Poštnina plačana v BMtindni,
C«na 20.— lir
DEMOKRACIJA
Weto V. - Štev. 20
Trst - Gorica 18. maja 1951
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 g-CENA: posamezna številka L 20. — Na ročni t^k: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno. L 1.800. — Poštni čekovni računi:	Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Italija in slovenska manjšina
Gorica, 17. maja 1951.
Z versajsko mirovno pogodbo so po prvi svetovni vojni skušali urediti razna manjšinska vprašanja. Poizkus bi sčasoma morda le rodil uspehe, da ga nista Mussolini m Hitler zatrla. Posledica tega je bilo za slovensko manjšino v Italiji grozotno 25-letno trpljenje.
Kakšen je položaj slovenske manjšine v Italiji po drugi svetovni vojni? Druga svetovna vojna sc je zaključila s spremembami meja in tudi s skrčenjem slovenske manjšine v Italiji. Toda ta manj-Ona bije zopet boj za priznanje svojih pravic, ki jih ji zagotavlja mirovna pogodba in pa — »človečanske pravičen. Oba akta je Italija podpisala in priznala! Verjetno ima De Gasperijeva vlada resen namen postopati pravično s slovensko manjšino in ji nekdaj v bodoče dati tudi ono, kar ji priti-če, vendar upravičeno dvomimo v tako njeno dobro voljo, ker nam vsakodnevne izkušnje na terenu dokazujejo baš nasprotno. Tudi če bi vlada imela tako dobro voljo, so ljudje v italijanski birokraciji, ki sabotirajo vsako dobro voljo do sporazuma in sožitja med večino in manjšino. So to ljudje, ki z nepremišljenim ali pa hotenim postopanjem zastrupljajo ozračje.
Slovenska manjšina smatra njeno pripadnost k Italiji kot dovršeno dejstvo in pričakuje, da bo u stava in mirovna pogodba končno že prišli do polne veljave. Nihče ne more tej manjšini očitati, da ni lojalna, saj izvršujejo njeni člani vestno vse državljanske dolžnost' — tja do vojaške službe.
Kako postopajo oblastva s slovensko manjšino, si vsakdo lahko ogleda na mestu.
O gospodarskih težavah slovenske manjšine v Italiji ni da bi posebej govorili, ker so v glavnem težave vsega avtohtonega prebivalstva goriške pokrajine. Le tako mimogrede bodi omenjeno, da je fašizem (t. j. takratna uradna 'Italija) uničil VSE naše gospodarske ustanove ter je uničeval gospodarsko tudi posameznika. Današnja u-rodna Italija pa najbrž ni v stanju da bi popravila krivice svojih prednikov; nasprotno te krivice še celo izpolnjuje (primer: slovensko »A-lojzijeviščen, ki ga hoče vreči na cesto!).
Da skuša vlada spremeniti etnografski in tudi gospodarski značaj toriške pokrajine z nenehnim doseljevanjem južnjaškega elementa in z naselitvami desettisočev istrskih emigrantov, kar porazno vpliva na gospodarsko stanje pokrajine, .goriškega mesta in v prvi vr-»ti delavskega razreda, je vredno ■največje pažnje. Žalostno je, da »ela Italija ne more absorbirati in iivljenjsko oskrbeti par desettisočev emigrantov (ki vrhu vsega po večini niso del avtohtonega prebivalstva nekdanje »Venezie Giulie«, ter so zato italijanski povratniki) *er jih mora v zaščito italijanstva, ki ga nihče ne ogroža, naseliti na tako ubožnem področju, ' kakor je goriško' mesto. Naseljuje jih poleg tega ob robu slovenskih vasi in po vaseh samih. Kaj bi k temu nasilnemu spreminjanju etnografskega Mca rekli v Evropskem parlamentu v Strassburgu? Verjetno nič ker tam krojijo Evropo brez manjšinskih zaplat.
Kulturno življenje slovenske manjšine v Italiji je borno — ne zato, ker manjka manjšini sila in moč za kulturno izživljanje, temveč ker ji krajevni faktorji grmadijo nepremostljive ovire na pot kulturnega razvoja. Tako je vprašanje šol še vedno odprto: obstalo je na isti točki kot je bilo v trenutku, ko so ga nemški okupator-ii odprli, s tem da so zopet oživeli nekaj slovenskih šol, ki jih je bil fašizem zatrl. Osvoboditelji zavezniki so ta okupacijski ukrep spoštovali. Italijanska vlada je sedaj dolžna izdati zaščitni zakon za naše šole, ki ga mirovna pogodba in italijanska ustava določata. Za kakovostni razvoj teh šol doslej ni NIČESAR storjenega, pač pa je mnogo ukrepov za njihovo številč-not skrčenje. Najznamenitejši je nekulturni izgon približno 150 slovenskih učencev - optantov iz slovenskih šol! To je v današnjem svetu kulturna sramota. Mar se hoče večmilijonski narod okoristiti s 150 janičarji le za to, da navidezno etnografsko očisti svoje vzhodne meje?
Kulturno udejstvovanje, izživi ja-nje in razvoj je slovenski manjšini v -Gorici onemogočen že samo s tem, da ni za slovenske prireditve na razjmlago niti ene dvorane,
Ifolivni sporazum
med Slovensko dem. zvezo, Slovensko krščansko socialno zvezo in Skupino
neodvisnih Slovencev
Slovenska demokratska zveza, Slovenska krščanska socialna zveza in Skupina neodvisnih Slovencev so sklenile, nastopiti pri bodočih občinskih volitvah v angloameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja s skupno listo v posameznih občinah na podlagi sledečih programskin načel:
1) Podpisane tri politične skupine smatrajo, da bodo bodoče občinske volitve ne samo upravnega in gospodarskega, temveč predvsem političnega značaja za bodoči notranji in mednarodni razvoj Svobodnega tržaškega ozemlja.
2) Le svobodno in neodvisno tržaško ozemlje lahko zagotovi vsemu prebivalstvu STO-ja gospodarski in socialni napredek, Slovencem in Hrvatom tega ozemlja pa pogoje za neoviran politični in kulturni razvoj ter jamstvo za narodno enakopravnost z Italijani.
Zaradi tega postavljajo v ospredje svojega volivnega programa borbo za popolno realizacijo in ohranitev STO-ja po določbah mirovne pogodbe z Italijo in to iz narodnostnih in gospodarskih nujnosti.
3) Mednarodni položaj STO-ja narekuje tržaškim Slovencem dolžnost samostojnega .izgrajevanja svoje bodočnosti, ki je predvsem odvisna od zaupanja v lastne življenjske sile. Vendar pa tržaški Slovenci v svojih naporih za ohranitev svoje narodne 'samobitnosti z vso pravico pričakujejo moralno podporo vseh Slovencev in drugih Jugoslovanov.
4) Podpisane politični skupine izražajo svoje neomajno prepričanje, da si človek samo v svobodi lahko izgradi človeka dostojno življenje. Zato so proti vsakemu nasilju in proti vsakemu zatiranju človeške svobode pod kakršno koli pretvezo.
Ugotavljajo, da sta resnično socialni napredek in prehod v nove, času primerne gospodarske oblike mogoča in dosegljiva le ob polnem spoštovanju demokratičnih pravic in osebnih svoboščin, t. j. na miren način in brez nasilnih prevratov.
5) Slovenskemu človeku s.o krščanska načela temelj njegovega duhovnega življenja.
Naša naloga bodi podpirati našo duhovščino pri izvrševanju njenega poslanstva med tržaškimi Slovenci.
6) Naloga slovenskih predstavnikov v bodočih občinskih svetih bo, da zastopajo koristi vseh slojev slovenskega prebivalstva v skaldu z gospodarskimi razmerami in socialnimi potrebami v posameznih občinah. Pri tem pa bodo upoštevali dejstvo, da predstavljajo delavci, nameščenci, mali kmetje in obrtniki večino slovenskega prebivalstva. Zato bodo posebno podpirali vse one upravičene težnje in pobude, ki naj tem gospodarsko najbolj ogroženim skupinam zagotovijo gospodarsko varnost in polno socialno zaščito.
7) Gospodarska varnost in socialna zaščita naših delavcev, nameščencev, malih kmetov in obrtnikov, ki so skoraj v celoti odvisni od italijanskega, slovenskemu življu nasprotujočega, gospodarsko prevla-dajočega sloja, ki uživa v sedanjem času vse prednosti, pa je možna samo z dosego popolne narodne enakopravnosti.
Zato je bortia za narodno enakopravnost "za Slovence lega t>ze*nlja< obenem borba za njihov gospodarski in socialni obstoj.
8) Pravica do narodne enakopravnosti se Slovencem tega ozemlja še vedno odreka na vseh področjih, čeprav so za svojo osvoboditev izpod fašističnega jarma, za načela svobode in enakopravnosti vseh 'ljudi in narodov, doprinesli ogromne žrtve v krvi in imetju.
Tukajšnja odgovorna oblastva Slovencem prizadetih krivic še do danes niso popravila. Posebno na gospodarskem področju podpirajo skoraj izključno samo težnje italijanskih krogov, ki so se v fašistični dobi polastili z oblastvenim nasiljem vseh slovenskih z dolgim trudom izgrajenih in še do danes nepovrnjenih gospodarskih in kulturnih postojank.
Zaradi itega bodo stavile tri podpisane politične skupine svojim bodočim občinskim svetovalcem v dolžnost, da se dosledno in neumorno zavzemajo za povrnitev odvzetega ali uničenega slovenskega narodnega premoženja.
9) Podpisane tri politične skupine smatrajo, da je prijateljsko sodelovanje in skladno sožitje med obema tu živečima narodoma, med Slovenci in Italijani, neobhodno potrebno za splošni napredek tega ozemlja in za ureditev odnosov med obema sosednjima državama, med Italijo in Jugoslavijo.
Ker predstavlja uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja najboljšo rešitev za dosego tega sožitja, bodo tri podpisnice v borbi za STO sodelovale z vsemi političnimi skupinami, ki se zavzemajo iskreno, brez omejitev in pridržkov za spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo in enakopravnih odnosov do Slovencev.
Pri uveljavljanju osnovnih slovenskih narodnih pravic pa bodo v posameznih vprašanjih sodelovale zlasti z vsemi Slovenci tega ozemlja.
10) Razvoj v preteklosti dokazuje, da so tržaški Slovenci branili
z uspehom svoje koristi le tedaj, iko so kot Slovenci in z združenimi močmi nastopali v obrambo svojih narodnih pravic.
Tri .podpisane politične skupine izražajo svoje prepričanje, da se tudi v sedanjem času uspešno lahko branijo slovenske narodne koristi le na podlagi v 'tem sporazumu navedenih načel.
11) Vsaka občina ima svoje lastne upravne im gospodarske potrebe. Zato se bodo podrobni programi za posamezne občine izdelali šele po posvetovanju s krajevnim prebivalstvom.
Skupni Glavni volivni odbor pa bo izdelal splošen slovenski delovni program, ki bo osnovni volivni program skupnih list in obenem vodilo izvoljenim občinskim svetovalcem.
12) Tri podpisane politične skupine opozarjajo tržaške Slovence, da je od izida prihodnjih volitev odvisna njihova usoda in usoda njihovih otrok.
Posledicam, ki bodo sledile, se noben Slovenec ne bo mogel izogniti, zato je vsakdo dolžan, da nam v tej borbi pomaga. To zahteva njegova lastna ikorist in pripadnost k slovenski narodni skupnosti.
Trst, 15. maja 1951.
Za SDZ: dr. Josip AGNELETTO prof. Ivan RUDOLF
Za SNS: dr. Frane TONCIC dr. Josip FERFOLJA
Za SKSZ: ing. Milan SOSIČ Jože PODOBNIK
Dopolnilo k votivnemu sporazumu med SDZ, SKSZ in SNS
SDZ, SKSZ in SNS so se zaradi dopolnila skupnih programskih načel (ki naj tvorijo široko podlago za sodelovanje večine slovenskega življa na našem področju) sporazumele še o sledečih načelnih točkah:
1) Življenjske koristi in sedanji notranji in mednarodni položaj našega področja zahtevajo od tržaških Slovencev, da osredotočijo vse svoje napore predvsem za ohranitev svoje narodne samobitnosti v mednarodnopravnih mejah STO-ja.
