nesrečno za Avstrijo. Francoski cesar je začel v zvezi s Sardinci vojno ž njo. Ker so se pa nemške za-vezne države tedaj izneverile Avstriji, bile so avstrijanske čete premagane pri Magenti in Solferini in ustopiti je morala Avstrija Lom-bardijo Napoleonu III.. kateri jo je prepustil Viktorju Emanuvelu. Zaradi nevarne vojske so se bile narodno-gospodarske razmere jako shujšale. Državni kredit je bil močno izpodkopan. To leto se je bila pokazala velika požrtvovalnost avstrijanskih narodov, posebno so po krajih v obližji bojišča prav po samaritanski skrbeli za ranjence. Hvaležen za mnoge dokaze ljubezni, udanosti in zvestobe in da se zboljša državni kredit, odločil se je dne 20. oktobra 1860. leta cesar prostovoljno podeliti ustavo svojim narodom. Leta 1864. so Avstrijanciv v zvezi s Prusi začeli vojno proti Danski. Vzeli so ji deželici Šlezvik in Holstein. Dve leti pozneje so je pa vnela vojna s Prusijo zaradi omenjenih deželic. Prusom je pomagala Italija. Avstrijanski vojaki so slavno zmagali Italijane pri Kustoci (dne 24. junija) in v pomorski bitki pri Visu (dne 21. julija). Ker so pa Prusi, bolje oboroženi, zmagali pri Sadovi (dne 3. julija), stopila je Avstrija iz nemške zveze in ustopila Benečijo Italijanom, priznavši si italijansko kraljevstvo. Naša drž iva si je pa kmalu pridobila staro moč in veljavo, posebno zaradi notranjega miru, kajti poravnala se je z Ogri. Razdelila se je v dežele ogerske krone in v dežele v državnem zboru zastopane. Dne 8. junija 1807. 1. bil je cesar kronan ogerskim kraljem. Decembra meseca omenjenega leta se je pa izdala nova ustava za dežele v državnem zboru zastopane, s katero se je narodom avstrijanskim zagotovila jednakopravnost v šoli in v uradu. Zaznamenovati nam je sedaj vesel dogodek. V 22. dan aprila meseca se je porodila v Budimpešti nadvojvodinja Valerija. Nastopna leta so bila posvečena notranji blaginji. Sklenila se je nova brambena postava, ki je olajšala in skrajšala vojaško službovanje, zajedno pa povekšala državno moč. Sklenilo se je več zakonov, s katerimi se pospešuje narodna omika, kmetijstvo, obrt in trgovina. Z novo uredbo zemljiškega davka se je Kranjski znižal davek za 300.000 gld. Zgradila se je Rudolfova železnica, sezidala velika tobačna tovarna v Ljubljani. Trst je dobil novo pristanišče. Leta 18G9. je cesar bil pri otvorenji sueškega prekopa ter je potem odpotoval v Jeruzalem. Leta 1873. priredila se je na Dunaji svetovna razstava, na katero so poslali zdelke svoje narodi vsega sveta. Razstavo so obiskovali razni evropski vladarji in državniki. Ta razstava je bila tako velikanska, kakor še nobena prej. To leto se je tudi slavila pet-indvajsetletnica vladanja Njega Veličanstva. Leta 1875. potoval je cesar čez Ljubljano in Gorico v Benetke, kjer se je sešel z italijanskim kraljem, Odtod je šel v Dalmacijo. Ko so Rusi v mnogih bojih zmagali Turke in so njih vojske že stale pred vrati turške prestolnice, dobila je Avstrija nalogo, naj zasede Bosno in Hercegovino. Dne 20. julija 1878.1. prekoračil je fcm. Filipovič bosensko mejo. Naši hrabri vojaki so v več bojih zmagali Turke in napravili red v deželi. Naslednje leto so slavili avstrijanski narodi petindvajsetletni«) cesarjeve poroke. V 10. dan majnika 1881. 1. poročil se je cesar-jevič Rudolf z belgijsko kraljičino Štefanijo. Leta 1882. minulo je pa šeststo let, kar sta Kranjska in Štajerska prišli pod vlado Habsburške rodovine. Štajerski in kranjski deželni zbor sta povabila Njega Veličanstvo, naj pohodi obe kronovini. Vladar je ustregel tej želji in pri tej priliki se je pokazala zopet kaj lepo udanost Slovencev cesarski hiši. Poslednja leta se je mnogo storilo za zboljšanje stanja malih obrtnikov s tem, da se je omejila obrtna svoboda, ki narodnemu blagostanju ni bila v korist, kakor se je pokazalo. Pa tudi za zboljšanje stanja delavcev se je ukrenilo marsikaj. Omeniti je še, da cesar jako spoštuje jezike vseh svojih narodov. V mladosti se je naučil vsem jezikom avstrijanskim in pozneje je večkrat pokazal ljubezen svojo do vseh narodnostij. Tako je pisal 1860. 1. ogerskemu kancelarju poleg druzega to-le: „Konečno izrekam trdno voljo Svojo, da povsodi, kjer gre za različne jezike in za narodne stvari, nikakor ne bodem dopuščal, du bi se delala narodom kaka sila ali stiska, na vso moč se bodem ustavljal vsakemu početju, katero krati pravice jezika in narodnosti." Potujoč po slovenski zemlji se je tudi pri več prilikah pogovarjal z narodom slovenski. Tako je v kratkem načrtano štiridesetletno vladanje našega ljubljenega vladarja. Res bi imeli še mnogočesa omenjati, ali za dostojno oceno blagega in plodovitega cesarjevega delovanja pisati bi se morale obširne knjige. Naši zaslužni možje. #) Dr. Janez Bleiweis vitez Trsteniški. („Oče naroda slovenskega".) Ce je pregovor resničen, da ima vsak narod takšne može, kaker-šnili je vreden, smemo pač Slovenci ponosni biti nase. Malo nas je, ali rodilo se nam je toliko imenitnih in po širnem svetu slovečih mož, kakor ne kmalu kateremu drugemu narodu. Gledeč na te se pač lahko narod slovenski ponosno potrka ob prsi rekoč: „Malo nas je, a smo ljudi/", Ves učeni in olikani svet pozna učenjake Vego, Kopitarja, Vodnika. Preširna, Miklošiča in dr., same svetle zvezde na *) Pod tem naslovom bode prinašal jKoledar" vsako leto po nekoliko zaslužnih naših mož podobe in životopise. ueenjaškem nebu. Prav tako je zuau med slovanskimi rodovi po vsi Evropi „oče naroda slovenskega", dr. Janez Bleiireis vitez Trste-niški, o katerem podajemo nekaj vrstic narodu našemu, kajti takšen mož, kakor je bil ranjki Bleiiveis, zasluži gotovo, da ga pod slamnato streho prav tako dobro poznajo, kakor v čitalnici ljubljanski, kateri je bil ves čas svojega obstanka prava duša in središče, okoli katerega se je vse zbiralo. Ne, še več, ranjki dr. Bleivveis je bil pravo sredotočje, okoli katerega se je zbiral narod naš v veselih in žalostnih svojib urah; pokojni dr. Bleivveis je bil vodnik naš, pod čegar častno in slavno zastavo smo se Slovenci pogumno in neustrašno borili za naše svetinje. Janez Bleiireis se je porodil dne 19. novembra 1808. 1. v starodavnem Kranji iz jako čislane trgovske rodovine PIei\veisove. Latinske šole je završil v Ljubljani, ako se ne motimo leta 1826. Po dovršenih latinskih šolah je šel na Dunaj študirat za doktorja zdravilstva, kar je dosegel leta 1832. Nato je stopil ondu v živino-zdravniški zavod za pomočnika, kjer je ostal do leta 1843. V tej dobi je spisal jako koristno nemško knjigo „o ozdravljanji konjskih boleznij". Leta 1843. povrne se dr. Janez Bleiweis v Ljubljano, kjer je bil imenovan profesorjem na tedanjem kirurgiškem zavodu. Prav tega leta imenovala si ga je c. kr. kmetijska družba svojega tajnika in lahko rečemo, ne da bi s tem mislili koga žaliti ali se komu zameriti, da bi boljšega moža, pač ne bila mogla dobit', kakor ga je. Tukaj je ležala ledina narodna skoraj še v pušči, ali vsaj komaj načeta pred krepkim možem, ki se je je takoj lotil na pravem mestu. Ustanovil je namreč dne 5. julija podučen časnik „ Novice". Kmetijska družba kranjska je nameravala sicer že več časa prej ustanoviti kak poučen list, toda — ni dobila dovoljenja. Ranjki Bleivveis je našel pa kmalo upravo mesto, kjer je potrkal, in ne zastonj. Obrnil se je do velikega prijatelja preprostega naroda, do nadvojvode Ivana, in dovoljenje za ustanovitev poučnega časnika je kmalu došlo. Da je bilo to silno težavno delo, verjel nam bode pač vsakdo rad, če mu druzega ne rečemo, kakor samo to, da je šla v tisti dobi mnogim učenjakom našim še silno trdo s slovenščino. In vender, kako čudovito hitro smo se vzpeli, kje smo že dandanes, četudi še nismo na vrhunci. ,.Novice1' so prinašale jako razno blago iz skoraj vseh predmetov človeškega znanja, kar jih utegne koristiti narodu po tej ali po oni strani. To jih je pa tudi takoj toliko priljubilo, da skoraj ni bilo boljše kmetske hiše, kjer se je gospodar prišteval olikancem, da bi ne bil čital v Novic", v katerih so se oglašali vsi tedanji slovenski pisatelji. Kdor hoče brati pravo zgodovino naroda slovenskega od leta 1843. pa do Bleiweisove smrti, beri „Novice", ki so bile resnično pravo ogledalo našega naroda, v katerem ga vidiš v vsem veselji in trpljenji svojem, v dejanji in nehanji. Prvi letnik Bleiweisovih „ Novic" pisan je še po starem pravopisu, v drugem — leta 1844. — odločil se je Bleivveis že za „gajico" z opazko, da se je bode on v svojih spisih izključno držal, drugi pisatelji naj pišejo, kakor jim drago, ali po stari navadi, ali po novem pravopisu. Ni dolgo trajalo in poprijeli so se ga večinoma vsi pisatelji. Leta 1844. in 1845. izhajale so »Novice" še v obeh pravopisih, letnik 1846 ima pa že samo „gajico". Leta 1844. pričel je urejati tudi „Pratiko", najrazširjenejšo knjižico med Slovenci, kajti nahajaš jo pod vsako kmetsko streho. Leta 1845. spisal je „Bukve za kmeta", leta 1847. „Nauk svi-lode in murbe rediti", leta 1850. „Nauk podkovstva", leta 1851. „Nauk pri porodih domače živineleta 1854. „Statistični popis kmetijstva na Kranjskem", leta 1855. „Živinoreja za gospodarje naše", leta 1857. „Nauk ogledovanja klavne živine", leto 1862. n Slovenski jezik"-, pa Kranjska špralia". Od leta 1852. do 1856. izdajal je tudi „Koledar-cek". Ta „Koledarček" dal je ranjkemu knezoškofu Wolfu povod, da je napravil zalogo za izdavanje „Wo]fovega slovarja". Najvažnejše njegovo delo je pa knjiga: Živinozdramištvou. Od leta 1850. do smrti svoje je opravljal tudi službo deželnega živinozdravnika. Zaradi tolike delavnosti na literarnem polji, kar je bilo za Slovenca tiste dobe nekaj izrednega, zaslulo je Bleiweisovo ime daleč po svetu. Celo na ruskem cesarskem dvoru so zvedeli o izvrstnem moži. Ruski car ga je odlikoval z Aninim redom. Leta 1861. meseca januvarja je prišla k BIeiweisu pod vodstvom jednega sedaj najslavnejših Slovencev, g. Davorina Trstenjaka, tedanjega župnika v St.-Jurji, deputacija štajerskih Slovencev. Bilo jih je dvanajst in prinesli so mu častno darilo — srebrno majoliko z napisom: „Dr. .Janezu Bleiireisu v priznanje zaslug za slovenski narod, hvaležni štajerski Slovenci leta 1861". Dve leti kesneje, dne 5. julija meseca 1863. 1. prišla je mnogobrojna deputacija kranjskih Slovencev k svojemu voditelju in mu je prinesla ob dvajsetletnici izdavanja „Novic" srebrn, tintnik in zlato pero — pisatelju resnično najprimernejše in najlepše darilo, ki je imelo napis: ,Fspomin dvajsetletnega vredovanja „Novicu Slovenci na Kranjskem dr. Janezu Bleiiveisu 5. julija 1863." Darilo mu je ob iskrenem govoru izročil raniki dr. Lovro Toman. V političnem oziru je bil dr. Bleiweis tudi mož, kakor malo takih. Njemu gre zasluga, da nas je vsaj nekoliko združil na literarnem polji, kjer smo bili prej še vse bolj razcepljeni, kakor smo sedaj v političnem oziru. Vsakdo je skoraj pisal po svoje in s svojimi črkami. Glavne stranke so bile pa tri, katerih prva se je držala pisanja z „bohoriticodruga osobito po Štajerskem razširjene „danjcice" (pisave, ki jo je razširjal štajerski duhovnik Peter Danjko 1787.—1873. 