Zasledovanje tega cilja in 'lastno samostojno državno življenje narekuje tržaškim Slovencem skrbno upoštevanje in 'izkoriščanje vseh možnosti za krepitev lastnih državnih in narodnostnih postojank.
Zaradi tega smatrajo tri podpisane politične skupine, da ni v skladu z interesi tržašikih Slovence,v, da se aktivno vmešavajo v notranji politigjii razvoj drugih, posebno pa sosednih držav, ki bodo pri končni ureditvi tržaškega vprašanja imele vazno in morda odločilno vlogo. Prav tako se bodo odločno borile proti vsem poskusom, da druge države posegajo v naše notranje politično življenje.
V smislu točke 4 in 5 skupnih programskih načel ostane pa za vsako skupino nedotaknjena svoboda kritike nasilnih režimov in metod, kjer koli so na delu in v veljavi.
2) Nanodno-osvobodilno borbo so primorski in s tem tudi tržaški Slovenci vodili kot odpor proti krivicam rapalske pogodbe in proti krvavemu nasilju italijanskih in kasneje tudi nemških oblastnikov na našem ozemlju, ter za dosego naše narodne svobode. Neupoštevanje tega dejstva in upravičenosti te borbe bi pomenilo odpovedati se tudi osnovam, na katerih slonijo njeni rezultati, t. j. mirovni pogodbi z Italijo in ustanovitvi STO-ja. Takšno stališče bi koristilo samo italijanskim revizionističnim težnjam.
Vse .tri politične skupine pa ugotavljajo, da je komunistična partija, v nasprotju z načeli svobode, demokracije in resnične socialne pravičnosti, za katere je primorsko ljudstvo dvignilo vsenarodni upor, to borbo izrabila in še izrablja v svoje strankarske svrhe in smatrajo, da se morajo ti duhovni zakladi iz narodno-osvobodilne borbe dosledno uveljavljati.
Trst, 15. maja 1951.
Za SDZ: dr. Josip AGNELETTO prof. Ivan RUDOLF
Za SNS: dr. Frane TONCIC dr. Josip FERFOLJA
Za SKSZ: ing. Milan SOSIČ Jože PODOBNIK
še najmanj pa ona, ki so si jo Slovenci zgradili z lastnimi žulji in prihranki. Nemogoče je zamolčati največji znak nestrpnosti, ki vodi celo do preganjanja slovenskega bogoslužja:	ukinjena je bila pri
o,o. kapucinih nedeljska maša s slovensko pridigo in slovenskim petjem! To se dogaja pred železno zaveso!!
Ko slovenski zastopniki iznašajo zahteve po dvojezičnosti, žandejo le zasmeh in natolcevanja. Jasno je, da je zaradi takih razmer slovenska manjšina prisiljena v o-brambo. Izpadi in napadi krajevnega tiska, ki vedno najde v Italiji poslušne in hvaležne razširjeval-ce teh izpadov, so pa najbednejši pojav narodnostne in kulturne nestrpnosti. Vsi nacionalistični elementi v italijanskem političnem življenju, t. j. krogi, ki se v zadnjih desetletjih niso ničesar naučili, pač pa so vse pozabili, skušajo zagrizeno ovirati vse sporazume med večino in manjšino. Za njih je pravičnost napram manjšinam predvsem pa priznanje jezikovnih in kulturnih pravic manjšinam sramota in oskrunitev njihove narodne časti. Ti krogi izrabijo vsako priliko za sramotenje manjšine in za razna nepoštena podtikanja.
Evropa je zaradi nacionalistične blaznosti v propadanju. Italijo in Nemčijo pa je ta blaznost vrgla v razsulo. Naj se ta pot nadaljuje tudi pod geslom »obnove Evrope«? IronijaI »Videant consules...«
Zaradi ogroženega položaja, Evrope morajo iz odnosov večin do
Od srede do srede.
Pomlad na Balkanu
Znani novinar Gaston Coblentz je objavil pod gornjim naslovom v pariški izdaji »New York Herald Tribune« dne 4. t. m. zanimiv članek, iz katerega posnemamo nekaj misli.
Za prvih pet pomladanskih tednov je na Balkanu značilna cela vrsta diplomatskih in obmejnih incidentov med Titom in sovjetskim blokom.
Za pravilno sodbo o položaju ne bo škodilo, ako povzamemo iz Co-blentzovega članka tudi spisek incidentov, ki so se v obravnavanem razdobju dogodili.
manjšin izginiti prevzetnost in so-vraštvo; na njihovo mesto je treba vnesti strpnost in smisel za sodelovanje. Drugače bo Evropa šla nevzdržno svojo pot — navzdol.
Dolžnost vlade in vladnih organov ter podrejenega birokratskega aparata je, da omogoči in uresniči mirno sožitje ter ustvarjalno sodelovanje med italijansko večino ter vsemi manjšinami, ki žive v okviru italijanskih meja. S tem in samo na ta način lahko dokaže svetu, da je pravična, napredna in človečanska. Slovenska manjšina pa je v celoti pripravljena sodelovati in pripomoči za dosego takega cilja.
dr. B.
26. marec. — Tito je objavil, da sta si Jugoslavija in Bolgarija o-bojastransko izgnali odpravnike poslov obeh poslaništev.
29. marec. — Javljajo, da je Sovjetska zveza zaprla svoja konzulata v Splitu in Zagrebu. Niti Beograd niti Moskva nista dala k temu dogodku nobenega pojasnila.
30. marec. — Beograd javlja, da je češkoslovaška tajna policija u-grabila člana jugoslovanskega poslaništva v Pragi, baje z namenom, da bi ga uporabila na procesu proti Clementisu, ki bo sojen zaradi titoizma.
31. marec. — Madžarski odpravnik poslov v Beogradu je udeležen pri cestnem prepiru. Titov režim očita madžarskemu odpravniku poslov, da je sam izzval incident z namenom, da bi dal kominformi-stični propagandi nekaj več gradiva za napade na Jugoslavijo.
6. april. — Jugoslavija obtožuje v posebni noti Romunijo, da izziva vedno pogostejše in vedno resnejše obmejne incidente.
6. april. — Jugoslavija in Madžarska si držita obojestransko diplomate obeh poslaništev kot nekakšne talce. To se je zgodilo potem, ko je Madžarska poslala Titu grozilno noto v zvezi z omenjenim cestnim prepirom v Beogradu.
7. april. — Nov incident na jugoslovansko - madžarski meji. Mad-
žarski vojaki gradijo strojniška gnezda pred očmi jugoslovanskih
čet.
8. april. — Romunija pošlje Titu novo noto in ga obtožuje zaradi »brutalnega kršenja« albanske meje.
16. april. — Madžarsko-jugoslo-vanski spor je postal tako resen, da je Jugoslavija naprosila Švico, naj prevzame, v primeru nadalj njega poslabšanja, zaščito osebja jugoslovanskega poslaništva v Budimpešti.
17. april. — Tito poroča o dveh resnih obmejnih incidentih na romunski meji. En jugoslovanski vo-> jak je ranjen.
19. april. — Češkoslovaška bo za prla svoj konzulat v Zagrebu in, kakor poročajo, je istočasno na prosila Jugoslavijo, naj zapre jugoslovanski konzulat v Bratislavi.
23. april. — Pod zaščito ognja kakih tridesetih svojih tovarišev je vdrlo osem romunskih vojakov pri Veliki Kikindi na jugoslovansko ozemlje z namenom, da ugrabijo jugoslovanskega obmejnega stražnika.
Kakor vidimo, se položaj nekako stopnjuje. Ali je to samo nekakšen prehod v »vroče poletne dni«, torej demonstracija, kakršnih je Tito že dosti preživel, ali pa se bo izcimilo kaj hujšega, to nam bo pokazala bližnja bodočnost.
9. MAJA: Zavezniško letalstvo je uspešno bombardiralo severnokorejsko letalsko oporišče Sinju. —
V' Panami so izbruhnili resni neredi, ker je predsednik Arias ukinil demokratično ustavo in uvedel diktaturo. — Na zasedanju Evropskega sveta so soglasno odklonili italijanski predlog, naj se zasliši general Eisenhoiver glede obrambe zahodne Evrope. — Severnokorejska vlada zahteva izročitev Mac Arthurja in Ridgivaja, da ju bo sodila kot »vojna zločinca«. — Angleški kralj je slovesno otvoril »Angleški festivalu. — Italijanski državni uradniki nameravajo zopet stopiti v stavko kljub grožnjam vlade, da bo proti stavkajočim pod-vzela disciplinske ukrepe.
10. MAJA: Sile OZN so preprečile kitajski poskus obkolitve Seula. — Oto Habsburški se je v Nan-cyju poročil s kneginjo Regino Saksen-Meiningen. — Na Koreji razsaja epidemija tifusa. — Panamska policija, ki je pred 17 mesci dvignila na oblast predsednika Ariasa, ga je aretirala, potem ko je skupščina imenovala novega predsednika v osebi Arosemene. - -Anglija je prepovedala izvoz gume na Kitajsko. — Gromyko je sporočil na pariški konferenci, da pristaja SZ na zahodni B spremi-njevalni predlog dnevnega reda, v katerega pa je treba vključiti točko o ameriških oporiščih v Evropi in Bližnjem vzhodu.
11. MAJA: Ameriški vojni minister svetuje zelo previdno politiko v Aziji. — Na Koreji se komunisti zbirajo in preurejajo za nov napad.
— Anglija zavzema pomirljivejše stališče do Kitajske in Formoze kot pa Zedinjene države. — Italijanski socialistični prvak Matteotti je izstopil iz Nennijeve socialistične stranke, ker se ne strinja z njenim filokomunizmom; verjetno bo pristopil k Saragatovim - Romitovim socialistom. — Jugoslavija %ahtavcf ; r... od argentinske 'vlade
ta Paveliča. — Zedinjene države so sklenile, da bodo ukinile pomoč onim državam, ki trgujejo s Sovjetsko zvezo in njenimi zavezniki.
12. MAJA: Letalske sile OZN na Koreji razbijajo sovražna ■zbirališča v umetni megli. — Dne 17. ju-nija bodo volitve v Franciji, v katerih bodo igrali golisti verjetno važno vlogo. — Jugoslovanski zastopnik pri OZN Bebler izjavlja, da temelji jugoslovanska zunanja politika na moči njene moralne pozicije popolnoma neodvisne države, in da je prepričan, da se tretja svetovna vojna lahko prepreči.
13. MAJA:	Italijanski notranji minister Scelba je v svojem voliv-nem govoru v Gorici dejal: »T«, kjer toliko (begunskih) družin trpi v nadi skorajšnjega povratka, je nujnost obrambe globoko občutena!« — V Singapurju je bil sestanek ameriških, angleških in francoskih vojaških dostojanstvenikov.
— ZDA razpolagajo z novimi silovitimi napadalnimi sredstvi, s katerimi bi lahko v kratkem zaključili korejsko vojno; to je izjavil Averell Harriman. — Kitajski komunistični prvak je priredil banket na čast novemu poslaniku in-dokitajske uporniške vlade.