1.), in tretja »metelčice11. Vse tri so hrepenele po prvenstvu in Blei-weisa in njegovega uma je bilo treba, da je vse tri strmoglavil in na pivo mesto postavil „gajico", pisavo, ktera nam rabi še sedaj. Njemu se imamo tudi zahvaljevati, da imamo vsi Slovenci jeden in tisti književni jezik, t. j. da pišemo vsi enako, ne pa, kakor govore po raznih krajih. Ko je že toliko predrl, da nam je zagotovil trden in stalen črkopis in skupen književni jezik, jel nas je buditi iz političnega spanja ob častivrednem programu: „Mogočna neodvisna avstrijanska monarhija, osnovana na svobodi in ravnoprarnih načelih." Ker Slovenci tedaj nismo imeli še takih pravic kakor sosedje naši, nabral je BIeiweis 200.000 Slovencev, ki so podpisali peticijo do državnega ministra, da bi se tudi nam podelila ravnopravnost z drugimi narodi. Njegovo delovanje v deželnem zboru je bilo kaj mnogostransko. Zanimal se je za vsa vprašanja in stvari, ki se tičejo naše dežele in našega naroda. Več stokrat je v deželnem zboru govoril in njegove besede so vselej napravile kaj mogočen vtisek. Reči smemo, da je on najbolje poznal vse potrebe dežele naše. Posebno goreče se je potezal za pravice jezika slovenskega. Ob tacili prilikah je bil v deželnem zboru navadno poročevalec. S krepkimi besedami in razlogi je odbijal vse napade nasprotnikov naših. Gotovo se vsakdo spominja trdih bojev, katere je bila narodna stranka z nasprotniki našimi in v katerih se je vedno odlikoval pokojni dr. Janez Blei\Veis. Pa ne le za narodne, temveč tudi za narodno-gospodarske stvari se je vedno potezal. Dobro je vedel, da brez napredka v narodnem blagostanji se tudi ne bodemo obvarovali potujčenju. Kolikokrat je izpregovoril za povzdigo poljedelstva, živinoreje, bučelarstva, sadjarstva itd. Njegovi nasveti so navadno obveljali. Poznal je dobro vneti rodoljub tudi davčna bremena, ki tero našega kmeta. Zaradi tega je govoril večkrat za ponižanje deželnih troškov in besede njegove niso bile glas vpijočega v puščavi. Tudi za javno zdravstvo je storil mnogo. Preobširno bi pa bilo, ko bi hoteli natančno opisovati politično delovanje pokojnikovo. Bil je vodja narodni stranki, spoštovan zaradi svojega znanja, moškega vedenja in marne delavnosti celo pri nasprotnikih. Glavna njegova zasluga je ta, da je znal nekako združevati vse slovenske duševne sile in jih zbirati okrog sebe. Ravno v tem oziru ga bomo še dolgo pogrešali. Bil je precej časa tudi deželni odbornik, kjer je pridno delal, če tudi o tem njegovem delu ni tako natančnih poročil. Baš v deželnem odboru je mnogo koristil s svojim velikim poznanjem deželnih stvarij, katero si je bil pridobil dolgoletni urednik „Novic" in dober poznavatelj narodnega gibanja slovenskega z njegovega začetka. Bil je tudi ud deželnega sveta in mestnega zastopa, v katerih zastopih je tudi branil narodne pravice naše in delal za gmotni in duševni napredek. Veliko zaslug ima pa tudi za razvoj našega društvenega življenja. Bil je med osnovatelji „Slov. Matice", ves čas njen odbornik, po smrti dr. Coste do smrti svoje pa predsednik. Ravno tako je med osnovatelji čitalnice, ter bil ves fas odbornik njen, po smrti prvega njenega predsednika, ljubljanskega župana Ambroža (1864. 1.) do smrti svoje. Na vpodbujanje njegovo so se jele snovati čitalnice tudi po deželi in ž njimi razširjati narodna zavest. Po društvih je zasejal seme narodne zavesti, ki je obrodilo lep sad. Kako ga je čislal narod, pokazala je najbolj njegova sedemdesetletnica dne 19. novembra 1878.1. Prišli so tudi njegovi čestitelji z vseh slovenskih pokrajin. Bakljade na predvečer se je udeležilo nad 500 mož. V dan sedemdesetletnice zbrali so se poslanci in depu- tacije iz vseh slovenskih krajev, da mu izroče častna pisma, kajti v vseli raznih teh občinah in društvih je bil voljen častnim občanom ali članom. Velicega obeda se je udeležilo nad 200 veljakov slovenskih raznih stanov. Zvečer so ljubljanske rodoljubkinje priredile slavnostno besedo, pri kateri so mu med lepimi govori in petjem poklonile lep lavorov venec od čistega srebra. Na 78. listih venčevih so urezana imena dotičnih gospij in gospodičin. Došlo je na stotine brzojavov iz raznih slovenskih krajev in od bratskih slovanskih narodov. Ze prej smo omenili, da je bil ruski car odlikoval našega dr. Bleiweisa z redom svete Ane. Pa tudi monogo drugih odlikovanj ga je dičilo. Presvetli cesar Pran Josip podelil mu je leta 18G6. viteški red Frana Josipa, in ob njegovi sedemdesetletnici red železne krone, s katerim mu je podelil plemstvo s pridevkom „vitez Trsteniški". Bavarski vojvoda Maks mu je bil izročil že leta 184G. bronasto svetinjo v priznanje njegovega usmiljenega srca in vseučilišče moskovsko mu je priznalo 1867.1. srebrno svetinjo zaradi raznih predmetov, katere je bil poslal v narodopisno razstavo v Moskvi. Jugoslovanska akademija znanostij ga je bila takoj ob svojem ustanovljenji imenovala pravnim članom. ,,Učeno društvo v Belemgradu", „Slovaška Matica," „učiteljska beseda v Pragi", dalmatinska Matica", „Hrvatska Matica" in „sv. Jeronima društvo", ,,FIrvatsko gozdarsko društvo" in pevsko društvo „Kolo" v Zagrebi izvolile so ga častnim družabnikom, velika županija Reška v hrvatskem primorji pa častnim članom. C. kr. kmetijske družbe v Gorici, Gradci, Linci, Soinogradu, Levovu, Černovicah in na Dunaji so ga imenovale dopisovalnega člana. Društvo zdravnikov in vojaških doslužnikov mu je tudi podelilo častno članstvo. Mesta Ljubljana, Kranj in Novomesto so ga izvolile častnim svojim meščanom, 150 občin slovenskih častnim občanom in skoro vsa slovenska društva častnim članom. Kakor pa na svetu vsaka reč mine, tako je tudi temu do sedaj najzaslužnejšemu Slovencu potekla nit življenja. Dne 19. novembra 1881. 1. prestrigla mu jo je bela smrt, kije položila neutrudno njegovo telo k počitku, duh njegov je pa ostal v slovenskem narodu, katerega naj vedno skrbno vodi po poti življenja, kakor mu jo je pokazal Bleiiveis. Dr. Janez Zlatoust Pogačar. Knezoškof ljubljanski (od 1875. do 1884. l.\ Med škofi in cerkvenimi knezi, ki so sedeli na škofijski stolici pri sv. Nikolaji v Ljubljani, ni ga bilo, da bi si bi! na književnem polji pridobil toliko zaslug s peresom kot dejanski pisatelj za naš narod, kakor ranjki knez in škof dr. Janez 7J. Pogačar, ki je bil porojen dne 22. januvarija 1811. 1. v Vrbi, vasi Breznišlce fare na Gorenj shem, prvi pouk je dobival pa v grajski šoli ob bleškem jezeru. Ker je bistroumni mladenič že tamkaj pokazal, da ima dobro glavo, poslali so ga starši v Ljubljano v latinske šole, kjer se je silno marno in pridno učil v glavnih, srednjih in modroslovnih šolah, da je bil vedno med prvimi, ki so bili obdarovani. Leta 1830. jeseni zapusti posvetne šole in stopi v semenišče ljubljansko, kjer je ostal do leta 1834., kadar so ga dne 27. julija posvetili v mašnika. Tedanjemu knezoškofu Antonu Alojziju je bil nadarjeni in bistroglavi bogoslovec Pogačar tako všeč, da ga pošlje v višje du-hovske šole k sv. Avguštinu na Dunaj; kjer je bil imenovan leta 1837. doktorjem sv. pisma, na kar se povrne v Ljubljano, kjer je šel k sv. Petru kapelanovat. Le pol leta je ostal na tem mestu, potem pa pride za profesorja na tedanji licej, kjer je poučeval dogmatiko do leta 1852. Leta 1846. izročil mu je knezoškof Anton Alojzij tedaj ravno ustanovljeni in tudi že oživljeni zavod za bodoče duhovnike „Aloj-zijevišče" v ravnateljstvo. Pod njegovim vodstvom so bili v Aloj-zijevišči razni sedaj jako sloveči slovenski pisatelji in učenjaki kakor so n. pr. gg. prof. Jos Marn, dr. Mencinger, c. kr. notar Svetec, dr. Krek, prof. Stritar, pokojni knjižnični skriptor Levstik itd. Viharno in za vzbujenje narodnosti naše tolikanj pomembno leto 1848. potisne tudi dr. Pogačarja v javnost, da je začel izdajati tednik v cerkvenem duhu pisan, kateremu da leta 1849. ime „Zgodnja Danica". Prav tega leta je spisaval tudi „Theoloyische Zeitschrift" in pa „Zeit und Euigkeit". Leta 1851. imenovan je bil kanonikom pri stolni cerkvi ljubljanski, kjer je bil posebno na glasu izbornega propovSdnika. Veliko teh svojih govorov je izdal leta 1864. v posebni knjigi „Pridige", 424 stranij v veliki osmerki obsezajoči. Prav tega leta ga je doletela nova čast, izvolili so ga stolnega dekana škofije ljubljanske. Leta 1870 , kadar se povrne s knezoškofom dr. Jarnejem Vidmarjem iz Rima od vatikanskega zbora, bil je izbran za stolnega prosta škofije ljubljanske, ali kakor naše ljudstvo nazivlje stolnega prosta: dr. Pogačar je bil zdaj „mali škofu. Okoliščine so nanesle, da se je knezoškof dr. Jarnej Vidmar prostovoljno odpovedal vrhovnemu pastirstvu škofije ljubljanske in kaj je bilo umevneje, kakor da je presvetli cesar imenoval na to silno važno, tedaj prazno mesto vsestranski delavnega in tudi vladi prijaznega, čeprav sicer vseskozi slovenski mislečega stolnega prosta dr. Janeza Zlatousta Pogačarja, kar se je tudi res zgodilo dne 30. majnika 1875. Dne 10. avgusta se je to imenovanje tudi v Rimu potrdilo, na kar je dr. Janeza Zlatoust Pogačarja dne 5. septembra 1875. 1. ilirski metropolit, tedanji goriški nadškof dr. Andrej Gol-mayer vpričo knezoškofov tržaškega, lavantinskega in krškega posvetil in umestil za knezoškofa na stolici sv. Maksijna pri sv. Nikolaji v Ljubljani. Sedaj šele se je začelo trudapolno delovanje v vinogradu Gospodovem za neumornega delavca. Malo časa je bil sicar dr. Pogačar knezoškof ljubljanski, storil pa je vender prav veliko ta čas v vsakem oziru. Obiskaval je birmujoč tudi najoddaljenejše gorske župnije; povsod je učil in oznanjal vernemu ljudstvu sam besedo božjo, in s kakim navdušenjem! Kako bi je pa tudi ne bil, saj je bil sam sin narodov, med katerim mu je naklonila previdnost božja to najimenitnejše dostojanstvo v celi deželi. Slovensko književnost je podpiral do poslednjega vzdihljaja na vse strani in je tudi sam skrbel za njeno razširjanje. Uvedel je slovenščino po nekoliko tudi v knezoškofijski konzistorijalni urad. Pogačarju gre tudi hvala za ukusno popravo knezoškofijske palače v Ljubljani, pri kateri je odpravil za cerkvijo stoječe konjske hleve in je s tem dotičnemu prostoru podaril cisto novo, očem jako prijetno lice. V tem oziru sme mu pač Ljubljana ohraniti večen spomin. Stolna cerkev je bila svoje dni za škofijskimi hlevi takorekoč kar skrita. Kako veličasten je pa sedaj razgled nanjo od Ljubljanice! Leta 1883. jele so za vse dobro in lepo navdušenemu knezo-škofu pešati moči, posebno gaje zapuščala tudi luč očij. Čimbolj se je bližalo leto koncu, tem slabše je bilo njegovo zdravje, oziroma tem hujša je bila bolezen v nogah. Vender pa knezoškof ni izgubil upanja, da še ozdravi. Se teden dnij pred sv. Pavlom leta 1884. pogovarjal se je s prijatelji, da pojde spomladi v toplice, kjer si upa z božjo pomočjo zopet pridobiti zdravje. Žal, da je bilo to upanje tako silno kratko! Že v sredo zvečer dne 23. januvarija 1884. 1. pričela se je smrtna borba, ki je trajala do petka zjutraj dne 25. januvarija. V četrtek zvečer se je molil za srečno smrt škofovo v Šen-klavži sv. rožni venec, drugo jutro ob 6. uri zjutraj se je razpostavilo v stolnici sv. Rešnje Telo zanj in že dobro četrt ure pozneje oprostila se je po nebu hrepeneča duša knezoškofova pozemskih vezij ter se dvignila k Stvarniku svojemu, kateri jo je dal. Ob 8. uri zjutraj je zapel v stolni cerkvi pri sv. Nikolaji tožno veliki zvon, po drugih cerkvah so se tudi oglasili zvonovi vernikom oznanjujoč, da so izgubili višjega svojega dušnega pastirja. Pogreb je bil veličasten, kakeršen se spodobi slovenskemu knezoškofu. Ker je bil v Ljubljani ravno sejem sv. Pavla, pritisnila je tudi z dežele obila množica ljudij, ki se je večinoma tudi pogreba udeležila. Položili so ga v stolni cerkvi v rakev k poslednjemu počitku. Pokojni knezoškof je bil tudi na cesarskem dvoru dunajskem v veliki veljavi in mu je presvetli cesar podelil dve veliki odliki. Dr. Pogačar je bil namreč veliki križnik Leopoldnvega in Fran Josi-povega reda. Naj v miru počiva! Fran Erjavec, c. kr. profesor (* 1834. — f 1887. 1.) Klasičnih slovenskih pisateljev, ki bi znali stavek tako umevno zasukati, da bo prebravši ga kmet rekel: „To je po naše pisano" — imamo žalibože jako malo, toda, kar jih je, so pa naši! Jeden najboljših med temi je bil prerano umrli Fran Erjavec, c. kr. profesor. Njegovi spisi so učeni, poleg vsega tega pa tako domači, da človek skoraj ne more odložiti knjige, če kaj Erjavčevega bere. On in pa ranjki Jože 0,p 'inec sta znala tako lepo po domače zaviti, da ju do sedaj v tem oziru še nihče ni prekosil. Kako je to? Zato, ker sta oba šolske slovenščine okostje popolnila z narodnim mesom in narodno krvjo. Oba sta opazovala narod, kako on govori, in to jima je bila glavna smer, katere sta se držala v vseh svojih spisih, ki jih sedaj narod tudi visoko ceni in najrajši prebira. Fran Erjavec seje porodil dne 9. septembra 1834. i. v Ljubljani na Poljanah št. 26. StarSe je kmalu izgubil. Male in srednje šole je dovršil v Ljubljani, velike pa na Dunaji, kamor je prišel leta 1855. Sošolci so mu bili sedaj po vsem Slovenskem sloveči možje in pisatelji slovenski: Simon Jenko, Tušek, Mandeljc, prof. Stritar in dr. Zarnik, in vsi so se že dijaki zasobno vadili v slovenščini spisujoč svoj dijašk časopis „ Vaje". Tri leta je ostal Erjavec na univerzi dunajski in je v tem času dovršil prirodoslovske svoje študije. Luta 1859. stopil je v Terezijanišče za prefekta, kjer je ostal leto dnij. Jeseni bodočega leta je dobil profesorsko službo na zagrebški veliki realki, kjer je ostal deset let — v soseščini naši, doma pa na naših srednjih šolah za tako izvrstnega moža ni bilo kruha, dasitudi ga je tujcem pre-ostajalo. Let i 1871. preseli se prof. Erjavec iz Zagreba za profesorja na c. kr. goriško veliko realko, kjer je ostal do prerane svoje smrti, katera ga je prav zavratno napadla dne 13. januvarija 1887. leta. Iz srčne globine govorjene besede sožalja o njegovi nepričakovani smrti mu je posvetil »Ljubljanski Zvon" (2. številka, VII. leto), pišoč: ,Usoda stara nam in vsak hip nova: Za možem mož in ž njim za nado nada V temno kraljevstvo smrtno se poklada, Ki tajnostno združuje dva svetova O komer tožba zdaj velja takova, Na kogar prah za solzo solza pada, Bolj kakor bron in marmorja gramada Slave nesmrtna dela ga njegova. Kako se zove mož, po smrti vplenjen, Ki rod spomina mu od pismen zlatih Nikdar iz knjige slave ne izbriše? List gore naše je, zaslužno cenjen, Pri bližnjih ljubljen in pri daljnih bratih: Erjavec Fran ime se njega piše!" (Jos. Cimpevman.) „Zvon" za tem nadaljuje:" „Dne 13. januvarija t. 1. je slovenskemu narodu iz solnčne Gorice došla prežalostna vest, da je ondu nagle smrti umrl dični pisatelj slovenski, g. Fran Erjavec, c. kr. profesor na ondotni veliki realki, dopisujoči član akademije znanostij in umetnostij v Zagrebu, odbornik „Matici Slovenski", pravi član društva „Societe malacolo-gique de Belgique" v Bruselji itd. itd. šele v 53. letu dobe svoje Izboren učenjak, vzoren domoljub, ljubezniv prijatelj, skrben oče in v vsakem oziru odličnjak, bil je pokojnik v pravem pomenu klasičen pisatelj slovenski, kateri je s svojimi novelami, potopisi in povestimi, s svojimi učenimi razpravami in preprostemu narodu namenjenimi spisi, s svojimi šolskimi knjigami in jezikoslovnimi črticami slovenskemu narodu zapustil pravo zakladnico po obliki in vsebini dovršene književne hrane. Ves narod slovenski je imel samo jedneg.i Erjavca, zato pa iudi vsa Slovenija plaka za njim !" Prvi Erjavčev prirodoslovni spis „ Mravlja" ugledal je beli dan leta 1857., natisnen v Janežičevem koledarji ali „koledi" za leto 1858. in takoj je obrnil pozornost slovenskega razumništva nase. Temu je nasledovalo potem od leta 1857. do leta 1887., torej vso dolgo dobo tridesetih let vsako leto po več silno zanimivih in poučnih spisov po nekoliko v resni, po nekaj v humoristični obliki, katerima obema je bil Erjavec kos brez primere. Med večja dela njegova uvrščena so: „Živalstvo", izšlo v „Družbi sv. Mohorja" leta 1864. To knjigo je Erjavec pozneje zdatno predelal in je izšla leta 1872. pod naslovom „Prirodopis živalstva s podobami". „Družba sv. Mohora" izdala je dalje tudi njegovo delo: „Naše škodljive živali", „Domače in tuje šivali" in B Živali v podobah". V zalogi „Matice Slov." izšlo je „Rudninoslooje" leta 1867.; leta 1883. pa izvirno njegovo delo: „Prirodopis rudninstva ali mineralogija". BMatica Slov." prevzela je dalje iz njegovega peresa v svojo zalogo „Botaniko" in nZoologijo" in to društvo izda tudi pripovedne spise Erjavčeve. Ogromno pa je število drugih spisov njegovih, katerih tu naštevati nam pač ni mogoče zaradi skromno odmerjenega prostora. Toliko pa lahko rečemo, da mu ostanejo vsi trajm spomenik, dokler bode Slovencev na svetu. Jožef Zupan. (f Stolni prošt ljubljanski) Začetkom tega stoletja leta 1811. ugledal je v Gorenjski Kropi dne .12. marcija luč sveta Jožef Zupan, kateremu je modrost božja odločila jako imenitno dostojanstvo v ljubljanski škofiji. Starši Zupanovi so imeli šestero otrok in to tri dečke: Jožefa, Matijo in Valentina, in tri deklice : Nežo, Ano in Heleno. Jožef se je kazal posebno prebrisanega uma, zato so ga skrbni in dokaj imoviti starši poslali v šole, katere je obiskaval v Celovci in v Ljubljani, kjer je tudi bogo-slovske študije dovršil. Dne 3. avgusta 1836. 1. posvetil je mladega bogoslovca tedanji knezoškof Anton Alojzij Wolf v mašnika. Nova maša Zupanova je bila dne 28. avgusta 1836. 1. v njegovem rojst-venem kraji Kropi. Ta dan je bila izredno sijajna slovesnost. Gorenjska stran je imela že od nekdaj silno veliko novih maš, toda tako s,ijajne gotovo še nikoli ne, kakor je bila Zupanova iz Krope leta 1836. Ze v soboto popoludne so jeli pokati v gorskem zatišji možnarji, oznan-jujoč slovesnost prihodnjega dne. Drugo jutro že na vse zgodaj je budilo mogočno streljanje in veličastno pritrkavanje kropenske rojake novomašnikove iz spanja. Pred pričetkom sv. opravila in med opravilom pa streljanja kar ni hotelo biti konec. Od 8. do 10, ure so pokali topiči na dveh straneh Krope, „na Jami" in „Podborštomu neprestano pozdravljajoč dohajajoče duhovnike in druge svate novomašnikove. Sploh se je nabralo toliko ljudij, da bi bili cerkev do dobra napolnili, naj je še trikrat tako velika, kakor je bila. To je bil resnično za Kropo dan Gospodov, kakeršnega še ni imela nikdar prej in nikdar pozneje. Prepovedoval je častitljiv starček, častni kanonik in zlatomaš-nik, dekan Janez Toman. Ljudje so že prej slišali, da bo ta prepoved nekaj posebnega in zato se je tedaj v Kropi nekaj zgodilo, kar še menda dotlej na Slovenskem nikjer ne. Ljudje so pristavljali lestvice k cerkvenim oknom, da so poslušali slovečega pro-povednika Tomana. Po novi maši je poslal tedanji knezoškof mladega Zupana v Srednjo Vas na Kočevsko duše past, odkoder je bil leta 1838. premeščen za kapelana v Tržič, odtod pa leto kesneje 1839. 1. k sv. Ja-kopu v Ljubljano, kjer je kmalu zasitil kot goreč in izboren propovednik. Izredna nadarjenost v cerkvenem govorništvu mu je odprla že leta 1840. pot v stolno cerkev sv. Nikolaja, kjer je ostal do svoje smrti, torej dolgih šestinštirideset let. Leto 1855. prineslo je stolnemu kapelanu Zupanu rdečo kapo. Bil je imenovan za kanonika in stolnega župnika, v katerem dostojanstvu je ostal do leta 1870., ko je zameni z mestom stolnega dekana in zopet to pa leta 1876. z mestom stolnega prosta, kar je ostal do svoje smrti, torej deset let. Ranjki je bil povsod na svojem mestu, povsodi silno delaven. Zaradi izborne zgovornosti so ga vabili ob posebnih prilikah kot propovednika, čemur postrežljivi gospod ni odrekal nikdar. Za vse dobro in lepo vnet, pospeševal je tudi vse dobro in lepo, kjer se mu je le količkaj ponujala prilika. V Ljubljani je bil on prvi, ki je uvedel v stolni cerkvi majni-kovo pobožnost, ker je bil iskren častilec Marije Device in Odre-šenika našega, kateremu na proslavo je tudi spisal in izdal priljubljeno knjigo: v Kal vari j a". Kako goreč je bil in neutruden v požrtovalnosti svoji za povzdigo rojstvene svoje žunne cerkve, koliko je storil za njeno olepšavo, to je pa najbolj znano Kropenčanom. Ne le da jim je Zupanova požrtovalnost popolnoma prenovila cerkev, oskrbel jim je tudi še za svojo petdesetletnico ali zlato mašo tudi na slavo Marije prekrasen veliki zvon za 4000 goldinarjev. Za vse to je moral pa blagi mož dostikrat še požreti marsikako neslano in marsikatero dobro zasoljeno od nepoklicane strani. Toda tolažilo ga je to, da je nehvaležnost že od nekdaj plača sveta. — Kako se je preblagi prošt veselil zlate maše svoje, katera naj bi bila dne 3. avgusta 1886. 1. v Kropi! Pač je učakal tega dne onemogli starček, — toda na smrtni postelji. Ker torej ni mogel peti zlate maše, imeli so v Kropi za bolnika sv. mašo z izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom, kjer je molila vsa fara za svojega velikega dobrotnika, da bi mu mili Bog, če je sploh volja Njegova, polajšal silno trpljenje ali pa na kakšen način preložil. Dne 28. avgusta, ravno na petdesetletnico nove maše Zupanove poklical je pa Oče nebeški zvestega in gorečega delavca svojega k sebi, da mu da plačilo za zvesto petdesetletno delo v povzdigo kraljevstva Njegovega. Pogreb je bil veli-kansk in se ga je udeležilo okoli 90 duhovnikov, mnogo odličnjakov in rojakov ranjcega. Vodil ga je premilostivi knezoškof dr. Missia sam. - Dr. Fran Preširen. Vrba, neznatna preprosta vas o bleski okolici na Gorenjskem, sme pač ponosna biti na svoje prebivalce, iz katerih srede sta izšla dva slavna moža. Z jednim smo se že spredaj seznanili in ga bralci teh vrstic že poznajo — pokojnega knezoškofa dr. Zlatonsta Poga-oarja, z drugim, ki je pa umrl že davno pred tem, hočemo pa preprosti narod, kateremu so namenjene te vrstice, seznaniti sedaj. Ta drugi mož je dosedaj največji pesnik naroda našega, dr. Fran Preširen. Ce pomislimo, v kateri dobi je Preširen živel in kakšen je bil tedaj naš jezik, ne moremo druzega, kakor roke skleniti in začujeni vprašati: odkod je pač Preširen jemal toliko bogastvo jezikovo, toliko lepoto njegovo, katero še dandanes vedno občudujemo, ko smo že vender precej visoko dospeli, ker nam tako lepo, tako sladko zveni na ušesa, kakor bi poslušali milopojoče glasove ubranih zvonov ob svitu jutranjem, kadar vlada še sveti nebeški mir. Odkod li je Preširen zajemal? Iz naroda! Saj to nekako sam pripoveduje v zbadljivi pesmi „Nova pisari j a" rekoč: »Poslušaj ga (Bovtarja), kako jo m zavije11. Iz naroda je torej zajemal Preširen nesmrtne svoje pesmi, katerih vsaka se ob svojem času prilega srcu, kakor bi bila zrastena ž njim. Ce si vesel, našel boš v Preširnu veselo pesem, če te morilžalost, videl boš notranjost svojo v tej ali oni. Ce te mika, da bi temu ali onemu kako zasolil, dobro ti bodo došle pušfce in zabavljice. In vse to je zajemal Preširen iz naroda in iz svojega mehkega, občutnega, prav pravega pesniškega srca. Preširnovo srce je bilo pač podobno belemu vosku, kamor sta življenje in žalostna njegova usoda sekala rano za rano, iz katerih se je izlivala pesem za pesmijo, jedna lepša kakor druga in sleharna naravnost iz srca prihajajoča. Porodil se je ta slavni in nesmrtni naš rojak dne 3. decembra 1800. 1., kakor smo že rekli, v Vrbi na Gorenjskem, kateremu selu je postavil pre lep spomenik v sonetu: „0 Vrba ! srečna, draga vas domaČa, Kjer hiša mojega stoji očeta ; Da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta Speljala ne bila, goljfiva kača". Družina Preširnovega očeta je bila precej velika, kajti bilo je osmero otrok. Najstarejši je bil Fran, katerega so v šolo dali v Kranj in v Ribnico, kjer je imel strijca dekana. Fran Preširen se je ondukaj učil tako dobro, da je prišel v zlate bukve. Ker v Ribnici ni bilo latinskih šol, kakor jih še dandanes ni, poslal je strijc pridnega in razumnega netjaka v Ljubljano, kjer je Preširen dovršil gimnazijo. Po dokončanih študijah v Ljubljani odide ukaželjni mladenič na Dunaj, kjer se prične učiti pravoslovju, poleg tega pa še druge poučevati, kar je b:l prisiljen storiti, kakor večina drugih nadarjenih Slovencev, če je hotel živeti. Leta 1828. dne 27. marcija je bil imenovan Preširen dr. pravoslovja ali po domače : jezični olohtar. V tej dobi je poučeval Preširen na Punaji deželana svojega grofa Antona Auersperga, poznejšega slovečega nemškega pesnika, znanega pod psevdonimom: „Anastasius Griin" ali, kakor ga je Preširen šaljivo imenoval: „Anastazija Zelenca". Leta 1829. stopi dr. Preširen v državno službo, kar je bilo pa zanj prav toliko, kakor da bi bil kmet krilatega Pegaza zapregel v plug poleg potrpežljivega in počasnega vollča. Duh, ki je vedno hrepenel le po uzorih, sprijazniti se nikakor ni mogel s suhoparnimi akti po zaduhlih pisarnah, zato je Preširen že leta 1831. popustil državno službo in se preselil v Ljubljano, kjer je vstopil pri svojem prijatelji in odvetniku dr. Chrobathu za koncipijenta. V tej dobi je zložil Preširen največ, da, izvestno smemo reči največ nedosežnih in milozvenečih svojih pesmij. Štirinajst let je služil dr. Chrobatha, ker mu niso hoteli dati dovoljenja, da bi bil odprl svojo odvetniško pisarno. Šele leta 1846. meseca avgusta se mu je izpolnila vroča želja, da jo sme v Kranji odpreti. Žal, da je bilo že prepozno, kajti mož se je preselil že duševno in telesno potrt v Kranj. Prve njegove pesmi so izšle v »Čebelici" leta 1830. V posebni knjigi jih je izdal pa več skupaj pod naslovom „Poezije" leta 1847. Prekrasni epični umotvor svoj ,. Krst pri Savici" objavil je najprej leta 1836. V Kranji je bil dr. Preširen jako domač in velik prijatelj otrok, katerim se ni nikdar bližal s praznimi rokami. V gostilno je zahajal na „staro pošto", kjer si je po dokončanem dnevnem delu v družbi veselih prijateljev preganjal življenja bridkosti in „skrbij oblake". Doma ga je oskrbovala sestra Katra do smrti, katera se je dne 8. februvarija 1849. oglasila pri Preširnu. Z Bogom in s svetom spravljen je izdihnil blagi mož svojo dušo. Velikan in mojsterjnaših pesnikov počiva na Kranjskem