14. MAJA: Anglija ne nasprotuje več sprejemu Grčije in Turčije v Atlantsko zvezo. — Na Koreji so začeli komunisti s tipanjem osrednjih položajev sil OZN. — V' ZDA računajo z verjetnostjo skorajšnje sklenitve premirja na korejskem bojišču. — V Beogradu so aretirali uslužbenca češkoslovaškega poslaništva, ki je vzdrževal vohunske stike z dvema kominformistoma. — Perzijski vladni predsednik je javil, da mu vodstvo angloperzijske družbe streže po življenju, zaradi česar se je zatekel v stavbo parlamenta, kjer bo odslej bival. —
15. MAJA: Tudi general Bradley napada s svojimi izjavami pred a-meriškim senatom generala Mac Arthurja. — Italijanski proračunski primanjkljaj je predviden s 369 milijardami lir. — Anglija še vedno upa na kompromisno rešitev petrolejskega spora s Perzijo.
— Na Koreji so začeli komunisti Z novo ofenzivo. — Vplivni ameriški dnevnik »New Yor!e Times« spremlja z naklonjenostjo volivne priprave francoskih degolistov. — Maršal Tito je izjavil jugoslovanskim novinarjem, da kali dobre od-nošaje med Jugoslavijo in Italijo nepošteno pisanje nekaterih italijanskih listov.
i
t
Pesti s Tržaškega
fleoduisnost trž. prauosodstua od Italije
neutemeljen protest tržaShega ob C. sneta - Uaien gooor obC. soetnika dr. J. Hgneletta
Občinska seja tržaškega sveta 11. maja t. 1. je bila ena najpomembnejših, odkar je bil izvoljen sedanji občinski svet, ker je bila na dnevnem redu resolucija demokr-ščanske stranke, ki je predlagala obsodbo Zavezniške vojaške uprave zaradi njenega stališča, ki zagovarja neodvisnost tržaških sodišč od italijanske justice.
V	začetku seje je bilo nekaj interpelacij. Tako je med drugimi svetnik dr. Agneletto ponovno <>-pozoril občinska odbor na nujno potrebo, da se razširi del ceste Ronchetto od ulice Baiamonti pro-; ti Skednju. Cesta je tako ozka, da se dva vozička ne moreta izogniti. Ker gre le za dve sto metrov dolg pas brez zidov in posebnih stroškov, bi morala občina to delo takoj izvesti v korist škedenjskega prebivalstva.
Dr. Agneletto je nadalje opozoril občinskega odbornika inž. Vi-sintinija na odkrit kanal v ulici Veltro. Do hiše št. 73 teče voda, ki prihaja iz ulice Molino a vento po pokritem kanalu. Od tu naprej je pa kanal odkrit, kar gotovo ni v skladu z zdravstvenimi in varnostnimi predpisi. Priporočil je, da se kanal pokrije.
Resolucija proti zavezniški okrožnici 20. marca 1951
2e na zadnji seji je predložil občinski svetnik odvetnik Harabaglia (D. C.), ki je tudi predsednik odvetniške zbornice, resolucijo, ki predlaga, da naj občinski svet, kakor je že storila odvetniška zbornica, protestira proti »kršitvi o-snovnih načel pravosodne tržaške uredbe, proti vmešavanju ZVU v sodnijske zadeve in proti kršitvi neodvisnosti sodnih oblasti s stra-
ni zaveznikov z zahtevo, da ZVU prekliče svojo okrožnico od 20. marca 1951«. Ta okrožnica je namreč naložila tržaškim sodmijskim u-radom, da ne smejo na dopise italijanskega sodnega ministrstva in italijanskega vrhovnega sodišča v Rimu ter drugih italijanskih sodnih oblasti ničesar ukrepati, ampak .imajo take dopise poslati naravnost na Pravni oddelek ZVU. ki na tem ozemlju vrši funkcijo pravnega ministrstva. Političen ii} državnopravni pomen te zavezniške okrožnice je ravno v tem, da predpostavlja, da je Svobodno tržaško ozemlje samostojna državna tvorba, ustanovljena z mirovno pogodbo, kar italijanske iredentistične stranke (demokristjani, socialisti, liberalci, republikanci, neofašisti) zamikajo, skupno z raznimi profesorji iin z italijanskim vrhovnim sodiščem ter z italijansko vlado v Rimu.
Svetnik dr. Harabaglia je utemeljeval svoj predlog in izjavil, da mora vsakdo, ki je pravi demokrat, glasovati za njegov predlog. Svetnik dr. Pogassd (kominformist) je preoital nov predlog kominformi-stov, s katerim se splošno obsoja ZVU. Svetnik dr. Stocca (tržaški blok) je nastopil proti predlogu svetnika Harabaglie iz političnih razlogov. Za predlog je seveda govoril svetnik Morelli (MSI), ki je pozval župana, naj odstopi, ako ne bi zavezniki preklicali svoje okrožnice od 20. marca 1951.
Svetnik dr. Agneletto je proti demoikristjanskemu predlogu razvil misli in ugotovitve, ki so, kakor splošno priznano, izrednega pomena, ker so dokazale popolno zakonitost zavezniške okrožnice in neodvisnost tržaškega sodstva od Italije.
Bovor občinskega svetnika dr. 3. Spletla
»Zadeva, ki je danes na dnevnem iredu, je tako dalekpsežne važnosti, ne .farno za ,tržaško pravosodno u-reiitev, ampak -tudi za pravno samostojnost Svobodnega tržaškega ozemlja, da je dolžnost mestnega sveta, da brez predsodkov in sentimentalnosti ter nepristransko o-ceni pravno podlago zavezniške o-krožnice od 20. marca 1.1. na eni ter današnjo resolucijo na drugi strani.
Okrožnica Pravnega oddelka Zavezniške vojaške uprave od 20. marca ima svojo pravno podlago v splošnem ukazu Vrhovnega zavezniškega poveljstva od 25. julija
1945	št. 6, ki je proglasil popolno neodvisnost tržaškega sodstva od italijanskega vrhovnega sodišča in od vseh drugih sodnih organov, ki so izven tržaškega ozemlja. Zali-bog se ni g. svčtnik dr. Harabaglia v utemeljevanju svoje resolucije niti z besedico dotaknil splošnega ukaza št. 6, čeprdv je ravno od veljavnosti tega ukaza odvisna veljavnost in podlaga toliko kritizirane zavezniške okrožnice od 20. marca
1.1. Odiitno je namreč, da z veljavnostjo tega splošnega ukaza okrožnica stoji 'in pade.
Italijansko vrhovno sodišče in tržaško sodstvo
Italijansko vrhovno sodišče v Rimu je izreklo v svoji sodbi od 15. marca 1951 št. 568, da je tržaško pravosodstvo del italijanskega pravosodstva in zato od tega odvisno ravno zaradi tega, ker je vrhovno rimsko sodišče izhajalo s predpostavke, da je splošni ukaz M. 6 od 25. julija 1945, ki je preklical italijansko pravosodstvo na tem našem ozemlju, brez pravne podlage ta ničen. Rimsko sodišče je to svoje nazaranje naslonilo na 61. 43 pravilnika k IV. mednarodni konvenciji! v Haagu od 18. 11. 1907, ki določa, da mora okupacijska o-blast upravljati okupirano ozemlja na podlagi na tem ozemlju veljavnih zakonov, ki jih ne sme menjati in ne izdajati svojih zakonov in ukazov izvzemšii v varnost okupacijskih čet in oblastev. Tedaj o-menjeni splošni ukaz it. 6 o neodvisnosti tržaških sodišč, izdan od zavezniškega vrhovnega poveljstva, bi bil po mišljenju timskega vrhovnega sodišča ničen in brez moči na podlagi haaškega mednarodnega dogovora.
Vrhovno sodišče v Rimu ni upoštevalo določb o premirju
V	resnici pa — je nadaljeval dr. Agneletto — ni tako. Kajti člen 39 haaškega mednarodnega dogo-
vora od 18. novembra 1907, oddelek II!, zaglavje V. določa, v delno spremembo omenjenega čl. 43, da so določbe o premirju merodajne za odnošaje med okupacijskimi silami in prebivalstvom okupiranega ozemlja. Dogovor o premirju med Italijo in zavezniki, sklenjen v Cas-sibile in na Malti, pa določa v čl. 20:	da bodo Zavezniki (združeni
narodi) izvrševali vse pravice okupacijskih oblasti in da bodo v svr-ho svoje uprave izdajali proglase, ukaze in naredbe. Nadalje določa čl. 36, da se morajo italijanske vojaške in civilne oblasti prilagoditi ■in ravnati po vsakršnem navodilu, ki ga bo izdalo Vrhovno poveljstvo zavezniških sil. V smislu dogovora o premirju je tudi Italija izdala zakonski namestniški odlok od 20. julija 1944 št. 161, ki določa v čl. 11 »S prenehanjem Zavezniške vojaške uprave prenehajo na italijanskem ozemlju, ki je bilo podvrženo zavezniški okupaciji, vsi proglasi in ukazi doslej izdani od Zavezniške vojaške vlade ali od njenih pooblaščencev. Ukrepi in dejanja, izvršeni od zavezniških vojaških oblasti ostanejo v veljavi.« Na podlagi tega zakona je izdal predsednik ministrskega sveta v Rimu proglas, ki je bil objavljen v »Gazzetta Ufficiale« od 16. avgusta 1944 in čigar člen 2. se glasi: »Vsii proglasi in ukazi do sedaj izdani od Zavezniške vojaške vlade, ali v njenem imenu na ozemlju, ki je bilo vrnjeno Italiji in ki so s to vrnitvijo prenehali, priznavajo se od italijanske vlade kot pravno-veljavno izdani za dobo, v kateri so se izvajali: oni imajo isto pravno moč, kakor da bi bili izdani od italijanske vlade n& podlagi italijanskih zakonov. Kot taki se bodo priznavali od vseh italijanskih funkcionarjev. Dobro je naglasiti, da je prizivni sodni dvor v Neaplju v svoji razsodbi od 21. junija
1946	ugotovil:	»Proglasi	in ukazi
izdani od Zavezniške vojaške vlade itekom njene uprave imajo moč zakonov tako na podlagi rhednarod-nega vojnega prava kakor na podlagi priznanja te njihove veljave s strani italijanske vlade v času, ko ji je bila povrnjena uprava omenjenih ozemelj.« In končno je italijansko vrhovno sodišče v Rimu v svoji .razsodbi od 28. februarja 1947 št. 289 izreklo: »Treba je predvsem ugotoviti, da je člen 20. o premirju (med Italijo in zavezniki) v nasprotju s čl. 43. haaške konvencije (ki je bil zgoraj že naveden) priznal zaveznikom bolj široko oblast kot ono, ki se nanaša samo na javni red ln javno življenje, kajti njiih moč in oblast je bila raztegnjena tudi na odnošaje, ki spadajo zgolj pod zasebno pravo.« Ta podelitev oblasti ln modi, veljavna na pod-
lagi dogovora o premirju, je bila še naknadno potrjena od namest-niškega odloka od 20. julija 1944 št. 161, ki je bil že zgoraj omenjen.
Splošni ukaz ZVU od 25. junija 1945 je še vedno v moči
Iz vseh teh dejstev in zakonitih določb izvira nepobitna resnica, da je bil splošni ukaz št. 6 od 25. julija 1945, s katerim je vrhovno poveljstvo zavezniških vojaških sil storilo pravosodstvo tega ozemlja neodvisno od italijanskega pravosodstva, zakonito izdan na podlagi določb o premirju z Italijo, potrjenih od italijanskega odloka-zakona od 20. julija 1944 in raztolmačene-ga s proglasom italijanskega ministrskega predsednika od 15. avgusta 1944. Zato je -razsodba vrhovnega sodišča italijanske republike od 15. marca 1951 št. 568 po krivem smatrala splošni ukaz št. 6 za ničen in neveljaven.
Na podlagi premirja z Italijo je hotel ostati ta splošni ukaz v veljavi vse dotlej, dokler ne bi bilo to ozemlje vrnjeno Italiji. To ozemlje pa ni bilo vrnjeno Italiji, ampak je bilo z mirovno pogodbo povzdignjeno v samostojno državno tvorbo — Svobodno tržaško, ozemlje. In čl. 10 statuta o začasni u-pravi STO-ja določa, da ostanejo v veljavi in moči vsi zakoni in vse naredbe, ki so obstojale na dan t5. septembra 1947, v kolikor niso bile spremenjene ali ukinjene. Splošni ukaz št. 6 je torej ostal v veljavi tudi po 15. septembru 1947 in je v veljavi še vedno, ker ni bil preklican.
Zato je okrožnica ZVU od 20. marca t. 1. popolnoma zakonita.
Današnja resolucija je tedaj posledica zmotnega tolmačenja splošnega ukaza št. 6 od 25. julija 1945 in zato brez vsaike pravne podlage.
Italija je za Trst in za STO - inozemstvo
Ona pa je neutemeljena tudi zato, ker se ni Zavezniška vojaška uprava z omenjeno okrožnico niti najmanj vmešavala v pravosodno funkcijo tržaških sodišč. Ona ni diktiirala sodnijam, kako naj sodijo, ni omejila njih svobode pri u-porabi in tolmačenju zakonov. O-na je samo v pomanjkanju mednarodnega dogovora o pravni pomoči in o izvršljivosti sodb med STO-jem in inozemstvom, med katero spada tudi Italija — kakor izvira iz mirovne pogodbe in kakor je to ugotovila ZVU v 61. 2 svoje okrožnice od 6. aprila 1951 — dala tržaškim sodnijam navodila glede občevanja tržaških sodnih oblasti z onimi v Italiji. Dobro je, da občinski svet namreč ve, da so italijanske sodne oblasti vse do nedavno smatrale pravilno Trst in STO kot inozemstvo in tržaško sodstvo kot sodstvo druge države. Le v zadnjem času, pod pritiskom političnih faktorjev in iz političnih vidikov, so pričela italijanska sodišča in nekateri tržaški sodniki smatrati STO kot del Italije in tržaško sodstvo kot del italijanskega sodstva.
Zato je bilo nujno potrebno, da je ZVU posegla vmes in dala potrebna navodila za odnošaje tukajšnjih sodnih oblasti do onih v Italiji. Gre tedaj za izključno upravna navodila, ki nimajo s pravosod-stvom nič opraviti in ki ne pomenijo vmešavanja izvršilne oblasti v sodno oblast. S tem niso prekršena določila civilnega procesa o izvršljivosti inozemskih razsodb, kakor je menil svetnik dr Harabaglia, ker se zavezniška okrožnica od 20. marca t. 1. sploh ni dotikala tega predmeta.
Zavezniška vojaška vlada upravlja STO na podlagi mirovne pogodbe in njenih prilog
Ker se z nasprotne strani trdi, da je Zavezniška vojaška vlada še vedno okupacijska vlada in ne more upravljati STO-ja na podlagi provizornega statuta (priloga VII.), je dobro, da vnesemo malo luči v to krivo pojmovanje. Cl. 21, mirovne pogodbe določa v točki 3: Od trenutka ko preneha suverenost Italije nad STO-jem — to je od vstopa v veljavo mirovne pogodbe (15. septembra 1947) — se bo u-pravljalo Svobodno tržaško ozemlje v smislu določb listine o začasni vladi. Uvodni stavek k listini o začasni vladi (priloga VII.) določa, da se upravlja STO vse dotlej, dokler ne stopi v veljavo stalni tržaški statut, v smislu začasne
listine. Določa pa še čl. 1 te listine: Dokler ne prevzame svojih funkcij guverner, ,bo STO upravljano od vojaških poveljstev v odnosnih conah. Ali, kakor jasno določa čl. 21 točka 3. mirovne pogodbe, vedno na podlagi listine o začasni vladi. Tedaj veljajo tudi za sedanjo vojaško vlado vsi členi te listine, med njimi tudi čl. 10., ki določa, da ostanejo vsi zakoni v veljavi, v kolikor niso bili preklicani ali suspendirani.
Tržaško sodstvo je neodvisno od Italije
Tako stoje stvari. Resolucija, o kateri hoče večina, da jo občinski svet sprejme, vsebuje težko krivično obsodbo Zavezniške vojaške uprave, katera ni zakrivila ničesar kakor to, da je končno storila svojo dolžnost in podčrtala samostojnost tržaškega sodstva in njegovo neodvisnost od Italije. Kdor je proti tej resoluciji, ni proti demokratskim načelom, ni proti demokraciji, kakor je dejal svetnik dr. Harabaglia. Jaz sem proti resoluciji, ker je oria izraz iredentističnega političnega naziranja glede STO-ja in njegovega sodstva, ali sem proti nji posebno še, ker je posledica zmotnega pravnega pojmovanja okrožnice od 20. marca in zakona, na katere se naslanja. Giede tega pa, kaj je demokratično in kaj ni demokratično — ni treba da h komur koli hodim v šolo.
Občinski svet naj dobro premisli, predno glasuje za tako resolucijo. Občinski svet in občinski odbor naj bi raje pozvala Zavezniško vojaško vlado, naj v Trstu čim-prej ustanovi kasacijsko sodišče za civilne zadeve, namesto da bi t.e spuščala na spolzko pot -takih resolucij, ki so pravno in politično zgrešene.«
Temeljita izvajanja dr. Agnelet--ta so imela tak vpliv, da -nihče od govornikov večine ni mogel na nje kaj- stvairnega odgovoriti. Celo dr. Harabaglia, 'ki je resolucijo predložil, se niti oglasil ni več k besedi. Za resolucijo so govorili še-svetniki prof. Furlani (republ.), ki je izjavil, da bo ostal do smrti iredentist, ako ne pride Trst pod Italijo, odbornik prof. Dulci (social.; in odbornik Franzil. Proti resoluciji so govorili še svetnik dr. Dekleva (.tit. komunist) in dr. Gian-piccoli (neodvisna fronta). Za resolucijo je glasovala italijanska večina; proti so glasovali dr. Stocca, dr. Agneletto, dr. Dekleva, neodvisna fronta in kominformisti.
Tako je končala ta važna debata, ki je zopet enkrat pokazala na kako trhlih nogah so vsi argumenti zagrizenih nasprotnikov STO-ja in njegove neodvisnosti.
Seja glavnega odbora SDZ
M-it - *•.“•**	-.«••	—
Prva redna seja Glavnega odbora Slovenske demokratske zveze za STO bo v nedeljo 20. t. m. ob 9.30 uri dopoldne v prostorih Zveze v iulici Machiavelli 22-11.
Zaradi važnosti dnevnega reda, vabimo novoizvoljene odbornike, da se zanesljivo in točno udeležijo seje.
Tajništvo SDZ
SDZ v Nabrežini
Slovenska demokratska zveza v Nabrežini sporoča, da je preselila svoj sedež iz hiše g. Pavlina v hišo družine Makovec, Nabrežina, Kamnolomi štev. 4 (Sarajevo).
•
Slovenska demokratska zveza v Nabrežini sporoča vsem svojim članom in prijateljem, da bo organizirala v letošnjem poletju dva Izleta.
-Prvi izlet je v programu za nedeljo 17. junija, in sicer k Belope-škim jezerom skozi Videm in Pon-tafelj. Povratek po Sedlu Nevea, Chiusaforte in Vidmu.
V	pripravi je prireditev drugega izleta, ki bo v teku meseca julija na Koroško. Obiskali bi Vrbsko jezero, Rožno dolino, Celovec, Gospo Sveto, goro Kanzel in Beljak.
O obeh izletih bomo natančneje še poročali.
Odbor SDZ za Nabrežino
Izpiti privatistov na srednjih šolah
Prošnje za vse vrste izpitov na srednjih in strokovnih šolah za poletni in jesenski -rok morajo vložiti priva-tisti pri ravnateljstvu do-tične šole najkasneje do 31. maja. Vsa potrebna pojasnla dajo interesentom šolska tajništva.
Tečaj angleščine SPM
Sporočamo urnik tečajev angleškega jeziki;
I. tečaj: torek, petek 18 - 19;
II. tečaj: torek, petek 19 - 20;
lil. tečaj: -torek, petek 20 - 21.
Vodstvo tečaja še vedno sprejema nove prijave. Interesenti naj se javijo pred učnimi urami na sedežu SPM v ulici Machiavelli 22-11 ali pa pri g. Franu Srebotnjaku, tiskarna »Adria«, ulica S. Anasta-sio 1-c, tel. 2-30-39.
Dan ameriških oboroženih sil
Ameriška posadka v Trstu bo praznovala dne 19. maja Dan oboroženih sil.
Vojaška slovesnost in mimohod čet bo ob 10. uri na Glavnem trgu.
Šef jugosl. delegacije pri področnem predsedniku
V pondeljek 14. t. m. je napravil novi šef jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu Zemljak vljudnostni obisk pri področnem predsedniku -Palutanu.
Po dolgem razgovoru je predstavil področni predsednik šefu jugoslovanske delegacije svoje najožje sodelavce.
Predavanje univ. prof M. Kosa v Trstu
V okviru Studijske knjižnice v Trstu je predaval dne 12. maja v Trstu večkratni rektor in redni profesor zgodovine ljubljanske u-nive-rze M. Kos.
Predavatelj je v zgoščenem znanstvenem pregledu podal razv-oj zgodovinskih dogodkov v zvezi s Trstom in njegovim zaledjem.
Številni poslušalci, med katerimi pa smo pogrešali našo mladino, je predavatelja nagradilo s toplim <> dobravanjem.
Stavka profesorjev
Profesorji slovenskih srednjih šol na A področju STO-ja se klju-b temu, da jih italijanske strokovna organizacije dosledno in z določenimi političnimi nameni prezirajo pri -borbi za uveljavljanje stanovskih pravic, udeležijo v dneh 18. in 19. maja stavke iz sledečih razlogov:
1) da branijo svoj ekonomski :'n pravni položaj,
2) da dosežejo priznanje slovenskih srednjih šol in popolno enakopravnost teh z italijanskimi,
3) da dosežejo stalnost razredov s stalnimi mesti profesorjev,
4) da dobijo slovenske srednje šole odgovarjajoče prostore,
5) da dobijo slovenske srednje šole primerne doklade za nabavo potrebnih učil in za izpopolnitev raznih -učnih kabinetov,
6) da dosežejo socialne ugodnosti zavarovanja za brezposelnost, starost in bolezni pljuč.
Šolske kolonije
-Sporočajo nam iz verodostojnega vira, da bomo tudi Slovenci deležni letos javnih počitniških kolonij, ki bodo pod samostojno slovensko upravo z izključno slovenskim nadzornim in upravnim osebjem.
Pozivamo zato vse slovenske starše, ki -imajo osnovno šolo obiskujoče otroke, naj vpišejo svoje malčke v slovenske počitniške k-olonije in se obrnejo zato na posamezna šolska ravnateljstva oziroma na u-čitelje svojih otrok.
V	prihodnji številki našega lista -bomo objavili podrobnosti glede teh novih slovenskih počitniških kolonij.
Izlet v Mačkovlje
Čeprav je mrzel veter imel precejšnjo besedo, smo se našli prijatelji na binkoštno nedeljo v Mačkovi jah; prihajali smo po raznih poteh preko Doline, Zavelj in Do-mija.
Pri Sv. Soboti smo izstopili iz filobusa in jo ubrali po prijetni poti mimo mestnega vodovoda po »Cesti bratstva in edinstva« proti Domiju, Na obeh straneh ceste i-marao prijazne delavske hišice, lepe travnike in njive, dokleir ne pridemo pod mačkovljanski hrib. Občudovati maramo lepo urejene vinograde, iz katerih veje trud slovenskega kmetiča, in samo želimo, da mu nebo bogato poplača trud z oibilno letino.
Pred nami se razprostira Breg s svojimi prijaznimi vasicami, ki se bohotijo v pomladanskem zelenju. Po vsej dolini, kamor koli nam are oko, -so vinogradi, oljčni nasadi in sadno drevje, posebno češnje ki ponekod že rdečijo in se ponujajo v vsej svoji prelestni rdečici Bogata je dolina, ki nudi našemu kmetiču vsakdanji kruh; poleg krpe zemlje si pa marsikateri naš človek služi svoj kruh -tudi z delom v tovarni, da preživi svojo številno družino.