pokopališči. Grobni spomenik od rdečkastega marmorja, postavljen Preširnu po njegovih prijateljih leta 1852., molče kaže Slovencem prostor, kjer se je Preširnu izpolnila vsaj ta srčna želja, kakor je nekaj let prej sam zapel prijatelju svojemu Andreju Smoletu, želja: „da v zemlji domači mu truplo leži". Razven nagrobnega spomenika ima Preširen še tri druge spomenike med našim narodom, in ti so: a) Spominska plošča, katero so mu Slovenci vzidali v rojstveno njegovo hišo leta 1872., in b) „Spominski kamen" na Bledu, ki mu ga je postavil bivši »Zabavno-lite-rarni klub Tretji nerazrušni spomenik, ki ga nahajaš kolikor toliko v vsakem mestu, trgu in vasi, ta so pa Preširnove pesmi, katerih se mnogo popeva med našim narodom. To je spomenik, ki si ga je postavil pesnik sam in ki bo stal, dokler bo živel naš narod. Božja pota Slovencev. Spisal P. ]il Radics. Kaj posebno vzbuja pozornost tujcev, pohajajocih deželo našo takoj, ko stopijo na slovenska tla? Mnogobrojne bele cerkvice, katere venčajo strme, z gostimi gozdi obrastene stožicaste gore naše, pozdravljajoč in ozirajoč se v rodovite doline ljubljene domovine naše in katerih pozlačeni vrhovi zvonikov se leskečejo v žarkih vzhajajočega in zapadajočega solnca. Mnogobrojne so po hribih romarske cerkve pobožnega naroda našega, mesta podedovane njegove vere katoliške, pa tudi v dolinah in ob obrežjih romantičnih jezer naših; da, jedna je celo sredi najlepšega teh jezer in naši in tuji verniki pohajajo to božjo pot. Narod slovenski ljubi posebno božja pota svo.ja in zaradi tega mislimo, da ustrežemo čitateljem svojim, ako v knjigi, ki je namenjena vsem rodovinam slovenskim, priobčujemo po vrsti vsako leto nekoliko zgodovine božjih potij slovenskih. Letos bodemo seznanili prijazne čitatelje „Narodnega koledarja" z zgodovino božje poti na lepem otoku jezera Blejskega, daleč znane že iz predavnih časov. 1. Marija na otoku jezera Blejskega. Narodna pravljica pripoveduje, da je v prav davnem času, ko so Slovenci bili še pogani, stal na otoku tempelj poganski, ko so Slovenci se pokristijanili, razrušili so tempelj poganski in na njegovem mestu sezidali cerkvico, kakor bi hoteli s tem izbrisati staro pogansko vero. To cerkev pokristjanjenih prebivalcev Blejskega kraja so blagoslovili v čast Matere božje in kmalu je bila sloveča božja pot, katero so pohajali iz daljnih krajev. Zgodaj je prišla pod vladikovino oglejsko in že 1210. 1. pošiljali so iz Blejske prepoziture vladikovine oglejske po 10 mark soldi desetine v Rim.*) Koncem 15. stoletja je papež proštijo na Otoku zjedinil s kapiteljskimi posestvi briksenske vladikovine na Tirolskem (tedanje posestnice grada Blejskega). In že je cerkev te božje poti in njena bližnja okolica taka kot je bila pred več stoletji. Na zelenem otoku, katerega okrog in okrog obliva jezero, stoji cerkvica s stranskimi poslopji zrcaleč se v valovih jezerskih. *) Schumijev ,Archiv fiir Heimatskunde" V. zv., s čimer je rešena Valvasorjeva dvojba, če je Marija na Otoku bila kdaj oglejska. Z dveh stranij drže široke stopnice (99 pragov) na cerkvišče. Na jedni strani teh stopnic (na izkreališči nasproti gostilni pri Petranu na jezeru) je napis, iz katerega zvemo, kako so se sezidale te stopnice. Ta napis slove: „Te stopnice je dal napraviti na svoje troške v čast Materi božji gospod Marx Pescbacher star. pl. Schoffart v 1855. letu". Na ozki ravnini na skali stoji cerkev, proštija, nekdanja sa-motarija (sedaj nočišče romarjem) in vmes se razprostirajoče cerkvišče. Cerkev, ki je bila prezidana v 17. stoletji in v novejšem času (1866. leta) popravljena, ima zunaj kaj prijazno lice. Vrata so obrobljena z domačim marmorjem in imajo napise: „Cešena Maria", potem: „Blagor človeku, ki čuje pri mojih vratih" in: „Moja hiša je hiša molitve". V cerkvenem prezbiteriji mika naše oko posebno ukusno okrašeni veliki oltar z jako dragoceno podobo Marijino, katero kaj čarobno obseva rmena svetloba, predirajoča skozi pobarvano steklo. Prav pri vhodu v prezbiterij pa visi z oboka cerkvene ladije takoimenovani „zvon želja", s katerim zvone romarji pa tudi drugi pohajalci, kajti pobožna vera je, da se izpolnijo želje, združene z glasovi tega zvona. Malo ur je v letu, da ne bi se glasovi tega zvona daleč razlegali po jezeru in ne oznanjali, da se vedno pošiljajo molitve in prošnje na otoku h Gospodu nebes in zemlje in zlasti k Porodici božji! Grb al fresco na koru spominja nas bivšega načelnika te cerkve (1760 1.) iz prevzvišenega rodu grofa Ezenbergov na Tirolskem Frana barona Ezenberga, kanonika briksenskega. V zakristiji so krasne od lesa izrezljane lesene omare in ravno tako klečalo. Tukaj je spravljenih več dragih cerkvenih oblek, med drugim mašni plašč z umetnim svilnim vezenjem z grbom iz 17. stoletja. Kakor že omenjeno, bila je prejšnja leta na otoku tudi samo-tarija. Ustanovil jo je bil leta 1822. nekov Adolf Mihael Waidman, ki je po raznih službah kot uradnik in častnik po »nebeškem navdihnjenji" si izbral duhovni stan in se tukaj nastanil. Za reformacije, ko je bil Lutra nauk našel tudi mnogo pristašev v blejskem kraji — leta 1588. moral se je katoliški nauk obraniti s silo — zanemarjalo se je romanje in opravljanje službe božje. Ta samotar je pa, kakor pravi izpričevalo, katero so mu dali kranjski deželni stanovi, s pravo marljivostjo oživil božjo službo, goreče jo opravljajoč. Dogajale so se zlasti ob Marijinih praznikih nadnaravne stvari, kakor je izpričevalo več oseb. Waidmanova samotarija stoji še danes in so v nji mežnarija in nočišča za romarje. V starih časih je bila zakladnica na otoku samem, toda odkar so Francozi gospodovali na Kranjskem, hrani se v župni cerkvi blejski, če govorim o zakladnici, ne mislim si zaklada, kakeršen je v Marijinem Celji in drugih božjih potih, kamor prihajajo že stoletja velikaši in mogočneži. Najzanimljivejši vseh hranjenih predmetov je svetinjak (relikvi-jarij) v podobi monštranice iz 14. stoletja s svetinjami sv. Albina, škofa briksenskega na Tirolskem, kateremu je bil leta 1604. cesar Henrik II. za njegovo cerkev podaril blejski grad. Svetinjam dodana avtentika je z leta 1580. od Nikolaja Stana, škofa minoritskega. Dalje je dragocena lepa monštranica iz 16. stoletja z urezaninami in grbi. Lokalno-zgodovinske vrednosti je premijski denar iz protestantske šole deželnih stanov kranjskih" z leta 1584.; gotovo je darilo kacega odlikovanega učenca, ki se je za protireformacije posvetil duhovnemu stanu in se s tem, da je daroval to protestantsko odličilo, hotel odreči vsakemu spominu na prejšnje krivo-verstvo. Zakaj se je zaklad, ki ima še marsikatero zlatnino in srebr-nino ter bisere, prenesel leta 1813. v župno cerkev? Ker so ga hoteli pograbiti francoski oblastniki zadnje dni svojega bivanja na Kranjskem in ga odnesti s seboj. Pa „srčne Gorenjke" so bile, ki so se močno ustavile, da niso vzeli zaklada. V velikem številu so se oborožile, lastnica kopališča Urša Ferjan jim na čelu, in zaprečile, da francoski uradniki niso mogli na otok; poskrile so vse čolne, Urša Ferjan je celo ugrabila za uzdo konja francoskega gozdarja, da se mu je utrgala, in ni se umeknila, četudi je ustrelil nanjo ter je kroglja spolznila po njeni obleki in se zarila v zemljo. Ko so videli Francozi, da se Gorenjke tudi sili ne udajo, niso več izkušali polastiti se zaklada, ki je bil tako rešen. In srčne Gorenjke se večkrat proslavljajo v pesmih, pisavi in še celo na gledališkem odru. Proštijsko posestvo je kupil sedanji posestnik blejskega gradu presvetli knez Ernest Windisch - Gratz, znani konservativni poslanec v državnem zboru, in na njem sezidal prekrasno vilo, ki lepša na severo-zapadu obrežje jezeru, kjer je pobožni knez prav ob robi jezera zgradil tudi mično kapelico, katera ima na zunanji strani podobe svetega Cirila in Metoda, sv. Nikolaja in sv. Hijeronima. Na sveti večer. i. Ob veliki cesti od Novega Mesta na Karlovec stoji na jako prijaznem kraji lep grad, recimo mu Podgorice. Bil je lastina gospoda Podgoričana, jako mladega iti dobrosrčnega graščaka, ki je rad zbiral okoli sebe veselo družbo jednakomislečih prijateljev in družin iz bližnjega mesta. Posebno na sveti večer ni bila Podgori-čanova družina, to je gospodar, mlada plavolasa gospa Zor i slava in jedini sinek Slavko, nikdar sama To je trajalo tako dolgo, dokler Podgoričana slabe letine in druge nadloge niso spravile iz graščine na tuje. Kakor podgane zapuščajo ladjo, predno se potopi, tako so se odtegnili tudi Podgoričanovi družini vsi prijatelji od konca do kraja, kadar je boben zapel, da je prišla graščina drugemu gospodarju v last. Meseca novembra 1886.1. nahajamo ga že na Dunaji. Bil je jako mrzel in deževen čas, ko se je nekega jutra Podgoričan s svojo družino pripeljal na Dunaj, kjer si je na jednem predmestij najel uborno podstrešno stanovanje, in ko je bilo to glavno vprašanje rešeno, poprijel se je druzega, prav tako imenitnega vprašanja: kje se bo dobilo kaj zaslužka. Dokler je imel mož graščino, bil je moder in učen, da so ga v vseh javnih stvareh povpraševali za svet. Sedaj pa; ko je bil takorekoč do kosti obran, izgubil je vso veljavo, niti pisarske službice si ni mogel najti, ki bi mu bila vsaj za največjo silo dajala kruha. Tako-le je svet! Kdor ima bogastvo, tega cenijo in mu pravijo .gospod', kdor se je pa z revščino seznanil že v zibeli, mora silno veliko pretrpeti, predno se priiije do tega sicer jako častnega naslova, ki se s posvetnim imetkom druži kar sam od sebe. Podgoričanu so se šele na Dunaji, kadar je namreč kot berač bival ondu, odprle oči, da je pregledal svet v pravi svoji luči. Zal mu je bilo, da do tega spoznanja ni prišel že prej, dokler je imel še kaj imovine, prepozno pa to tudi sedaj še ni bilo. Ali koliko je bilo sedaj to spoznanje vredno možu, kadar je ves božji dan po neizmernem mestu dunajskem begal od konca do konca in lovil službe po inseratih, kakor so bile napovedane v „Tagblattu" ! Imel je priporočilo od tega in onega agenta, toda vse zastonj. Kamor je prišel, bila je služba ali že oddana, ali pa so mu rekli drugikrat oglasiti se. Potrt na duši in telesi se je vračal Podgoričan vselej zvečer v revno stanovanje, kjer se je ljubezniva žena njegova upirala s šivanjem. Ona mu je bila sedaj res pravi tolažni angelj, kajti Podgoričan je že dostikrat pričel premišljati, kaj li ima še na svetu opraviti, ko so se za njegovo imetje drugi spopadli in so njemu komaj pustili samo dobro ime. Kdo ve, ali bi bil mož imel za- dosti poguma še dalje boriti se z življenjem, če bi ne bil imel skrbeti za ženo in za malega Slavka, ki je imel že skoraj sedem let, Hudo de čutečemu človeku, če ga trdosrčni upniki, katerim zaradi česar si že bodi, ni mogel točno plačevati obresti, spravijo s posestva, kjer se je porodil, kjer je preživel nepozabljena leta prve zlate dobe človeškega življenja. In bodisi koča še tako raztrgana in razdejana, človeku v nji porojenemu je venderle prirastena k srcu. Kaj pa šele graščina! Še huje, kakor to, boli pa, če človek poskuša tujo trdosrčnost v hudi zimi med tujimi ljudmi, prijel bi rad za kakeršnokoli sebi in močem primerno delo, pa niti tega ne dobi. To je pa silno hudo. Podgoričanova gospa si je prejšnji čas z umetnim vezljanjem takorekoč kratila čas; oj, koliko hvalo je vedela sedaj tej ženski ročni umetnosti, s katero je sebi in družini svoji v največji sili na Dunaji služila kruhek! Našla je trgovca s cerkvenimi paramenti, ki ji je primerno dobro plačeval res umetno veznino. Oh, kaj bi bila uboga družina začela, ko bi gospa ne bila tega znala ! Poleg tega, da je vsak večer do polunoči sedela in vbadala in vbadala, gledala je še vedno, da je možu preganjala oblake obupnosti od skrbipolne glave s svojo neusahljivo dobrovoljnostjo, kateri neizčrpni studenec je bil nje sinek Slavko. Čim bliže je bil božič, tem huje je pritiskal mraz, temveč je pa dohajalo tudi Podgoričanovi gospe naročil na vezljanje. Pridno je delala po dnevi in pozno v noč, tako da je skoraj redno slišala udarce polunoči še pri šivalni mizi. Skromen in majhen je bil zaslužek, s katerim je Podgoričanova gospa 'živila družino svojo, in vender ga je bila presrčno vesela, da ga je le imeln. Vsaj ji je bilo mogoče žalostnega moža tolažiti, ki je skoraj že obupal, ker ni mogel toliko časa dobiti nobene le količkaj primerne službe, četudi je povpraševal dan na dan po službah, ki so jih časniki prinašali