Prijatelje narave vabimo, da pohitijo v slovenske vasi, zlasti v Mačkovlje, posebno sedaj, ko nudi narava slikovite poglede. Nikomur ne -bo žal napravljene poti saj razgled na vse strani v Tret Iti druge vasi odpira tolliko lepote in! razvedrila! Poleg tega pa povsod
srečanje prijazne domačine, ki radi" ‘pokramljajo z vsakim, mu potožijo o žalostnih dneh pod fašizmom,, o preganjanju in uničevanju za časa vojne; sedaj pa se pohvalijo z dobro urejenim domačim gospodarstvom, saj ima vsaka hiš* poln hlev domače živine. Ljudje ni želijo samo ureditve političnih razmer, -utrditve Svobodnega tržaškega ozemlja, ker bo šele takrat prišla do izraza možnost polne zadovoljitve slovenskega človeka.
Društvo „Pravnik“ o pravosodstvu na STO-ju
Društvo »Pravnik« v Trstu je na svoji seji dne 12. t. m. sklenilo poslati ZVU sledečo resolucijo:
Glede na poizkuse, da -bi se t-krožnica Pravnega odseka ZVU Ki 20. marca 1951., s katero so se godna oblastva v angloameriški coai STO-ja pozvala, naj ne izvršujejo -sporočil kasacijskega sodišča da drugih sodišč italijanske republike ter pravosodnega ministrstva r sadnih zadevah, ki so ali so bile viseče pred tržaškimi sodišči, pač pa naj dotične dopise izročajo Pravnemu odseku ZVU za nada-ljne u-krepe, označila kot kršitev načela neodvisnosti sodnih oblastev, ugotavlja društvo »Pravnik«:
1) Omenjena okrožnica nikakor ne krši načela neodvisnosti sodnih oblastev, pač pa predstavlja le u-pravičeno opozorilo s-odnikom STO-ja na dolgovano spoštovanje tukaj veljavnih zakonov;
2) Z ukazom št. 6 od dne 25. julija 1945 je bila kasacijskemu sodišču v Rimu odvzeta juris-dikcija nad ozemljem, ki tvori danes STO. Ta ukaz je bil povsem zakonit v smislu čl. 39 haaške konvencije iz 1. 1907 v zvezi s členom št. 10 premirja v Cassibile ter členi 20 in IS premirja na Malti, ki nosita tudi podpis tedanjih zakonitih predstavnikov Italije.
Veljavnost in zakonitost ukazov ZVU — in s tem t-udi gornjega u--kaza št. 6 — v -okupacijski dobi sta bili Izrecno priznani med drugim tudi z namestniškim leigislativnim dekretom od dne 20. julija 1944 št. 162 in s proglasom predsednika ministrskega sveta kr. Italije od dne 15. avgusta 1944. To zakonitost je potrdilo tudi samo v.rhovno kasacijsko sodišče s svojo sodbo od dne 28. februarja 1947 št. 289.
O popolni zakonitosti ukaza ZVU št. 6 od 25. julija 1945 in s tem o-krožnice od 20. marca 1951 ni torej mogoč nikakršen dvom.
3) Gornja okrožnica je končno upravičena tudi' glede na ponovne poizkuse, da se s sodnimi odločbami utemelji nadaljevanje jurisdik-cije italijanske republike na STO-ju in istoveti STO z italijanskim ozemljem vkljub dejstvu, da je mirovna pogodba z Italijo stopila v veljavo že dne 15. septembra 1947.
Občinski odbor iz Nabrežine pri področnem predsedniku
Preteklo sredo dne 9. t. m. je področni predsednik g. prof. Palu-lan sprejel občinski odbor iz Nabrežine na razgovor o nujnih občinskih zadevah. Razgovoru so prisostvovali tudi obč. -tajnik g. dr. Ge-r-bini, kakor tudi trije svetovalci področnega predsednika.
Zastopniki občine so na j prvo natančno pojasnili g. predsedniku vse okoliščine, zaradi katerih je občia-ski svet podal ugodno mnenje z* ustanovitev velike igralnice v Se-sljanu. Odbor je natančno pojasnil gospodarski položaj naše občine, ki ima letos 10 milijonov primanjkljaja, zaradi česar tudi za bodoče ni dobrih -izgledov, da bi se občinski proračun kaj izboljšal. Dalje so potrebna v občini izredno nujna javna -dela, kakor stanovanjske hiše, šolska poslopja itd., za katera sedaj sicer v mali meri prispeva ZVU, toda na ta prispevek ne moremo večno računati. Zaradi tega si mora uprava iskati drugih dohodkov, ki bi krili vse te nujne i« prepotrebne izdatke. G. predsednik je rekel, da razume to našo stisko, da bo zadevo igralnice preučil in nato podal svoje mnenje višji oblasti, ki je merodajna m dokončno rešitev zadeve.
Nadalje je odbor naprosil g. predsednika, da -bi posredoval pri ZVU, da bi ugodno rešila občinski predlog za gospodarski načrt št. 8, v katerem so glavne postavke stanovanjske hiše in šolska poslopja. Predsednik je obljubil, da bo napravil vse, da se ta predlog sprejme. Nato so se razgovarjali o počitniški koloniji nabrežinske občine, ki ima letos v programu izmenjavo naših otrok z avstrijskimi, tako da bi avstrijski otrooi prišli v kolonijo v Sesljan, naši pa bi šli na počitnice v Avstrijo. Ker bo pa ta način izmenjave naletel na težkoče, se -bo zadeva še preučtla.
Končno so občinski svetovalci pojasnili g. predsedniku zadevo tvrdke »Cava Romana« v Nabrežini, ki je zašla v zelo težak finančni položaj, ter že dalj časa niti delavcev ne more plačevati. Ker je to podjetje prejelo še precej veliko ERP posojilo, je upanje, da bodo pristojni organi rešili to podjetje na način, da bi se delo nadaljevalo; v nasprotnem primeru bi pa približno 80 delavcev izgubi-
lo	vsakdanji kruh.
Leto V. - S*ev. s#
»BMOKRACIJ A
Stran 3
Josip
Iznajditelj v i jaka
Resel
Prvi poskus plovbe z vijačnim pogonom je bil v Trstu
Trs.t, kjer je Josip Resel deloval večji del svojega življenja in kjer je napravil svoj prvi poskus plovbe z vijačnim pogonom, ni ohranil v dolžnem spominu velikega iz* najditelja. Ljubljana, kjer je deloval Resel tudi nekaj časa, je po Reslu imenovala eno svojih najlepših ulic! Avstrija je izdala v Reslovo počastitev 1. 1929, ob priliki stoletnice omenjenenga prvega poskusa plovbe z vijačnim pogonom v tržaški luki, celo spominsko znamko!
V Trstu se po Reslu ne imenuje •niti najskromnejša ulica, čeprav je cela vrsta 'Ulic poimenovanih po bolj ali manj slavnih tujih osebah, ki nimajo prav .nikakršne zveze ? našim mestom. Le v zadnjem času so se tržaški časopisi spomnili velikega češkega iznajditelja in mu p >-svetili primerno pozornost.
Zasledili smo seveda tudi poskus da bi Resla prikazali svetu kot diko tržaškega napihnjenega meščanstva tedanje in današnje dobe zato hočemo tudi mi posvetiti kratek članek njegovemu življenju ir delu.
Josip Resel je biil rojen 1. 1793 v Chrudimu na Češkem. Po končanih srednjih šolah na Dunaju je vstopil v Budjejovicah v topniško šolo in od 1. 1813 posečal kme-tiij* sko in tehniško fakulteto dunajske univerze. Gozdarske vede je dovršil s pomočjo podpore, ki mu jo je podelil osebno avstrijski cesar Franc.
L. 1817 je nastopil Resel svojr prvo službo kot okrožni gozdar v Pleterjah, v Sloveniji. L. 1820 jq premeščen v Ljubljano kot namestnik gozdarskega vodje pri r. k. gozdni upravii. V Ljubljani je Resel napravil svoj prvi izum. in sicer napravo za merjenje razdalj.
Ze naslednje leto je bil premeščen v Trst kot upravnik gozdov avstrijske mornarice.
V Trstu se je začel Resel baviti z vprašanjem izrabljanja vodnih sil. Svojo nadarjenost in izumiteljsko plodovitost pa je posvetil tud; drugim strokam: zgradil je poseb-' no stiskalnico za grozdje, novo vrsto pluga, pripravil je načrt za parni tiramvaj, preučil je nov način zaščite lesa za plovne svrhe ir nov način za. barvanje bombaža: končno se je lotil celo spopolnje vanja parnega stroja.
Vse svoje izumiteljske sile pa je posvetil vprašanju vijačnega pogona pri ladjah in tudi pri zrakoplovih. To vprašanje je preučeval že 1. 1812 za časa svoji študij na dunajski univerzi. Tedaj je napravi! tudi svoj prvi načrt vijaka za ladijski pogon, ki je razstavljen v tehničnem muzeju na Dunaju.
V Trstu je predvsem deloval na .spopolnjevanju svojih načrtov o vijačnem pogonu ladij. Dne 11. februarja 1827 je dobil dovoljenje za gradnjo ladij na vijačni pogon. Vijak bi pa moral biti, po prvotnem načrtu, na sprednjem delu ladje šele kasneje se je Resel prepriča', da je pogon uspešnejši, če je vijak nameščen na zadnjem ladijskem delu.
Tržaški trgovec Oktavij Fontana je finansiral Resla pri uresničenju njegovih načrtov, dal sii je pa izročiti gradbeno dovoljenje in si iz govoril delež na dobičku.
Anglež Morgan je prav tedaj dobil od tržaškega luškega poveljstva dovoljenje za vzdrževanje plovne zveze med Trstom in Benetkami, zato je naletel Resel na najresnei-; še ovire raznih oblastev pri sv»\ jem delovanju, ker je Morgan vi del v njem možnega nevarnega konkurenta. Kljub vsem težavam je začel Resel z gradnjo svoje ladje »Sova« v ladjedelnicah Zanon nasproti palače c. k. namestništva
v Tirstu. Vijak je napravil tržaški mehanik Franc Hermann. Reslu niso dovolili, da hi naročil parni stroj v Angliji, pač pa so mu ukazali, naj ga naroči na Štajerskem v strojni tovarni kneza Schwar-zenbe.rga.
Dne 1. julija 1829 je bilo prvo poskusno potovanje Reslove ladjf na vijačni pogon s štiridesetimi častnimi potniki. Hitrost ladje je bila šest milj na uro. Ko pa je ladja prišla nekako do višine starega .luškega svetilnika, je pr.i parnem stroju odpovedala slabo zvarjena cev in para je namah napolnila spodnje ladijske prostore. Ladja se je ustavila in poskusna vo'n nja je bila s tem prekinjena. Zlob-; neži so pripisali neuspeh vijačn} napravi, ne pa stroju! Luško po-’ veljstvo je Reslu prepovedalo vsak nadaljnji poskus... Seveda je to bilo samo v korist lastnikom jadr-' nic. Resla je pustil na cedilu tud: njegov podpornik trgovec Fontana
Resel je stopil nato v stik z Louisom Bauerjem, ki mu je obljubil, da bo njegove načrte uspešno uveljavil v Franciji in v Angliji, nakar je dobil vse potrebne načrte
Bauer je Reslovo iznajdbo na svojo roko brez Reslove vednosti uve-( ■ljaviil v Angliji, na Holandskem in v Rusiji, pač pa je Resla spravil v stik s francoskim podjetjem Pic-card, Malar in Riviere. Resel je 1. 1829 potrosil svoje zadnje prihranke za potovanje v Pariz. Poskus z vijačno plovbo je v Parizu popolnoma uspel, ker pa ni bil sklenil Resel s pariško tvrdko nobene pogodbe, je tvrdka pa uspe-* lem poskusu odklonila priznanje vsake obveznosti do nesrečnega iznajditelja.
Resel se je ves potrt vrnil v Trst na svoje staro službeno mesto. L 1840 ga je zadela nazvečja krivica: videl	je	pripluti	v Trst angleško
ladjo	na	vijačni	pogon,	ki je bila
zgrajena	po načrtih, ki	jih je sam
pripravil za svojo »Sovo«.
Resel je od tedaj živel samo za svojo skromno državno službo. L 1857	je	potoval	skoz!	Ljubljano,
kjer je zbolel in umrl.
-Slovenci hranimo Josipa Resla v častnem spominu.
Truplo Josipa Resla je pokopang v Ljubljani, ki ga noče izročiti ne Pragi, ne Trstu in ne Dunaju.
Ob 75-letnici rojstva
Ivana Cankarja
Pred 75 leti se je rodil v u-božni družini »na klancu« revnih na Vrhniki največji slovenski pisatelj Ivan Cankar. Revščina domače hiše je vtisnila svoj pečat vsemu njegovemu življenju in delu. Sel je v šole in se dvignil kot umetnik na evropske literarne višine, a nikoli ni pozabil svojega vrhniškega klanca revnih, nikoli se ga ni sramoval, a nikoli se tudi ni mogel iztrgati tragičnemu občutju žalosti in revščini, ki se je v rani mladosti zajedlo v njegovo dušo.
Dal je slovenski prozi umetniško in zlasti še jezikovno dovršeno obliko, kakor jo je v istem času dal Zupančič slovenski poeziji, a v vsebini njegovih del se izraža vse njegovo tragično življenjsko občutje, vsa njegova ljubezen do revnih in nesrečnih, a tudi vsa brezupnost in pasivnost .tedanjih ozkih slovenskih razmer, ki so dušile mlade talente in tudi njega, ali pa vzbujale v njih upor in zagrenjenost. A njegovega idealizma in ljubezni do domovine vendar niso uhile. Nihče še ni napisal o ubogi slovenski domovini tako lepih besed kakor Cankar: »Domovina, ti si kakor zdravje!«
KULTURA j
SOMERSET MAUGHAM:
Sveti plamen
Slovensko dobrodelno društvo v spa Kraljeva je v tej vlogi s svo-Trstu je dne 9. maja 1951 uprizori- i jo odlično igro, s prepričevalno v Auditoriju Somerset-Maugha-1 močno in globoko tragiko takoj j-
Gledališče z odrom sredi dvorane v Združ. državah
V -gledališkem življenju se je vedno globoko občutila potreba po iskreni duhovni povezanosti med gledalci in dogodki na odru; mnogo poznavalcev dramske umetnosti misli danes, da lahko korenita sprememba položaja odra proti gledalcem občutno vpliva na uspeh določene gledališke predstave. Tako se je pojavilo spet gledališče z odrom sredi dvorane, ki je bilo že tradicija starodavne Grčije. S to novotarijo so začeli poskušati pred približno 30 leti in skoraj istočasno v raznih deželah. V Združenih državah je Gleen Hughes, profesor leposlovja in .ravnatelj šole za dramsko umetnost na univerzi v Washingtonu, napravil prve poskuse v salonu nekega hotela, kjer je vprizoril nekatere komedije na gledališkem odru, ki je bil postavljen sredi dvorane, na isti višini kot so sedeli okoli njega v krogu gledalci. Njegova zamisel, ki se je ■razvijala postopno od leta 1930, je vzbudila zanimanje mnogih ameriških ravnateljev, igralcev, diletantov in jo uporablja zdaj nad 50 ameriških univerzitetnih in drugih, gledališč.
Za gledalce je gledati igro v gledališču z odrom v sredi popolnoma novo doživetje. Prizorišče stoji točno v sredi dvorane. Zavese, .vzvišenega odra in ozadja ni. Manjkajo tudi rampne luči. Neposredno nad prizoriščem je več ma-
lih žarometov. Navaden človek bi na prv.i pogled lahko mislil, da se je znašel pred burko; scenarija na primer je neverjetno enostavna; par stolov in miza zadostujejo, da dobimo vtis sobe in par drugih stolov ter divan v drugem kotu zadostujejo za nakazanje druge sobe v isti hiši; mala vzpetina na sredi pomeni grič. Nejevernega in osud-lega gledalca pa kaj hitro mogočno pritegne dejanje igre in hitro bo pozabil prvo začudenje. Igralci ki se čutijo tako blizu obdane od gledalcev, so tako rekoč prisii;eni, da igrajo popolnoma iskreno; v vsakem položaju imajo za hrbtom del gledalcev An morajo biti zato vsi gibi dovršeni, ter ni mogoče nikako popuščanje v igri. Odrsko dogajanje se naglo odvija, kar je za gledališče važen nov pojav. Ne da se zanikati, da ustvarja skupnost med občinstvom in igralci ravno izredna telesna bližina. V tradicionalnem gledališču povzročajo — po mnenju nekaterih poznavalcev dramske umetnosti dviganje in spuščanje zaves ter dvignjeni oder nekako psihološko pregrajo med igralci in občinstvom, ki jo imajo nekateri za neobhodno potrebno za -ostva-ritev tiste domišljije in tistega -vzdušja, brez katerega mi pravega teatra in ki ga gledališče z osrednjim odrom uniči. Domišljijo, vzdušje, sugestijo pa ustvarjajo tu novi elementi, pred-
GLASBENA SOLA SLOVENSKE PROSVETNE MATICE V TRSTU
Javni nastop gojencev
Glasbene šote Sloo. proso, matice
BO V AVDITORIJU ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE
V TOREK, DNE 22. MAJA 1951 OB 20.30 URI TOČNO
VABILA so: na sedežu SPM v ul. Machiavelli 22-tI; v tiskarni »Adria« v ul. S. Anastasio 1-c, telefon 2-30-39; v trgovini Lupša v ul. Rismondo št 1 vogal ul. Coroneo; v manufakturi Fr. Udovič, ul. Mazzini št. 44, tel. 94-5-50.
Na Opčinah; trgovina Kalin.
Pri Sv. Ivanu: trgovina Schmidt.
V Barkovljah: mirodilnica Soheimer/ ul. Cerreto št. 2.
V Nabrežini: trgovina bratov Terčon.
V Bazovici: trgovina Mahnič.
vsem gola preprostost scenarija, ki ne opisuje, ampak sugerira, ki ne omejuje, ampak osvobaja domišljijo.
Gotovo niso vsa gledališka dela enako primerna za uprizoritev v gledališču z osrednjim odrom. Strokovnjaki menijo, da je scena-rijsika preprostost zlasti primerna za klasike, kot so Shakespeare, Moliere, Calderon, Schiller, Goethe, Ibsen in Cehov. Drame lirične vsebine pridobijo — tako pravijo — veliko silo in čustven efekt, preveč klasično hladne in stroge postanejo bolj tople in človeške.
Drame močnih barv, kot na primer »Žalost se spodobi Elektri« i-H temne kot »Živi mrlič« pa potrebujejo tradicionalni oder in isto moramo reči tudi za igre, ki so zamišljene za kako določeno vrsto scenarija. Gleen Hughes pa misli, da je gledališče z osrednjim odrom zlasti primerno za komedijo. Po tem načelu tudi vodi skupino i-gralcev v Penthouse teatru Seattle univerze, ki so ga zgradili po njegovih lastnih načrtih v letu 1940 in -ki vzbuja veliko zanimanje tako v Ameriki kot tudi v drugih državah. Gleen House je globok poznavalec antične in moderne drame in pisec »Zgodovine gledališča«, -bogatega in dokumentarnega dela katerega prva izdaja je izšla leta 1928.
Nadaljnja znana gledališča z o-srednjim odrom v Združenih državah so Civic Theater v Portlandu (Oregon), v Dallasu in Austinu v Terasu, Arena Playhouse Yale -univerze v Connecticutu. Vsa ta gledališča imajo bogate repertoarje, ki obsegajo dela najrazličnejših piscev, kot Shakespeareja, Ibsena, Pirandella, Shawa, Philipa Barry-ja in Noela Cowatda.
Gledališče z osrednjim odrom so v Združenih državah navdušeno sprejeli; njegove meje in prednosti so predmet živahnega razpravljanja in študija. Predvsem nudi mnogo možnosti vsem, ki hočejo preskusiti svoje igralske sposobnosti, ker pri tem ne naletijo na toliko nepremagljivih težav kot pri tradicionalnem gledališču.
lo
movo dramo v .treh dejanjih »Sveti plamen«. Avtor je v tej drami načel zelo težak, kočljiv in pereč problem evtanazije: ali je zločin namerno umoriti neozdravljivega človeka-pohabljenca, ki pomeni za družbo ničlo. Ta drama je dvignila mnogo prahu po vsem svetu. O tem vprašanju so nato javno razpravljali mnogi sociologi, pravniki, zdravniki, duhovniki. Nekateri so to dejanje odobravali, nasprotniki obsojali. Tudi v drami se zdravnik in bolničarka prerekata. Zdravnik to dejanje zagovarja, bolničarka ga pa obsoja kot zločin. Med enim in drugim pa koleba major Lincoln kot nekak sodnik, ki daje prav enemu in drugemu, kakor ga kdo prepričuje. Povod za to razpravljanje je dal namerni umor, ki ga je izvršila mati nad ljubljenim sinom pohabljencem, da ga ne reši samo sedanjih muk, temveč -tudi še hujših preizkušenj, ki ga čakajo. Kajti njegova mlada žena, polna življenja, se .strastno zaljubi v moževega brata ne brez posledic. Brezmejna ljubezen je mater napotila, da je zastrupila svojega otroka predno bi se zavedal svojega položaja, in obenem osreči dvoje mladih bitij, mlajšega sina in nosečo snaho.
Ni bila lahka naloga postaviti na oder to dramo. G. Kralju je režija uspela v popolno zadovoljstvo gledalcev. Drama se vrši v bogati angleški hiši. Igra je potekala v mirnem .ozračju, ki je .od časa do časa vzvalovilo. Prav ta navidezna mirnost, ki je kot moreče zagrinjalo visela nad usodo strtih src, je držala gledalca še v večji duševni napetosti.
Osrednji lik te drame je bila mati lin morilka gospa Tabret. Go-
svojila srca gledalcev. Pokazala je v igri tako visoke odlike, da bi mirne duše nastopila pred zelo kritičnim občinstvom. Njena igra je bila tako močna, da je pustila v gledalcu nepozaben vtis. Tudi gospa Turkova, žena pohabljenca, se je predstavila kot dobra igralka.
Čeprav v začetku igre se -ni mogla pravilno vživeti v svojo vlogo, se je pozneje v njo trdno zasidrala. Vloga bolničarke Wayland, ki jo je igrala gospa Rističeva, se nam je zdela v prvem dejanju malo važna, toda na koncu drugega dejanja, ko bolničarka odkrije umor in ga obsoja kot zločin, je gospa Rističeva ustvarila lik, ki nas je iznenadil s svojo prepričljivostjo. Služkinjo Ano je igrala gospodična Stoparjeva s sigurnim nastopom. Majorja Lincolna je igral gospod Kralj, ki je bil obenem tudi režiser te drame. V njegovi naravni igsri se pozna, da je vajen desk. Igral je prav dobro. Zdravnika dr. Harvesterja je igral gospod Rebec. Vloga je zelo zahtevna. S svojo mirnostjo v sporu z bolničarko .ie gospod Rebec dokazal, da se je znal poglobiti v igro. Gospod Ger-dol je še mlad igralec. Kot ljubimec bi pa moral pokazati več prisrčnosti in toplote. Gospod Bertok je -igral pohabljenca neprisiljeno.