med inserati. Ko je Podgoričan zopet nekega večera ves obupan in skoraj do kože msker begal po ulicah, priteče mu znan, četudi že dolgo pozabljen glas na učesa: „Podgoričan! Kaj vraga je pa tebe prineslo na Dunaj?" Pred Podgoričanom je stal majhen postaven možiček drobnih, zvijačnih očij in gladkega lica, na katerem pač ni bilo poznati, ali ima 35 ali 50 let. Las je imel sicer že malo na glavi, toda kaj to, saj jo je pokrivala kučma od dragocene kunovine. nMatijček?" vzklikne Podgoričan, „moj nekdanji sosedni gra-ščak ali je mogoče?" „Da, da, bivši tvoj sosed, kakor me vidiš. Tudi mene je nesreča stiskala, da bi bil skoraj poginil, ali postavil sem se ji. Le poglej me! Slišal sem, da so upniki tudi tebe po svetu pognali. O, ti revež ti!" Matijčkovo govorjenje je užalilo Podgoričana v dno srca, da so se mu lica zardela. Žalilo ga je, ker ga je nekdaj in še sedaj za-nikarni Matijček primerjal sebi. Vender se je Podgoričan ves čas svojega življenja pošteno trudil, da bi se na posestvu svojem vzdržal, Toda prišle so nanj razne nesreče, ki so ga sčasoma popolnoma uničile. Matijček si je pa zakrivil padec svoj sam z zanikarnim življenjem. „Kaj si pa sedaj?" — vpraša ga Podgoriean, da bi se na ta način izognil jednakemu nasprofnema vprašanju. „Yse, kar daje denar: agent, komisijonar, trgovec, skratka: vse, kar nese," zagrohota se Matijček surovo ter si igra z debelo zlato verižico, češ, vidiš, kako se mi dobro godi. „In ti?" Podgorican mu ni odgovoril, pač pa je vzdihnil globoko prav iz dna srca. Večkrat je že kanil, da bi bil Matijčku razodel obupni svoj položaj, toda kar glasa ni mogel spraviti iz sebe. Ivonečno je pa venderle jel govoriti najprej pretrgano, besedo za besedo, potem so se mu jeli stavki že bolje vezati. Vse srčne težave, ki so mu stiskale srce, odkar so ga pregnali upniki s posestva, pa do denašnjega dne, ki se zatorej peha za količkaj primerno mu službo, izlil je sedaj v tekočo govorico in nekako lože mu je bilo pri srci. Moža sta šla v tem dalje in prišla pred gostilno, pred katero je gorela svetilka z rdečo lučjo. Ondu se ustavita. „0j, ti revček ti!" pravi Matij ček s surovim glasom, kateremu se je pa trudil, kolikor moči vtisniti rahel značaj, zajedno je segel pa v žep, potegnil mošnjiček in stisnil Podgoričanu skoraj kar po sili dva tolarčka v roko. „Žal", rekel je mož, „da ti ne morem tako pomagati, kakor bi rad. Moje službovanje v poslednjem času mi ni toliko vrglo, kakor druga leta obsore. Mogoče pa, da ti na kakšen drug način lahko pomagam. Pojdi z mano, ako se ne motim, imel boš srečno roko!" Matij ček potegne Podgoričana v vežo imenovane gostilne in ga vede po hodniku na dvorišče, kjer prideta do skritih durij. Matijček potrka na poseben način in kmalu se jima je jako oprezno odprlo. II. Zorislava, Podgoričanova žena, čakala je tistega večera svojega moža do polunoči in pa šivala je. Od same groze se je revica tresla po vsem životu, da bi ljubljenega moža ne bila doletela kaka nesreča, ali da bi si ne bil iz obupnosti storil česa žalega. Sele ko je ura odbila štiri, zasliši objokana žena moževe korake na stopnicah, ki so bili pa silno lahkotni, nekako elastični, kaker-šnega se ves človek čuti tedaj, kadar se česa veselega nadeja, ali ga je kaj takega doletelo. Smehljaje se je stopil Podgoričan v sobo in je kar se da prijazno pozdravil svojo ženo. Ona upre zvedavo žalostne in solzne oči vanj in takoj je spoznala, da je moževa veselost popolnoma prisiljena Tudi oko njegovo se je njenemu pogledu plahotno umikalo. To ni kazalo ničesa dobrega. Odzdravila mu je in šivala dalje, četudi je bila ura že štiri zjutraj. Izprašavala ga pa prav nič ni. To se mu je čudno zdelo. „Niti ne vprašaš me, kje sem bil toliko časa?" prične Pod-goričan razgovor. „No?" „Pri —-z — tu imaš denarja, Slavica," pravi Podgoričan, seže v žep ter porine polno pest bankovcev in svetlih tolarčkov pred šivajočo ženo. „Pusti šivanje, ki ti komaj za najhujšo silo daje živeža, odslej se ti ne bo treba nič več tolikanj truditi. Nadejem se, da mi bo mogoče še več prinesti. Sedaj pa ugeni, koga sem danes tukaj našel, toda povem ti, da moraš misliti daleč, daleč nazaj na Dolenjsko, sicer ne uganeš ničesar! Pa saj tako vem, da ga ne uganeš, zato ti ga rajši povem — Matijčka sem našel!" Ona se pogladi z roko po čelu, kakor bi se tega že davno pozabljenega imena nič več prav ne spominjala. „A," pravi Slavica nekaj časa potem, začudivša se, „našega biv-ši-ga soseda, ki je bil takšen strasten kvartopirec, da je žito že v klasji na njivi zakvartal? Ali je mari njegov denar to? Ali ti je posodil?" „Prav dobro se mu sedaj godi," pravi mož, izogibavši se zastavljenemu vprašanju. „Tukaj je za agenta in komisijonarja in je na videz imenitnejši gospod, kakor prej, ko je bil še graščak. Ko se najdeva, vzame me s saboj v svojo navadno krčmo, kjer sva našla več jako čislanih gospodov. Prav dobro smo se zabavali in kakor veš, kakor se rado prigodi v takih družbah, konečno smo tudi nekoliko vrgli kvarte. Saj veš, da če so vsi igrali in tudi mene vabili, da se nisem mogel braniti. Matijček mi je posodil nekaj drobiža in dobil sem, kakor vidiš, ves ta kupček." Gospa ga je ves čas molče poslušala Podgoričan se je vstrašil, videč silno resni in objokani obraz svoje žene, ki je sedaj zopet oči uprla vauj. Zajedno ga je prijela za roko in rekla s tresočim glasom: BDobro, Emil ljubi, toda bodi to prvič in poslednjič, nikdar več ne hodi v to druščino ! Saj veš, zakaj se mi igra tako silno studi. Znano ti je, da so jedinega mojega brata, ki je bil ponos in nada vse družine, kvarte spravile v prezgodnji grob. Saj menda še nisi pozabil, koliko sem tedaj prebila, ko nam je došla novica, da se je nesrečnik v Vragovem logu ustrelil. Neko posebno prokletstvo se drži tistih počečkanili podobic in za pet ran božjih te prosim, pusti jih. Ne dotikaj se jih več! Stori mi to na Ijubav otroku svojemu, če že zame ne maraš nič več in za prošnje moje." Podgoričan jo je ves zmeden poslušal. Ničesar ji ni mogel odgovoriti. Le oko mu je nemirno begalo od bledega obličja ljubljene žene, na mizo, na kupček lako zlahka prisluženega denarja. Sreča mu je tudi mila; zakaj bi se je torej vsak večer ne posluževal ? Žena bo nekaj časa godla. Videč pa, da ji redno donašam vsako noč po polne pesti raznega drobiža, bode se pa že potolažila. Saj so si v tem vse jednake, jedna kakor druga. Kvartopirec pa zaradi tega še venderle nisem ! In vender je že bil! Že ga je imel kvartopirski satan v svojih krempljih, iz katerih se je človeku neizrečno težko izkopati. Podgoričana odslej ni bilo nikdar več ob pravem času zvečer domov. Razpor, ki se je zaradi tega vnel v dosedaj vseskozi srečnem zakonu, širil se je od dne do dne, kar se je konečno celo malemu Slavku jako čudno zdelo. Dokler namreč Podgoričan ni zahajal med kvartopirce, sedeval je redno vsak večer, kadar je mati s Slavkom že opravila večerno molitev, pri dečkovi postelji, kjer mu je toliko časa pripovedoval razne pravljice, dokler se otroku ni zaspanec oglasil. Vsega tega sedaj ni bilo več, pač pa je Slavko zjutraj nahajal ob svoji posteljici raznih sladkarij in igrač, ki mu jih je oče pozno iz gostilne vračajoč se prinašal, in to je dečka kmalu potolažilo. Bližal se je božič in gospa Podgoričanova je imela čim d al je več dela. Tudi Slavko ji je pomagal sestavljati jaslice, katere je za prodajo napravljala. Strigel ji je podobice ovčic in pastircev. „Mama", vpraša nekega dne Slavko vezljajočo Zorislavo, „kaj pa naj papanu kupim za božič?" Gospa, ki je bila ravno zopet, kakor poslednji čas navadno vsa zamišljena v moževo nerodno življenje, kakšen bode iz vsega tega konec, dala je Slavku jako kratek odgovor, ki je pričal, kje so bile njene misli. Rekla mu je: „Kupi mu kvarte! m. Dan pred svetim dnevom je bil. Zorislava je pobrala zgotov-ljene reči in jih je nesla k trgovcu, ki jih je naročil. V proda-jalnici stoji imenitna gospa, ki je jako bogato oblečena v dragoceno krzno. Ko Slavica nekoliko čaka, predno dobi zasluženo plačilo, obrne neznana gospa kar tako samo po sebi nevedoma oči vanjo in Zorislava se ji zdi tako znana, kakor bi jo že od nekdaj poznala. Ko tako premišljuje: ali je to mladostna njena prijateljica Slavica ali ne, dobila je ta že plačo in zajedno tudi že drži, za kljuko da odide. „Prav ona je in nobena druga", pravi neznana gospa sama sebi in hiti za njo, ki je bila že na ulicah. „ Slavica!" Le-ta se ozre in obstoji. „Ali si res, Malka?" vpraša Slavica s tresočim glasom in solze se ji potoče po licih. „Ne tukaj, ne tukaj, prijateljica draga, tjakaj-le pojdivi v ono slaščičarno. Vidim, da ti ne gre predobro. Rada bi bila že davno kaj natančnejšega o tebi pozvedela, pa se nisem imela do nikogar obrniti. Prav je, da sem te dobila, mnogo ti imam povedati." S temi besedami je potegnila Malka, mladostna prijateljica Slavičina, le-to s saboj, četudi se je Zorislava na vso moč branila, ker se ji je mudilo domov in pa — ker se ji je škoda zdelo denarja, da bi ga bila potrošala za sladkarije. Toda noben izgovor ji ni pomagal in morala je iti. V slaščičarni sta sedli v temoten kot in Malka je naročila raznih slaščic in vsaki kozarec izbornega vina, katero je Slavlci kmalu srce popolnoma odprlo, da se je prijateljici svoji do čistega izpovedala. „Oj, ti ubožica ti, in dosedaj mi nisi hotela ničesa potožiti, ko vender veš, kako rada bi ti bila pomagala!" Zorislava odkima žalostno z glavo. „Jutii na vse zgodaj pridem s svojim možem k vam", pravi dobrosrčna Malka, „in potem naj se moža sama pomenita zaradi bodočnosti. Posestvo Novigrad bi bil moj mož že davno rad izročil poštenemu oskrbniku, ker je sedaj silno zanemarjeno, četudi je svet ondu prav rodovit. Podgoričana je moj mož vedno jako čislal in vrlo ga bo veselilo, če mu bo mogoče zanj kaj storiti. Zato pa le vesela bodi, Slavica, kajti sam Bog te je pripeljal danes v moje roke. Vse se ti bode na dobro obrnilo!" V tem se je napravil že sveti večer. Iz vsake hišice se je svetila božična luč pri oknih. Nekako omamljena je hitela Zorislava domov. — „Vse se bode na dobro obrnilo" — te besede Malkine so ji odmevale v sredi srca. IV. V tem, ko sta sedeli Malka in Slavica pri slaščičarji, prišel je Podgoričan izredno prej domov, kakor drugikrat. Vse popo-ludne je namreč mož igral in vse so mu pobrale kvarte. Sreča mu je danes odločno obrnila hrbet in vender kakor vsak igralec je tudi on prav zatrdno mislil, da jo mora prisiliti. Neizrečno ga je tudi bolelo, da, kadar je bil že poslednji vinar zaigral in Matijčka poprosil, naj mu kaj posodi, mu je ta lež-njivi in hinavski prijatelj prošnjo kar naravnost odbil. Potrt na duhu in telesi je tedaj obtičal Podgoričan na stolu in kar zvenelo mu je po ušesih. Nato pa je vstal in molče odšel. Domov prišedši omahne na stol. Kaj bo, kaj bo? Božični prazniki so tukaj, on pa brez cvenka v žepu. Oko mu obstane pri napol odprti miznici, v kateri je imela žena spravljeno šivanje, mali Slavko pa svoj hranilček. ,Hranilček! O rešilna beseda, o sladka misel, ti mi bodtš pomagal, da zopet pridobim zaigrane novce!' misli si Podgoričan v tistem trenutku, ko njegovo oko ugleda hranilček. Vender — ne — ne, to bi bilo zlodejstvo; denar je Slavkov, in ne smeš se ga dotekniti. — Ej, ej, saj ga vzameš le za jedno ali dve uri in potem prinest š polne žepe s tem nedolžnim denarjem priigranih tolarčkov zopet domov. Živ krst ne bo vedel, da si se poslužil Slavkovega denarja, pomagal si bodeš pa vendarle in boš vsaj ležnjivemu prijatelju Matijčku pokazal, da imaš še denar pri hiši. Le kar sezi!' Tako sta nu šepetala dobri in hudobni duh. Podgoričan res seže hlastno po lončenem liranihku, toda izpusti' ga zopet lavno tako hitro iz rok na tla, da se razleti na sto koscev. Hranilček je bil namreč — prazen. Navzlic tej nezgodi je Podgoričann vender zdajci silno odleglo pri srci. Četudi je bil brez novca, vender ga je veselilo, da se ni pregrešil dejanski na imetji svojega otroka. Prav v tem trenutku se odpro duri in njegova žena stopi vsa obložena z božičnimi darili v sobo. Od same radosti se ji žari obraz. Moža ugledavša izpusti vse zajedno iz rok, skoči k njemu, objame ga in vzklikne: „Vse se bode še dobro izteklo!" Mož jo molče gleda in ravno jo hoče vprašati, kaj li je zvedela, da tako govori, ko žena ugleda na tleh Slavkov razbiti hra-nilček in vsa prestrašena vpraša: „Kje je Slavko? Kje je