Drama je potekala v Izredno harmoničnem soglasju. Hvaležni smo igralski družini in Slovenskemu dobrodelnemu društvu za res lep večer! Posebno je pohvaliti razkošno scenerijo, ki jo je izdelal mladi scenograf gospod Konstantin El-liott. Dvorana je bila dobro zasedena.
Ker se je glede uprizorjene drame oglasilo še nekaj naših oitate-ljev, se nanjo vrnemo še prihodnjič.
Glasbena šola SPM
Nadaljujoč naš prejšnji članek v zvezi z javnim nastopom Glasbene šole SPM ugotavljamo, da je vodstvo šole že v tem šolskem letu postavilo instrumentalni oddelek in teoretične predmete na trdno podlago. Prav tako goji skrb glede pravilne osnove, ki se tiče petja, in Sricer v prvi vrsti mladinskega petja. Tako bo na enem izmed poznejših nastopov nastopil tudi mladinski pevski zbor, da bo slika delovanja Glasbene šole popolnejša.
Gojenje skupinskega igranja pa kot priprava za poznejše orkestralno sodelovanje ima še drug pomen. V tem oddelku imajo gojenci višjih razredov instrumentalne šole •lepo priložnost hospitiranja in praktičnih poskusov dirigiranja v najosnovnejši obliki, kar se je uvedlo že v tem šolskem letu. Za praktične zborovske vaje bo pa nudil lepo priliko še posebno mladinski pevski zbor.
Kar se razvrstitve sporeda in gojencev na javnem nastopu dne 22. it. m. tiče, je potrebno, da pojasnimo nekaj podrobnosti, katerih ne navaja spored. Te objasniitve so za 'poslušalca potrebne, ker označujejo stopnjo, na kateri se nastopajoči gojenci nahajajo. Od točke 1. pa do 16. so vsi gojenci prvo in dru-goletni začetniki z izjemo štirih gojencev.
V drugem delu sporeda so gojenci razvrščeni od 3. pa do 6. razreda po svoji sposobnosti, ne glede na zaporednost razreda. Najrazve-seljivejše dejstvo, ki zasluži poudarek, pa je, da sodeluje v godal-
nem ansamblu med štirinajstimi goslači 9 drugoletnih začetnikov poleg ostalih iz višjih razredov. 'K temu se vključita še izven šolskega okvirja dva gosta: čelist in kon-trobasist.
Vabimo šolska vodstva, dijaštvo, starše gojencev in sploh vse one, katerim je resna glasbena vzgoja naše mladine pri srcu, da obiščejo javni nastop naše mladine.
Vstop je dovoljen vsakomur samo z vabilom, ki se ga dobi na sedežu v ul. Machiavelli 22-11. in na vseh ostalih mestih, ki jih ponovno navajamo v posebnem naznanilu v našem listu.
KoroSkl pevci o Trstu
Iz »Katoliškega glasa« z dne 10. maja smo izvedeli, da bo v soboto 26. maja v Trstu Koroški večer.
Pevci s slovenske Koroške bodo v dvorani Ljudskega doma nastopili z izbranim sporedom slovenskih narodnih in umetnih pesmi.
„Prl slovenski Castr
Prekinili smo z objavljanjem podlistka Konrada Zelenka »Pri slovenski časti«, ker izide povest v kratkem v knjigi.
Naši čitatelji bodo imeli s tem priliko, da se v kratkem seznanijo z zanimivim zaključnim srečnim razpletam povesti v Ljubljani /.a časa italijanske zasedbe.
Naraščanje odpora proti komunizmu na Kitajskem
(LISTON M. OAK)
' Dne 20. februarja 1951 je osrednja kitajska ljudska vlada odredila smrtno kazen za vse tiste, ki zakrivijo zločin »sodelovanja s tujim imperializmom v škodo domovine«. Ta novi drastični zakonodajni ukrep daje stvarno proste roke vojaškim sodiščem pri kaznovanju tistih, ki nasprotujejo komunistični diktaturi. Novi zakon odreja kazen od treh let zapora do smrtne kazni za »politične zločine«, ki so tako našteti, da obsegajo vsa dejanja, ki se jih lahko smatra za naperjena proti koristim države.
Iz Hong-Konga poročajo, da so že v prvem tednu po razglasitvi novih drastičnih zakonov v pokrajini Kwangsi pobili okoli 6000 sumljivih oseb, nadaljnih 3000 pa v Kantonu.
Med drugim predvideva novi zakon poleg smrtne kazni za »sodelovanje s tujimi imperialisti« smrt-
no kazen ali dosmrtno ječo za »podkupovanje uradnikov«, smrtno kazen za »organiziranje oboroženih tolp« in za dajanje informacij sovražniku, za udeležbo pri tajnem odpornem gibanju, za članstvo pri 'tajnih društvih, za sabotiranje in za ponarejanje listin. Zakon dalje določa tri leta zapora ali prisilnega dela za hujskanje proti oddajanju žita ali proti vojaškemu novačenju in za tiste, ki so »proti solidarnosti naroda z vlado«, dalje za širitelje raznih govoric in za tajen prehod meje. Kazen od 10 lef zapora do dosmrtne ječe je določena za tistega, ki nudi zavetišče protikomunistom. Dolžnost vseh državljanov je ovaditi sumljive > sebe.
Novi kitajski zakon pa obeta milost vsem nekdanjim nasprotnikom komunizma, ki se prostovoljno u-dajo, zlasti, če ovadijo svoje tova-
riše .iz boja in zaTot kot protirevolucionarne zločince.
Za protirevolucionarne zločince označujejo kitajski komunisti — e-nako kod njihovi tovariši v Vzhodni Evropi — vse tiste, ki kakor koli kritizirajo režim, in torej ne samo gverilce (ki jih je na Kitajskem veliko), temveč tudi delavce, ki ne delajo zadosti hitro, in kmete, ki se upirajo rekvizicijam.
Vsi ti ukrepi so zlasti značilni, če se pomisli, da so kitajski komunisti ponovno trdili, da so tako imenovane protirevolucionarne bandite popolnoma iztrebili. Vse lo pomeni, da se odpor kitajskega naroda vedno .bolj širi in da so komunistične imperialistične pustolovščine na Koreji, v Indokini in v Tibetu kitajski komunistični režim toliko stale, da ne razpolaga doma z zadostnimi silami za utrditev svojih pridobitev.
Skoro vsi ameriški dopisniki, od katerih So mnogi stari poznavalci kitajskih vprašanj, poročajo o obširni protikomunistični akciji in o resničnem partizanskem odporu in tako potrjujejo izjave beguncev, ki bežijo dnevno v velikem številu iz komunistične Kitajske
Časnikarji navajajo važne uradne vire za dokaz, da se gverila na Kitajskem vedno bolj širi. Dne 1. oktobra 1950 je na primer ministrski predsednik komunistične Kitajske, Cou En-Lai, v pregledu u-spehov prvega leta komunistične vladavine proglasil, da je število »banditov« padlo od 1 milijona na 200 tisoč, da so zaprli 13.797 agentov Cangkajška in da so ugotovili ter zaplenili 175 tajnih radijskih postaj.
Dne 24. oktobra je Peking objavil, da so poslali 1,157.000 mož v boj proti partizanskim skupinam: mesec dni kasneje so komunisti izjavili, da so uničili v južni Kitajski nadaljnih 47.800 »banditov«. Radio Cungking je par tednov kasneje poroči o likvidaciji nadaljnih 400.000 partizanov, torej dvakrat tako velikega števila, kot je šest tednov prej Cou En-Lai ocenil celotno število partizanov na celem Kitajskem.
Znano je, da je partizansko gibanje nemogoče, če ga ne podpirajo prebivalci tin zlasti kmetje. Wil-lls Etter, funkcionar Ameriške zveze dela in svetovalec sindikalne
zveze svobodne Kitajske, poroča, da se nezadovoljstvo v matični Kitajski vedno bolj širi in da delavci ter kmetje z veseljem pomagajo n-gentom nacionalistične vlade in predstavnikom sindikalne zveze svobodne Kitajske. Novačenje kmetske mladine, ki je postalo potrebno zaradi imperialistične pustolovščine -na Koreji, je vzbudilo veliko nezadovoljstvo in ravno tako veliki davki. Mnogo mladih ljudi se je raje pridružilo partizanom, kot da bi šli na Korejo. Etter piše, da je komunistični režim na Kitajskem •tako šibak, da bo mogoče trajal le še kratek čas. Komunistična propaganda nima več uspehov. Ubogi ljudje, ld so verjeli v lažnjive komunistične obljube, so popolnoma ozdravljeni od svojih iluzij. Življenjska raven še ni bila nikoli tako nizka in vojaki, ki so svojčas dezertirali iz nacionalistične vojske in se pridružili rdečim armadam, bežijo znova iz rdečih vrst.
Henry Lleberman, dopisnik »New York Timesa«, poroča iz Hong-Konga, da se je po nedavnih izgubah na Koreji vedno bolj razkrinkal diktatorska značaj komunistič-
nega režima. Policijsko nadzorstvo je podvojeno. Bivši častniki nacionalistične vojske, ki so prestopili k rdečim četam, in drugi ne popolnoma zanesljivi posamezniki so bi-
li	neizprosno odstranjeni. Na vlakih in v tovarnah mrgoli vedno več komunističnih stražnikov in •ravno tako se vedno bolj veča število tehnikov, sovjetskih generalov in tajnih agentov.
Kot pa piše Rodney Gilbert, dopisnik revije »Life«, so doživeli največje razočaranje intelektualci. Ti so najstrožje kritizirali Kuornin-tang in Cangkajška in živahno simpatizirali z levičarsko ideologijo. Zdaj so izgubili vse svoje iluzije. Mnogo jih je pobegnilo in ti pripovedujejo o neverjetnih krutostih. Ljudje, ki živijo v svobodnem svetu, dobivajo pisma od prijateljev, katerim ni uspelo pobegniti. Gilbert navaja eno od teh pisem, v katerem piše kitajski intelektualec, ki je ostal pod komunističnim jarmom, svojemu sorodniku sledeče strašne vrstice: »Ne vrni se. Tudi če moraš spati z mišmi v kanalu, bodi prepričan, da si t boljši družbi kakor če bi bil tukaj.«
Desli z Soriškega
Demohrščoni za bominformisfe proti Slovencem Demohpščanslii minister v protislovju
»Giornale di Trieste«, ki velja kot glasilo demokristjanov, je pod rubriko soških vesti v torek 8. t. m. prinesel članek, v katerem trdi da obstoja resna nevarnost, da na prihodnjih volitvah v pokrajinski svet zmaga v gradiščanskem o-krožju slovenski kandidat, ker je temu okrožju dodeljena tudi občina Sovodnje, kjer je lepo število slovenskih volivcev.
V svojem članku trdi »Giornale di Trieste«, da je bilo s stališča votivnih računov zgrešeno priključiti Sovodnje h Gradiški in poziva vse italijanske volivce, naj volijo kogar koli, samo da je Italijan. TOREJ TUDI KOMINFORMISTA !
Da bi imeli Slovenci svoje lastno okrožje, smo že sami zahtevali, zato nam trditev »Giornale di Trieste« le potrjuje upravičenost naše zahteve, ki pa ni bila sprejeta od višjih oblastev, ki očividno prav tako zapostavljajo Slovence kakor »Giornale di Trieste«.
Da »Giornale di Trieste« ni naklonjen Slovencem, smo tudi dobro vedeli. Vedeli pa nismo, da bo tako očitno vabil volivce, naj volijo raje kominformista, torej komunista, 'kot pa slovenskega nekomunista ali celo protikomunista. Tega nismo zares pričakovali!
Na ta način se je »Giornale di Trieste« popolnoma razkrinkal, ko je napisal in objavil sledeče: »... važno je, da izvoli gradiščansko okrožje v pokrajinski svet moža te ali one stranke, toda bistveno važno je, da pošlje v pokrajinski svet Italijana namesto Slovenca«.