moj sin?" Slavko mora tudi slišati, da pojdemo zopet venkaj na deželo, kjer boš imel dobro službo." Mož pravi, da o Slavku ničesa ne ve, da ga ni bilo doma, kadar je došel, kar je ljubečo mater tako pretreslo, da je vzkliknila: „Oh, daj mi zopet mojega Slavka!" in solze se ji udero po licih. V tem trenutku pridere pa Slavko v jedni sapi po stopnicah in takoj na to zavriska v sobi. Obraz mu je bila božična burja raz-žarila in ščinkovca je tudi ujel na drobni nosek. Ročice, v katerih je držal nekaj v popirji zavitega, bile so mu popolnoma premrle. Mož in žena, oba zajedno mu skočita naproti in vsak ga hoče prvi imeti. Jedino dete njijino je bilo in oba sta se bala, da bi ga jima ne bil kdo odvedel ali da bi se otrok ne bil kako drugače ponesrečil. „Kje si bil, neubogljivec 1" pokrega ga mati. „Kolikrat sem ti pravila, da ne smeš nikdar sam iz hiše, in komaj sem pete odnesla, pa si jo že popihal." „0h, mama ne bodite hudi! Ko Vas ni bilo doma, skočil sem k sosedovemu Ivanu, da je šel z mano k trgovcu tja doli, kjer sva kupila papanu nekaj za božič. Najlepše sva izbrala, kar jih je trgovec imel, in Ivanova mama so rekli, da bodo že prave. Nate jih, papa!" Pri teh besedah da Slavko očetu svojemu nekaj v popir zavitega, na kar se pred njim razkorači, da bi videl, kako bode njegovo darilo ljubega očeta razveselilo. Podgoričan odvije popir in kakor od strele zadet omahne na bližnji stol. Pred njim na tleh pa plešejo, kakor frfrajoči pisani metulji v vseh mavričinih barvah razne podobice, na katerih so kralji, kraljice, fantje, srca, želodi, peresa, kvadrati, z jedno besedo: kvarte, prav prave kvarte mu je prinesel otrok njegov za „božično darilo!" „Oh!" — samo ta besedica se mu dvignila je iz tesnega srca, in vroče solze ga polijo. Z rokami si pokrije Podgoričan obraz in nič ne vidi, kako kleči pred njim jokajoča žena, katera ga prosi, naj ji nikari tega ne zameri. Podgoričan ne vidi nič in ne sliši drugega kakor jedino le srce pretresajoči in očitajoči glas svojega ne- 6* doVn^ga otroka, ki mti iz pravi, da je kvartopirec! Ko se je Podgoričan iz vsega srca najokal, vstane. Tistih raznih čečkarij ni bilo nič več po tleh. Iz bližnjega zvonika line oznanje-val je božični zvon : n Slava Bogu na višavah iti mir ljudem na zemlji/" Na sredi sobe je stalo vse v lučicah božično drevo, katero je poslala Podgori-čanovi družini Zori-slavina prijateljica -Še vse se nam bode na dobro obrnilo/" teh po tleh raztresenih čečkarij molče Malka, pri njem pa Ana in Slavko. „ Odpusti, ljubi mož!" prosi žena, ko Podgoričan vstane. „Nisem ti mislila kaj takega napraviti, kar je storil Slavko zaradi moje zamišljenosti." Podgoričan stisne oba nase in vzklikne: „Oh, žena, kaj sem ti storil!" „Mir ljudem na zemlji!" odgovori mu ona in vroče polju-bivši ga dostavi. Smešnice. Na vrtu. „Oče, čemu bodete pa hruško posekali ?" „Saj vidiš, da se je posušila!" „0h, oče; saj imam suhe hruške tudi rad!" «34* Neverjetno. Nekdo je pripovedoval v družbi, da je zaprl pet miši skupaj v jedno kletko, da bi lakote poginile in da je čez nekoliko dni našel v kletki samo pet repov, ker so se miši jedna drugo požrle. Zobozdravnik Janez Klešče ordinuje vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne. Ura počitka. A.: „ Pove j mi vender, prijatelj, kedaj počivaš?" B.: „Po obedu se navadno za jedno uro vleže k počitku. A.: „Kdo pa?" B : „Žena moja!" A.: „1, jaz pa vprašam, kedaj počivaš ti!" B.: „Nu; kadar ona spi, tedaj imam jaz — mir in počitek! Velikanka. Nek popotnik dospel je v majhno vas ter se podal v gostilno, kjer je ugledal žensko izredne velikosti. Tujcu je prišlo na ura, da je to žensko že nekje videl, zato jo vpraša: „ Ali vas niso nekoč kanali kot velikanko v mestu L ?" »Da", odvrne velikanka, „todd sedaj sem že polu leta tu za m a lo deklo!" Razloček med Kano in Ljubljano. Strasten šahist. Angleška potrpežljivost. Dva imovita Angleža srečat i se vsak v svojem vozu v ozkej ulici. Nib/e se neče drugemu ogniti. Naposled seže jeden izmed njiju v žep po časnik t-r ga začne čitati. Drugi pa se ne zmeni za to, temveč reče svojemu nasprotniku hladno: „ Prosim, ko boste časnik prečitali, posodite ga še meni!" II f./u. Pesnik Piron in opat. Pesnik Piron oblekel se je nekoč v lepo novo obleko, kar ni bila njegova navada, zato se hoče nek opat ž njim nekoliko pošaliti: „Ljubi Piron, obleka v katerej vas danes vidim, je za pesnika predobra, gotovo ni za vas narejena." „ Mogoče," odvrne Piron, „toda pri znati morate, gospod opat, da tudi vi niste narejeni za obleko, v katero se oblačite! Kdor išče ta najde Nek Nemec zabavljal je narodnjaku, da je slovenski jezik za bike. „Zato se mu pa osli ne morete priučiti!" odvrne Slovenec. V gostilni. Gospod: Natakar plačat. Natakar: Kaj imate blagorodje? Gospod: Juho, meso, pečenko s salato in močnato jed. Natakar: In kaj še? • Gospod: Lakot. Ig avstr. franc. družba za zavarovanje proti elementarni škodi in nezgodam. avstrijsko-francoska družba za zavarovanje rent. Vodstvo : na Dunaji. Vplačana akcijska glavnica in druga imovina znaša čez 2 milijona gld.a.v. | 9 milijonov gld-a.v. m m Družba zavaruje a) proti škodi, ki nastane po požaru ali streli, raznešenji po paru ali plinu na stanoviščih in gospodarskih poslopjih, fabrikah, mašinah, hišnem orodji vsake vrste, na zalogah blaga, živini, poljskem orodji, poljskih in senožetnih, sadežih ^im v kašfiah in svislih; b) proti škodi po toči, na zemeljskih pridelkih; c) proti nezgodam pretečim pri prevažanji na vodi in na kopnem; d) človeško življenje v vseh običajnih kombinacijah, kakor: zavarovanje na smrt, zavarovanja na doživek in zavarovanje letnega dohodka z najbolj cenimi premijami in pod najugodnejšimi pogoji. S G. r a. a j s k aro vi) i>y o i>} o o o o v (»> o <> v Pranja se ne bode bati več! 1'i-nliii inovijalni stroj (sistema STRAKOSCH & B JNER) je zopet tako praktično in dragoceno izumljenje, da zaradi svojih velieih koristij se povsod vedno bolj udomačuje in bode polagoma neobhodna za vsako redilo gospodinjstvo. Kakšne težave so združene, da se opere in uredi umazano perilo, znano je dovolj vsakej gospodinji. Kako hitro in kako čedno vrši se pa to z p nepraktičnim strojem za pranj i in ovijanje, iz katerega pride perilo že več nego n i pol suho, popolnoma čisto in svetlo. Skoro brez šuma in brez huda dva človeka v malih urah na tem stroji več obdelata, kakor pri n.vadnih težavnih in zamudnih razmerah 4 do 5 dražili žensk v ravno toliko dneh. Perilo se pri tem prav nič ne poškoduje in je, kakor že povedano, jako čisto. Tudi pomodri se pri tem lahko. Stroj postavi se lahko na katerem kraji koli in ne onesnaži tal, ker deluje hermteično zaprt. Na tisoče priznalnih pisem je pri tovarni STRAKOSCH & BONER na ogled. Tudi tu so že začeli upotrebljati s to velikansko in koristno novostjo in tu naj slede nekatera spričala o tacih strojih, katere sem jaz preskrbel in so se dobro obnesli. Vabim torej gospodinje, posestnike hotelov itd. najuljudneje, da pridejo mnogobrojno kupovat te stroje. Z velespoštovanjem FRAN DETTER nasproti železnemu, mostu -v Xjj"u.Toljaai. Gospodu Fran Detterju v Ljubljani. Na željo Vašo potrjujem Vam prav rada, da sem jako zadovoljna s pralnim in ovijalnim strojem (sistema Strakosch & Boner) ki sem ga kupila pri Vas, ga vsakej gospodinji najsrčneje priporočam. Jaz i;e bi mogln pri mojem gospodinjstvu več pogrešati tega za vsako gospodinjstvo tako koristnega stroja, s katerim se prihrani mnogo časa, dela in kuriva, ter se perilo jako varuje. V Ljubljani dne 10. oktobra 1888. Karolina Drelse, tovarnarjeva žena. Gospodu Fran Detterju v Ljubljani. Pralni in ovijalni stroj, kateri sem kupila pri Vas (sistema Strakosch in Boner) popolnem ustreza njega zahtevam, kajti prihrani se pri tem mnogo dela, časa in kuriva, perilo pri tem nič ne trpi in torej lahko ta stroj vsakej gospodinji iz lastne skušnje najiskrenejše priporočam. V Ljubljani dne 10. oktobra 1888, Z velespoštovanjem Jeanette Schlegel I "t trgovina z železjem v L j ii bljani, Gledališke ulice št. 8. Priporoča kmetijsko, kakor tudi rokodelsko orodje, štedilnih ognjišč, peči, in kovanje vsake vrste po najnižjih cenah. K X H X Peter Uranič iiicavmcar. Rimska cesta št, 5. Priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor tudi pri stavbah, izdelovanje štedilnih ognjišč, peči vsakovrstna popravljanja, ter zagotavlja točno in solidno izvrševanje po najprimernejši ceni. Prejema omenjena dela tudi na deželi in jamči za dobro in solidno delo. k x y X W W W WW w W w M/ w W ¥ * Podpisana naznanjam cT^ častitim svojim obiskoval- ^ cem, da nadaljujem svojo ^ gostilno 1 ,ppi Mita11 * sv. Jakoba trg, ^ isto tako, kakor poprej pod W A Pancetom nespremenjeno ^ ^ in se priporočam vsi m svo-jim obiskovalcem še za nadaljno zaupanje. ^^ ^^ Za dobra jedila, vina ^ in pivo skrbela bodem vedno. S spoštovanjem '^Z C) * Ana Pance. M J J. Kunčič g Jl! izdelovalec soda vode v Ljubljani, X X X % X Naznanjam slavnemu ^ občinstvu, zlasti pa gosp. -M. gostilničarjem v Ljubljani, ]([ kakor na dežfli, da izde- M lujem dobro, okusno ^^ X ¥ * sodo-vodo g katero razpošiljam na zah-te vanje na dom, po zelo y nizkej ceni. Za obilna na- ^ ročila se priporočam. • ■ ■ „■ ■ ■ Nemške ulice št. 10. Leta 1882. odlikovano umetno In. 3s:-u.p6ijsls:© vrtnarstvo ALOJZIJA KORZIKE Tržaška cesta št. 10 — Šelenburgove ulice št. C v Ljubljani i priporoča se p. n. občinstvu za izdelovanje svežih šopkov, vencev s trakovi in napisi in raznih suhih vencev. Dalje priporoča svojo veliko zalogo sobnih in vrtnih rastlin, raznovrstna dobra, zanesljivo | kaljiva semena, 20.000 špargelnovili sadik in vse v njegovo stroko spadajoče stvari po nizkih cenah. M. L. WEETCEL. pri „plavi krogli" v Ljubljani Zaloga špecerijskega, niaterijalnega blaga in raznoterih drogij in stropnih tvarin priporočuje vsem kmetom in živinorejcem ...Vii^sb urško št up o" velepripoznano najizvrstnejše sredstvo in zdravilo za konje: pri smoliki, prehladi, koliki itd.; za g-ovejo živino: pri napenjanji, za zboljšanje slabega mleka; za svinje : če nečejo žret.i, za obrambo pred rudečo boleznijo itd. — Augsburška Stupa napravi živini tek "in ji pripravi s tem telesno zdravost in lepoto. Vsak zavoj ima popis, kako se rabi. m llllllllllllia!!! ^jotografični atelijer FRAN-a LAINER-ja v Ljubljani, Dunajska cesta št. 7 priporoča se za izvrstno napravo portretov in povekševalnih posnetkov znnaj hiše. Fotografične posnembe poslopij krajepisi itd. se na željo napravijo. ANDREJA DRUŠKOVIČA Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10 priporoča v velikem izboru in po zelo nizki ceni: okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, simokolnice, vezi za zldovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Eamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejene vsake vrste železne peči v velikem izboru, štedilna ognjišča zidana in železna, kakor tudi njih posamezne dele, — Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z malimi stroški na pravem mestu do vode priti, ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake : železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene oevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. — Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnioe, krampe itd. Tudi se dobiva zmerom sveži Dovski maveo (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. — Vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za saajerejo in obdelovanje sadnih dreves in sicer: drevesna strgulja, škarje za gosenice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa na lepo popleskanl leseni plošči urejena In po prav nizki ceni. sghAffer 1 albert rokovičar in obvezarijar, v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 7 Velika zaloga glace- in saede-rokovic c. kr. priv. rokovičarske tovarne I. E. Zacharias na Dunaji, nadalje rokovice iz irliovine in usnja od divjačine, dogskina, jahalnih, prešitih in unitormskih rokovic, nadalje rokovic iz svile in sukanca. Vedno najnovejše letno in zimsko blago. Nedreci, francoski in dunajski, najboljšega kroja, elegantno narejeni. Francoski in angleški toaletni predmeti. Potili podtočki vsake vrste in velikosti, podveze za nogovice, elastike, listnice. Kravate za gospode v velikej izberi E! od najcenejše do najfinejše vrste. Ovratniki in manšete, hlačniki, pravo j| perilo iz kavčuka. g Zaloga kirnrgičnib predmetov in obvezilnih snovij, kilnih pasov vseh kostrukcij s peresi in brez njih, kilne preveze. Vse kirurgieno gumijevo blago in izdelki za postrežbo bolnikov, kakor: očesne, ušesne, klistirske in maternične brizge, injekcijske in ranine brizge, maternični krožki, sesalniki, mlekovlečniki in sesalnice, zračne blazinice, posode za iztrebljanje, posode za bljuvanje, steklene, gumaste in potne urineaux, scalne posode, nogovice za otekle žile, vratni in životni obkladki po Priessnitzu, guta-peihni popil-, Billrothov batist, sušilno cevovje itd. Gorkotni urejalniki, po lestvici, škropilnice. Zrcala za preiskovanje grla, ušes in maternice, Inlialacijski aparati, razškropilci. Bougies, chateter, angl. in franc. po Ne-latonu, kovinski chateter. Posteljne uložke, rudeče in sive, gumovane. llo-kovice za drganje. Maximaini in bolniški toplomer. Charpie-pavola, 5°/0 karbolna, 10°/0 salicilna kislina in Brunsova. Prof. dr. Mosetigova jodo-formovi plini in jodova charpie-pavola. Ortopedifni nedreci in ravnodržci nogni stroji delajo se le po meri. Za zdravnike in zdravilne zavode znižane cene. Posamični deli raznovrstnih brizg in aparatov so vedno v zalogi. Z-uaa-saaja. 3n.a.xcčila. se 2iitxo in. točas-o izvxše. Zoloz ■ v V zobozdravriiškem atelijeju v Gospodskih ulicah 2, 1. nadstropje se ordinuje vsak dan od 10. do 12. in od 3. do 5. ure. ^' ms? pit krojač ^k -v I^Toljani, Stari trg- ±S Mi nasproti dr. Ahačičevi hisi priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje obleke po najnovejšem kroju in po nizki ceni. KWIZDE protinski fluid že več let preskušeno domače zdravilo proti protimi, trganji po udih in živčnim kotenim. Gospod Fr. Iv. Kwizda, c kr. avstrijski in kr. rumuuski dvorni založnik in okrožni lekarnar v Korneuburgu pri Dunaji. Z zadovoljstvom morem Vam naznanjati, da je Vaš Kwizde protinski fluid meni jako pomagal pri trganji po udih. Morem torej iz lastne skušnje svoje slednjemu 'ki boleha za to boleznijo, priporočati Vaš izvrstni izdelek Kwizde protinski Hmd. Nagy-Rippeny, dne 9. maja 1887. Filip Barna, pr. zdravnik. ' Kwizde protinshi fluid je pristen le, če ima zraven stoječo varstveno ' marko in se dobiva v vseh 'lekarnah avstro-ogerske države — Cena steklenici 1 gld. avstr. velj. Vsak dan razpošilja po pošti osrednja razpo- šiljalnica: Okrožna lekarna v Korneuburgu FRAN IVAN KWIZDA c. kr. avstr. in kr. rumunski dvorni založnik. M. URBAS Reselnova cesta Y Ljubljani Pri Mesarskem mostu priporoča bogato svojo zalogo špecerijskega, materialnega in kolonijalnega blaga na debelo in drobno po skrajno nizkih cenah. Tudi priporoča svoj neposredno uvožen ruski in kitajski čaj, jako star pristen Jamaica rum, jako priporočljiv za bolehajoče na želodci, posebno pa opozarja p. n. občinstvo na priznano jako okusne in iako dobre kranjske klobase. iHi Največja izbera k MfO tovarnar dežnilccTr in soln.čn.Ilso-v v Ljubljani, Meslui trg št. 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in solnčnikov v vseli velikostih in iz različnega blaga, priprostih in elegantnih po najnižjih cenali. Prekupcem se razpošiljajo obširni ceniki zastonj in franko. FELIKS TOMAN kamnosek ■v Xjj-a"blja.n.i, ICra-vja. d.olin.a, št. 12 Priporoča se velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za izdelovanje oltarjev, vsakovrstnih cerkvenih «lel, nagrobnih spomenikov ter vsakojakih stavbenih proizvodov po najnižji ceni. TTstnnovlJeiui 1831 C. kr. pri v. Untanocljenn 1831 vii« zastopništvo v Ljubljani, Gradišče 1 Družbin zaklad za jamčenje......... 36,120.176 53 gl. Od ustanovljenja plačana vsota za škode..... 207,379.802-20 „ Dne 31. dec. 1886 na življenje zavarovana glavnica . 105,482 651-38 „ Premijski listi in v poznejših letih poplačljive premije zoper ogenj .............. 22,766.106 95,, Družba „Assicurazioni Generali" zavaruje v sledečih strokah: 1. na človeško življenje; 2. proti požarom po cerkvenem posesvu, ro graščinah in kmetijah, po hišah in gospodarskih poslopjih in njih vsebini, na blagu vsake vrste, poljskih pridelkih, lesu in oglji na prostem, kakor tudi proti škodi, pro-vzročeni po podiranji in izpraznjenji, po blisku ali po raznešenji s plinom ali vsled razj oka parnih kotlov. — Občinam, cerkvam, samostanom in pobožnim ustanovam dovoljuje ,Assic. Ocii.' 2% popusta od navadne premije. 3 proti toči na poljske pridelke; 4. proti oškodovanji vsled prevažanja na blago in pridelke, na Lidije, in druga vozila med vožnjo na morji, na rekah, prekopih, jezerih in 'po suhem s pošlnimi pošiljatvami vred; 5. proti škodi po ubitji na zrcala in steklo. cukrarninarslra in sladčičarska obrt v Ljubljaui na Kongresnem trgu (v Zvezdi) št. 13 priporoča svojo veliko zalogo najfinejših francoskih in angleških sladčičarij, sladnih in althee-bonbonov, ki so izvrstno sredstvo proti kašlju in hripavosti, izvrstnega mali/lijaka, liter po 80 kr., če se ga vzame 10 litrov, po 70 kr., najfinejše marmelade in gelees, kilo po 80 kr. Cvetice v najmičnejših in živih barvah, punčike in najrazličnejši šaljivi predmeti za svatbe itd. se po naročilu izdelujejo. Vsa v to stroko spadajoča naročila izvrše se ceno in točno. Manjše pošiljatve se odpošiljajo le proti poštnemu povzetju. Mične sestave stvari} za božič od 2 gld. do 10 gld. in čez, popolnoma zadostujoče za veliko božično drevesce. c. kr. priv. avstr. talnega zavoda za trgovino in obrt y Trstu, BTovci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonili na 4-dnevni odkaz . . 2V,°/0 30-dnevni odkaz . . 2 «/o 8- „ „ . . 28/4°/0 3-mesečni odkaz . . 2»/,% 30- „ „ . . 3 »/„ 6- „ „ . . 2 i/4«/o Vredn. papirjem, glasečim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogu, pnpozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20. aprila in 20. julija. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2% na vsako svoto. V napoleonili brez obresti. Xakaznice za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Beko, kakor za Zagreb, Arad, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubliano in Solnograd — brez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov pri odbitku 1 °/00 provizije. Predujmi. Na jamčcvne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu aH Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti 5'/a5/o letnih obrestij do 1000 gld., za večje svote po pogodbi. ITložki v pobran«. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Želodčeva esenca ni nikakor sredstvo, ki skoraj raztrga črevesa in sili naravno njih delovanje! Marveč ta esenca je polajševalna pa vender gotova, uspešna pomoč, ki le podpira naša notranja telesna delovanja in tedaj ne škodi črevesom nikdar, če bi se še toliko časa zavživala. Ona ozdravlja vse obolelosti želodčevein telesne, vranične in jetrne bolezni, kakor posebno zlato žilo, vsako telesno zaprtje, vodenico, dol-gotrajajočo drisko vsled pokvarjenih čreves, in je po vrhu najuspešnejše sredstvo zoper gliste pri otrocih. Izdelovatelj jo pošilja v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštne stroške trpe p. n. naročniki. Ta želodčeva esenca se izdeluje edino le v lekarni Piccolijevi v Ljubljani in jo na Kranjskem prodaja samo izdelovateljeva lekarna na Dunajskej cesti v Ljubljani in tudi še lekarna Rizzioli-jeva v Novem mestu. Na Koroškem, Štajerskem, Primorskem, v Trstu, Istri, Dalmaciji in v Tirolih, dobiva se v vseh večjih lekarnah. Ravno tako razpošiljam kar najhitreje mogoče po poštnem povzetji ali predplačilu zneska, vsakovrstne spe-cijalitete in domača zdravila; — po receptih zapisana zdravila se tudi z obratno pošto najnatančnejše in vestno pripravljajo ter razpošiljajo in so vsi izdelki zanesljivo sveži in dobre baže. IpslF* P. n. naročniki so najuljudneje naprošeni, svoje naslove prav razločno in natanko naznanjati. Edina tapecirarska kupčija v Ljubljani. JL^fe©^ Obresa tcipecirar in dekorater v Ljubljani, Šelenburgove ulice, št. 4. priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega tapeciranega pohištva, kakor salonske garniture, spalni di-vani in otomane : za spalnice, sta-ronemški di-vani in stoli za jedilnice, navadni (livani (od 26 gld. nadalje) žimnice, modroci na pe- £ rešili (po 10 gld. in višje) nadalje velika izber tapet, oken- | škili zagrinjal, plalit in karniš, preprog za salone in | posteljnih predložk. Vsakovrstne dekoracije in preoblačenje sob z tapetami. | Jamfim 7,a dobro iu lino blago, le po pomočnikih izvršeno delo. j Ceniki s podobami na zalitevanje zastonj in franko. | Priznano najcenejša tvrdka. C. kr. zaloga tovarne za glaževino Peregrina Kajzel-a v Ljubljani, Stari trg, št. 15. Priporočam slavnemu občinstvu, posebno prečast. duhovščini in gosp. učiteljem svojo veliko zalogo steklene in porcelanske robe ogledal, v ©ljn. stila. toarvali tiskanili slils z okvirjem in brez okvirja. Portretov dr. Janeza Bleiweis-a z okvirjem vred od 2 gld. 50 kr. naprej. $ V E T I L K, cerkvenih svečnikov iz stekla in brona Dalje se priporočam za izdelovanje oken v gotičnem slogu po najnižji ceni s točno postrežbo. Nadejaje se obilnih naročil se lepo priporoča z najodličnejšim spoštovanjem vdani lEš^ajzel. > Bogata zaloga vsakovrstnih ročnih del in blaga za štikanje, pletenje, vezlanje in šivanje | v Zvezdi (Steniallce) Ljubljana t liiši „Matiee Slovanske' petrolejskih, stenskih in namiznih svetilnic, potem cerkvenih lestencev, slik, zrcal, zlatih okvirov, steklenega blaga, steklenih plOŠČ vseh velikosti in vrst, nadalje najbogatejša izber porcelanskega in belo-prstenega blaga "Velilso zalogo klobukov, kap najnovejši fazone, loti-liaste klobuke za lovce vsake barve, Cilindre itd. priporoča po nizki ceni IVAN SOKLIČ Gledališke ulice št. C Ljubljana blizu Frančiškanske cerkve. Vnanja naročila se točno izvrše. Ustanovljeno 1812 Brata Ti ■I J 1S42 fabrikanta oljnatih barv, lakov in firnežev m * * * * * * * * * * ¥ m * * ¥ ¥ * * pleskarsko podjetje za stavbe in hišno opravo v Ljubljani v liiši Ivana Villiarja štev. 4. --»054*0 Oljnate barvo v ploščevinskili puščicah za prodajalce na drobno po 1 kilo in '/, kilo vsebine, najfinejše strte in po najnižjej ceni. (Občno priznanje.) Jantarjev lak za tla v šestih barvinih tonih, najtrajnejša tvarina za tla. Npiritni poclsnovni in svetli lak za tla, ki se v jednem dnevu lakujejo in zopet rabijo. Angleški laki za kočije Nobles & Hoare. 1'reparacijski, zračni, ilamar-lak, lak za liišno orodje, železo in usnje, mivion (za pozlatovalce), te-rebin (sušilno sredstvo), Dunajsko Novomeško ter-pentinovo olje. Firnež le iz kranjskega olja, ki se ne sme zamenjati z navadnim firnežem v trgovini. Kemične barve za posobne in dekoracijske slikarje, prstene barve za zidarje itd. Velika zaloga norimberških čopičev priznano najboljše vrste, kakor tudi vseh drugih, v to stroko spadadajočih predmetov. Priporočava svoje pleskarstvo za stavbe in hišno orodje častiti duhovščini in p. n. občinstvu po mestih in na deželi najtoplejše, kajti lahko zavsem zadostiva vsem zahtevam v tej stroki. Najina dosedanja dela so povsod občno priznavali in se nikdo skušati ne more, kar se tiče solidnosti in ukusa ter nizke cene dela. Posebno priporočava pleskanje hiš z oljnato barvo, kateremu se mora dati prednost pred vsakim apnenim barvilom, kajti se dolgo drži in je le malo dražji. Hiše, ki se prav z dobro oljnato barvo in s pravo skrbnostjo napleska, od 20 do 30 let ni treba popravljati. w FRANA HERMANSKEGA poprej Josipa Ermacore M umetna in trgujoča vrtnarija v Ljubljani, Gradišče (Burgstallgasse) št. 10. Priporoča svojo veliko izber v mrzlem in v gorkein rastlinjaku izgojenih rastlin, in se priporoča za blagovoljne naročile ukusno sestavljenih buketov in umetno narejenih vencev s trakovi, ki se vselej hitro dobe. r J. S. Benedikt v Ljubljani „pri prediei ob križu" ustanovljena leta 1830. se L Hajvečja zaloga vsakovrstnih trakov, čipek (špic), rišev, predpasnikov, obkrajkov, gumbov — in sploh vsega blaga, ki spada v lišp gospem. — Ob vsakem času se tu nahaja najnovejše: umetne cvetlice, venci za umrle in traki z z napisi. — Dalje je tu zaloga duuajskih telovnikov (ino-dereev) in pražkih gla^e-rokavic, za neveste vence, šopke in pajčolane. — Zaloga vsakovrstnih uniformijskih predmetov za c. kr. uradnike, vojake, gozdarje in radarje, veterance in požarne hrambe. — Za velsčastito dithovščino talarske pasovnice, ovratnike, čipke za oltarje, koretlue in cerkvene šope. — Za izdelovalce voz in tapetarje vsakovrstne porte, vrvice, tenov, res in čopov. — Ravno tako se dobiva najcenejše kožnšno blago kakor mufi, kape in okrajki, solnčniki in dežniki. J £ Preselitev podjetja in priporočilo. Ddano podpisani usoja se p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da je preselil svojo krojaško obrt, katero je imel 8 let v Gledaliških ulicah št. 6 v V s Šelenburgove ulice št. 4 (Schleinerjevo hišo). Hkratu se zahvaljuje za zaupanje, skazano mu v starem pro štoru in prosi, da bi inu ga še nadalje ohranili, kajti prizadeval se bode v vsakem ozira zadostovati zahtevam p. n. kupovalcev in naročnikov z realno in solidno potrežbo in končno opozarja na zalogo došlega tu- in inozemskega blaga. Z velespoštovanjem F. Casscniiaiui. y v ' v Lmbliani Hotel I. vrste ra^j v sredi mesta, blizu poštnega in brzojavnega urada, ima 60 sob z vso ugodnostjo, salon, jedilnico in kavarno. Hotelski omnibus odhaja k vsakemu vlaku, ekvipaže v hiši. Tuje jedino kopališče z Ljubljanskimi železnimi in šotnimi kopeli jednake Francovim kopelim, pod vodstvom gospoda vladnega svetnika prof. dr. Valente in parne, kropilne in kopeli v banjah. Antona Gnezde vdova, lastnica. -kETOBEJ BOUCOET ^ stolar, Dunajska cesta 7 v Ljubljani, Frelihova hiša, II dvorišče. priporoča se p. n. občinstvu za vsa stolarska dela in poprave v mestu g in na deželi najcenejše in najboljše, Tudi prevzame vsakovrstne stare t® stole v popravo. (pri Voglu) priporoča svojo bagato zalogo špecerijskega in materijalnega blaga na debelo in drobno. Sosebno priporoča: garantirano najboljši pristni « domačega izdelka, kot zdravilo za obtežavo želodca, vodenico in vsakovrstne druge bolezni. Priporoča tudi: veliko zalogo špirita, ruma in vsakovrstnih likerov itd. Naročila se točno izvršujejo. J. Andel-ov Albin Sličer-ju v Ljubljani. Dunajska cesta št. 9. Albin Sličer trgovec v Ljubljani priporoča svojo prodajalnico za špecerijsko in železno blago. Poleg z dobrini, vedno svežim blagom založeno špecerijo, dobi se tu vsaka železnina kovaškega in ključar-skega izdelka, mnogovrstno orodje, kovanja za okna, duri in hišna vrata, železna ognjišča in peči vsake velikosti; vsaka železnina, katera se potrebuje pri liiši, v kuhinji in na polji. Pozlačene grobne križe itd. — vse po najnižjih cenah. Ker je to moje priporočanje pri-občeno v novem slovenskem koledarji, kateri se bode ob novem letu razpe-čaval, zahvalujem se tem potom spoštovanemu občinstvu za mnogo obi-skanje do sedaj in prosim mojo staro dobro znano in tudi rado obiskano prodajalnico še v prihodnje z mno-gobrojnimi naročili počastiti. Bodi vsem prijateljem vesel« novo leto 1889. novi iznajdeni prekomorski prašek pokončava stenice, mole. bollie, uiulie, grile, uši, i. t. d. kratko rečeno vsaki mrčes zares tako čudovito naglo, gotovo in tako čisto, da o njih ne ostane kar nobenega sledu. Človeku in sploh domačim živalim pa štupa ne škoduje nič. Rabi se z nalašč pripravljenimi brizgalnicami. Ta prekomorski prah se dobiva v steklenicah po 15 kr., 25 kr., 50 kr., 1 gld., 1 gld. 50 kr. in 2 gld., briz-galnica 30 kr., v zalogi pri Kavarna vropa na voglu Dunajske in Marije Terezije ceste v Ljubljani. Najlepši, največji in najzračnejši prostor mesta, z lepo verando. Velika izber avstrijskih in inozemskih časnikov kakor tudi najfinejših pijač. Z velespoštovanjem Ivan Gruden, kavarnar. Matija (Josip C. Gerber.) na Kongresnem trgu št. 4 v Ljubljani priporoča svojo dobro urejeno knjigoveznico, v katerej more dela solidno in po jako nizkih cenah izvrševati. Nadalje priporoča svojo veliko izber slovenskih in nemških molitvenikov, svetih podob, raznih vencev itd. Šolskega orodja kakor: vseh pisank in risank, ki se tukaj rabijo, risalnih blocks, risalnih desk, svinčnikov, črnil, pisalnih plošč in črtalnikov itd. Za šolske biblij oteke: Ivan Tomšič: Knjižnica slovenskej mladini, zvezek 1 — 3. obsegajoč: Dragoljubci, Peter Rokodelčič, Sreča v Nesreči in Markič: Pripovedke za mladino. i I V"» v1«y«i T"—V'j*"Y—V . v A. ZESCHKO v Ljubljani. Zaloga popirja na debelo ielDiib Urnike za papirno ia tiskovno obrt Lejkam-JoseMal. Izdelava papirnih vrečic. Zaloga pisnega in risalnega orodja. Selitev. Svojim čestitim gostom kavarne „Sternwarte" izrekam s tem za zaupanje, katero so mi skazovali 11 let najiskrenejšo zahvalo svojo; hkratu pa naznanjam p. n. občinstvu, da sem se s 1. oktobrom s Sv. Jakoba trga preselil na Reseljevo cesto št 1. Kakor dosedaj, tako se bodem tudi v novem prostoru vedno prizadeval pridobivati zaupanje svojih p. t. obiskovalcev in je ohraniti. S spoštovanjem Ulrich Schmidt. c nnn (Radkersburger Sauerbruna) Štefanije studenec -E- 3>Ta,jčistejši allsaličiii lsislec-E-1 - Lastnina J, DELLER-ja v Radgoni Glavna zaloga in prodajalnica za Kranjsko izročena je jedino le agenturni in komisijski trgovini m Rimska cesta št. 9 v Ljubljani kjer se vsprejemajo vsa naročila. Jednotna cena je, ako se kupi 100 bokalskih steklenic v zabojih po 25 steklenic 16 gld. iti 100 steklenic po pol bokala v zabojih po 50 steklenic 1! gld. franko zaboj v Ljubljani. Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se dopošlje, ako kdo želi, kislec za poskušnjo. je oglene kisline in ogleno-kislega natrona Mjbos;a(ejša mineralna voda, je čisto alkaličen studenec in je vsled svojih izvanredno dijetičnih in zdravilskili last-nostij najizvrstnejši kislec. Z vinom pomešan je Štefanijo studenec jako prijetna, hladilna in poživljajoča pijača in se posebno zaradi tega priporoča, ker tudi najkislejše vino spremeni v prijetno, ljubko in sladko okusno pijačo. To se izvrši po posebni ugodni sestavi vode Štefanije studenca, po kateri se vinska kislina nevtralizira, to je uniči. S sladkorjem, limonami (citronami) ali raznim sadnim sokom zmešana je voda Štefanije studencu prav šampanjcu podobna. Vsled velike množine proste oglene kisline in dvojno oglenih kislih solij, posebno dvojno oglerio kislega natrona je Štefanije studenec najboljša namizna pijača, katera se z vso pravico uvrščnje med najboljše kis'ece cele Evrope. mpfnnjjn ohlflpnpp >ma zdravilo najboljši uspeh pri kata-IjluidllljU OiUUulluli rih želodca in črev, pri pomanjkanji teka in pri težkočah prebavljanja, pri zaprtji vode vsled prelilajenja, pri zlati žili, pri jetrnih, vraničnili in žolčnih boleznih, pri bledic'/ po-pustni mrzlici in pri druzih živčnih afekcijah. — Dobi se Štefanije studenec v znanih špecerijskih prodajalnicah v Ljubljani in na deželi. —- f i Y * i v. i f 1 i il i i t t v i -A-'__fflfe._agfff Stari trg hiš. št. 16. priporoča sveš ršeaa vsakovrstno nasladno pekarijo in kruh na vago Islgr- po IS, 22, kr. Dalje se priporoča gg. gostilničarjem za mnogobrojna naročila, katerim se na željo ob vsakej ari kruh na dom pošilja. S 'Ate Ferd. Bilina & Kasch. v Ljubljani, Židovske ulice št. 1. Jedina tovarna kirurgičnih obvez v Ljubljani. Priporočata svojo veliko zalogo kilnih pasov vseh baž lastnega izdelka, za katerih izvrstnost se jamči. Velika zaloga kirurgičnih aparatov, ki so najbolj v rabi. Jedina tovarna rokovic v Ljubljani: glace, vojaške in irhaste rokovice v raznovrstnih barvah, kakor tudi velika zaloga svilnatih, cvirnatih in volnenih rokovic različne baže, kravat in obramnikov najnovejšega dela. Umerjene irhaste rokovice se natančno izdelajo. Le pri nas je glavna zaloga pravega amerikanskega hiatt-perila (nepremočljivo gumasto perilo) vsega modnega novejšega dela. Vse blago prodaja se po najnižji ceni. Izdeluje konjske oprave, sedla, kovčege (Koffer) cM za gospe in gospode v vseh velikostih, kakor tudi ročne, lovske in šolske torbe (Hand-, g|| Jagd-, und Schultaschen) ter vsprejema vse v ©ST njegov strok spadajoče poprave po najnižjih Mf cenah; trgovcem po tovarn'ških cenah. puškar priporoča vsakovrstne puške, revolverje itd., kakor tudi vsakovrstno strelivo po najnižjih cenah. Izdeluje tudi vsa popravila. kupuje razna zelišča, korenine kakor tudi trda, namizna jabolka po najvišji ceni, L. I. ECKER stavbeni in galanterijski klepar 1 v Ljubljani IH raj ' priporoča svojo bogato pre-IS skrbljeno zalogo vseh v nje-Hjl gov strok spadajočih reči in fp]|| prevzema vsa v njegov strok fcjji spadajoča stavbinska dela £_. llSf in poprave. Pokriva cer- Is! ||aij kvene zvonike s kakeršno- [J^jj jljgj! koli kovino, napravlja stre- jral p=j| lovode po znanstveno naj- |p=j: lisi boljšem zistemu, poskuša |lsi HJl obstoječe napeljave glede |J@jj Pj! vodilnosti z aparatom in fraj fcjjl popravo pomanjkljivo na- ijjjjj llSi pravljenih napeljav. |l=j knjigovez Sv. Potra ccsta 6, Ljubljana priporoča se za vezanje knjig, napenjanje zemljevidov in planov za izdelovanje platnic, galanterijskega in kartona-šiiejsa «lcla ter vsega, kar spada v njegovo obrt. Pri njem dobivajo se tudi broširane po 1 gld., vezane po 1 gld. GO kr., po pošti 5 kr. več. Fran Iv. živinozdrav- niški izdelki. Odlikovali so ga z medalijami: ^mjf^ v Londonu, Parizu, Dunaji, Mo- nakovem in Hamburgu; z častno diplomo na kmetijski deželni razstavi v Černovicali 18ko hitro in po ceni preskrbe. Ravno kar so izšle j pesmi Jos. Cimpermana lip Cena 1 gld. 20 kr., lepo vezane 2 gld. PETER PERTOT & F. DOLLENZ (nastopaika Jcsipa Dollenza) Via S. Fraiiccsco 21. — sodill ja — Via Commercialc 3, Trst. Sodarnica ustanovljena po predniku J. Dollenzu 1. 1848. Navedena je bogato preskrbljena s sodi za olje in sadje, s sodiči za moko (navadni brazilijanski), s sodi za slive navadnimi v Bosni in Srbiji. w« iLssicuraziom G-enerali (Občna zavarovalnica) v Trsln. UDr-u-št^ro -u.stan.o^7-ljexio 1. 1831. Društvo zavaruje: proti ognju, na kristal, proti toči, nesreči na morju, prevozu in na človeško življenje. Stan društvenega premoženja konce 1. 1887 : Drustvfftu kapital in reservni zaklad..........gld. 30,120.170-53 Premije od ognja prihodnjih let........... „ 22,766.10G-59 Kapitali za zavarovanje na življenje..........n 105,482.661.33 Doklade plačane I. 1887................ 10,099.047-— „ „ od 1. 1831. do konec 1. 1887........„ 207,879.802-20 Društveni zaključni računi, natančnični izkaz plačanih odškodnin, tarife in pogoji zavarovanja, kakor tudi vaako razjasnenje zve se v društvenem uradu: Via della Stazione Nr. 888-1. (Društveno poslopje.) Kolodvorske ulice priporoča slavnemu p. t. občinstvu in prečastiti duhovščini svojo zalogo vsakovrstnih po najnovejših obrisih iz raznih mramor-jev izdelanih naSplnili spomenikov kakor tlak, obhajilne mize itd., dela, navadno obdelana, od 5 gld. naprej in nasproti predilnice V delo vsprejemlje tudi vsako-vsakovrstna kam narska dela za stavbe. Prečastiti duhovščini se priporoča za napravo cerkvenih lel, skratka vsa v to stroko spadajoča kakor tudi fino polirana. Sprejemlje tudi poprave starih nadgrobnih spominkov in rakev. kakor tudi vrezovanje novih napisov v mestu kot na deželi po jako nizki ceni. v Ljubljani Gospodske ulice štev. 12 priporoča se p. n. gospodom pisateljem, založnikom in slavnemu občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska po najnovejšem okusu in najelegantnejši obliki v raznovrstnih barvah". Izdeluje knjige, brošurice, časopise, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, plakate, vabila, vozne liste, mrtvaške liste, vizitnice, naslovnice, cenike, imenike, kuverte s firmo, pobotnice, pravila, tabele za urade, itd., itd. Vedno v zalogi so obrazci za posojilnice, sodnije i. dr. V več jako krasnih barvah tiskane. za častne občane in člane pa je dobiti samo v „]Vri>'o'(Zni Tiskarni Naročila se zvršnjejo točno, ceno in lično. Nadalje so naprodaj in se dobivajo po znižani ceni sledeče knjige: ITlldilia. Cena 20 kr., po pošti 25 kr. — Vilenski brodnik. Cena 15 kr., po pošti 17 kr. — Dnevnik. Cena 15 kr., po pošti 17 kr. — Za dragocenim korenom. Povest; iz življenja kitajskih pogozdnikov. Cena 20 kr., po pošti 25 kr. — Pariz V Ameriki. Roman. Cena 50 kr., po pošti 55 kr. — Trije javni govori. Cena 20 kr., po pošti 25 kr. — Ivan Zbogar. Zgodovinski roman. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. — Jnnak našega Časa. Roman. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Selški župnik. Roman. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. — Knez Sereberjani. Roman. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. — Nov. Roman. ' Cena 70 kr , po pošti 80 krv — Dllbrovski Povest. Cena 25 kr., po pošti so kr. — Časnikarstvo i« naši častniki. Cena 40 kr.', po pošti 4 5 kr. — Otci in sinovi. Roman. Cena 50 kr., po pošti 55 kr.