»Giornale di Trieste« trdi tudi da je gradiščanski okraj beneškega in torej italijanskega izvora. Gospodje okoli »Giornale di Trieste« so tako malo poučeni o izvoru Gradiške, da
v svoji zaslepljenosti in mržnji do Slovencev niti ne vedo, da je Gradišče slovanskega izvora, kakor je slovanskega izvora Zagraj (»Za Gradiščem«),
Nam in našim volivcem prihaja poziv, ki ga je priobčil »Giornale di Trieste«, v pomoč. Dovolj je, da priobčimo ta poziv, da prepričamo naše slovenske volivce, da je pri »Giornale di Trieste« in pri vseh demokristjanih golo besedičenje, ko trdijo, da obstoja nevarnost komunizma 'in da je treba to nevarnost odstraniti!
Kako moremo verjeti tudi samemu ministru Scelbi, demokristjanu, da obstoja nevarnost komunizma, ko pa demokristjansko glasilo izjavlja, da je vseeno, če bo izvoljen kominformist-komunlst, glavno je, da ne bo izvoljen slovenski' človek! Gospod minister Scelba je torej tudi glede tega v protislovju, in v to protislovje ga je stavilo samo demokristjansko glasilo »Giornale di Trieste«!
V resnici moramo gospodu ministru Scelbi odkrito povedati, da so njegove besede v Gorici v nedeljo 13. t. m. zelo slabo vplivale na volivce. Prvič, ker ni res, da gre za komunistično nevarnost (sodeč tudi po tem, kar je napisal »Giornale di Trieste«!), ampak samo za nevarnost, da pride do slovenske zmage. Drugič, ker ni res, da občutimo Goričani močneje komunistično nevarnost in vojni napad tukaj na meji. Ta nevarnost je še večja v sami Italiji, kjer je marsikje odstotek komunistov večji kakor pri nas! Tretjič, ker komunizma ni moči pobijati samo s praznimi besedami, ampak je treba izvesti socialne reforme in dati kruha vsaki družini ter odpraviti pri-
Kandidatne liste so vložene
V treh izključno slovenskih občinah- na Goriškem je vloženih o-sem volivnih list. Dve v Steverja-nu v Brdih: lisita Kmetske delavske zveze, ki veže vse domače demokrate, in lista Demokratične fronte Slovencev, ki veže titovske pristaše. Po tri v Sovodnjah in v Doberdobu: dve listi Kmetske delavske zveze ,in dve listi DFS; o-etali dve listi pa sta kominformi-stični.
Značilno je, da so se kominfor-misti odločili za nastop pri občinskih volitvah prav zadnjih 48 ur pred potekom roka za predložitev tiste. Odkrito priznavajo, da jim je bilo talko naročeno. Naši ljudje trdijo, da je prišel ta ukaz od strani demokristjanov, ki želijo zmanjšati vpliv glasov slovenskih volivcev!
Poleg teh list za občinske volitve je postavljenih sedemnajst kandidatur v pokrajinski svet: osem naših in devet DFS. Poleg teh pa še dve-tri kominformistične.
Vpliv kominformistov ne more biti močan in važen ter tudi odločilen ne.
Bolj važno je dejstvo, da nastopajo Slovenci na volitvah v pokrajinski svet ločeno, namesto da bi se bili povezali. Ta razdvojenost prav gotovo ne more služiti stvari in koristi slovenske manjšine na Goriškem. Nekam čudna se nam zdi ta razdvojenost potem, ko smo slišali glasove o neki povezavi, ki •e ni izvršila.
Res je, da so na nepovezavo vplivale težke določbe volivnega zakona, toda povezava je bila od strani
SDZ ponudena kljub tem težkočam in na .tak način, da bi bila tudi od take povezave zagotovljena skupna zmaga v obojestransko zadovoljstvo. DFS pa je, na veliko začudenje SDZ, tako povezavo odklonila Menimo, da je bila ta odklonitev plod prenagljenosti in nepravilne presoje volivnega položaja na Goriškem. Slovenski volivci niso nedisciplinirani in hi prav gotovo sledili pozivu političnih vodstev glede na nujnost skupnega nastopa za skupno korist.
..Zlasti bi do povezave, talke ali pa take, moralo priti potem, ko jfj bil določen za krminsko okrožje skupen 'kandidat, ki pa se je, brez predhodnega posvetovanja, kratko in malo povezal z ostalimi kandidati DFS.
Zelja po kaki povezavi v bodoče in klic po skupni obrambi naših narodnih koristi je spričo takega sedanjega zadržanja hrez vsakega pomena. Nihče ne more verjeti da se bo zgodilo v bodoče to, kar je bilo danes zamujeno!
Zato pozivamo s tega mesta vse. slovenske volivce, naj se strnejo v enotno voljo, ki jih mora privesti do zmage. Naših kandidatov je osem v osmih različnih okrožjih, kjer je dovolj slovenskih glasov za izvoltev slovenskega svetovalca v pokrajinski svet. Odločno v boj za naše pravice in koristi! Kakor Citate iz članka na drugem mestu našega lista, se nas naše nasprotnice — italijanske stranke — zelo bojijo. Bale bi se nas ne, če bi ne vedele, da je naša zmaga gotovo dejstvo!
0 volivnih predpisih
Po vložitvi kandidatnih list veljajo naslednji volivni predpisi:
24. maja obvesti župan na oglasni deski Občinarje, kdaj se bo zbrala občinska volivna komisija, da imenuje može, ki bodo šteli oddane glasove.
26. maja na plakatih razglasijo kandidatne liste, ki so bile predložene In overovljene, in tudi morebitna njihova medsebojna povezava.
4. junija mora biti objavljena lista z imeni skrutinatorjev, mož, ki štejejo volivne glasove.
5. junija je zadnji dan, ko morajo biti od občinskega urada razdeljene volivne izkaznice vsem volivcem v občini. — Ako volivec ni prejel izkaznice, jo mora, če hoče voliti, osebno dvigniti na županstvu. V ta namen morajo županski uradi ostati od 5. do 10. junija neprestano odprti vsak dan od 9. zjutraj do 5. popoldne.
7. junija dobi župan za predsednike raznih volišč v občini izkaz
pooblaščencev, ki določijo po dva zastopnika kandidatnih list, katera bosta prisostvovala volitvam na voliščih.
10. junija ob 6. zjutraj bo ustoličenje volivnih komisij in začetek volitev. — Volivni prostori ostanejo odprti cel dan do 10. zvečer.
Izid volitev se razglasi pri občinah, ki ne dosežejo deset tisoč pre* bivalcev, že 11. junija.
Volivci, obnovite osebne izkaznice
Kakor je znano, je treba osebne izkaznice obnavljati vsaka tri leta.
Volivci, obnovite pravočasno svoje izkaznice, da ne bo vaš glas za našo skupno slovensko stvar na Goriškem izgubljen!
Vsak glas je dragocen prispevek v borbi za uveljavljenje zatiranih pravic slovenske manjšine v Italiji!
Odgovorni urednik: dr. Janko J tl Titka: tiskarna »ADRIA«, d. d. r (Trstu
vilegije kopičenja kapitala in torej jemanja kruha iz ust revežev! Četrtič, ker doslej vlada še ni pod-vzela nobenih odločnih ukrepov, da prepreči zapostavljanje slovenske narodne manjšine, ki ga komunistična propaganda spretno izkorišča, obljubljajoč bratstvo namesto sovraštva Slednjič je minister Scelba razočaral poslušalce, 'ker ni niti omenil, kako misli rešiti vprašanje zaščite avtohtonega slovenskega prebivalstva na Goriškem in v Videmski pokrajini. Mi ne potrebujemo praznih fraz, mi zahtevamo zaščitne zakone, ki nam jih določila mirovne pogodbe in pa republiška u-stava zagotavljata. Od te zahteve ne bomo nikoli odstopili!
enkrat pa so pretekli teden izvršili izredni pregled volivnih upravičencev in jih črtali lepo število v slovenskih krajih! V Sovodnjah je število volivnih upravičencev padlo na ta način od 1499 na 1340! Značilno je, da je »Giornale di Trieste« pisal 8. t. m., da obstoja nevarnost, da bo zmagal v gradi-ščansko-sovodenjiskem okrožju slovenski kandidat! Kmalu za to objavo je bil izredni pregled volivnih imenikov... Kakor smo izvedeli, je .ta izredni pregled odredila prefektura. Vsakdo lahko razume, zakaj...
Spominska plošča Židom
V nedeljo 13. t. m. je židovska kolonija v Gorici slovesno odkrila spominsko ploščo enainpetdesetim Zidom, ki so med vojno postali žrtev nacifašistične brutalnosti. Devetinštirideset jih je bilo v noči na 23. november 1943 iztrganih s svojega doma in odpeljanih v nem-
Jistični senator g. Cosattimi iz Vidma, ki je podčrtal odgovornost italijanskega .naroda pri tolikem zlu in trpljenju človeštva v zadnji svetovni vojni. Dejal je moško, da skuša neka sila v Italiji prikriti razne odgovornosti in potisniti razne krivce v pozabljenosl pred narodom in pred svetom. Toda narod, je dejal .senator Cosattini, se mora teh elementov otresti, če hoče pridobiti samozavest in jamstvo, da se v bodoče kaj takega ne dogodi več.
Te možate besede senatorja Co-sattinija seveda niso bile po volji marsikateremu prisotnemu Italijanu, ki je svojčas služil kot član OVRE ali kot vodilni fašist!... In prav zaradii tega niso italijanski časopisi priobčili Cosattinijevega govora. Resnica v oči bode!
Tudi zastopiki slovenskih organizacij so bili povabljeni na to židovsko žalno svečanos, ki se bo ponavljala vsako leto 23. novembra.
Slovenci kajpak vsi sočustvujemo s temi žrtvam, saj smo z njimi najbolj trpeli px>d nacifašističnim terorjem. Žalostno je le to, da so mnogi od naših preganjačev In mučiteljev še danes na oblasti...
Po opravljeni svečanosti v Gorici so se goriški, videmski in tržaški Židje podali v Rvžno dolino
Občinske in pokrajinske volitve na Goriškem
Kandidati za občinske volitve
ŠTEVERJAN
KMETSKA - DELAVSKA LISTA
ZNAK: LIPOVA VEJICA z GROZDOM in ČEŠNJAMI
1. CIGLIC Ivan iz Steverjana
2. MARAŽ Rudi iz Steverjana
3. PODVERSIC Hermenegild iz Steverjana
4. MARAŽ Ignac iz Steverjana
5. KOREN Franc iz Steverjana
6. GABROVEC Albert iz Steverjana
7. TOMAŽIČ Jožef iz Steverjana
8. TEiRPIN Alojz iz Steverjana
9. HLEDE Alojz iz Steverjana
10. MIHLUS Danijel Iz Steverjana
11. STEKAR Alojz iz Jazbin
12. COLJA Lade iz Jazbin
DOBERDOB
KMETSKA - DELAVSKA LISTA
SOVODNJE
KMETSKA - DELAVSKA LISTA
ZNAK: PLUG in NAKLO
1. VIŽINTIN Jožef, Doberdob
2. PAHOR (Pacor) Bruno, Jam-Ije
3. FERLETIC Stefan, Dol
4. LAURENCIC Ivan, Doberdob
5. ZUZIC Andrej, Doberdob
6. FRANDOLIC Anton, Doberdob
7. FERFOGLIA (Ferfolja) Evgen, Doberdob
8. FRANDOLIC Alojz, Dol
9. CADES Jožef, Doberdob
10. FERLETIC Miroslav, Doberdob
11. PACOR (Pahor) Anton, Jam-lje
12. FRANDOLI (Frandolič) A-lojz, Jemlje.
ZNAK: ČEBELICA
1. TOMSIC Peter iz Sovodenj
2. CERNIC Karel iz Rupe
3. PETEANI Ambrož iz Sovodenj
4. CERNIC Venceslav iz Gabrij
5. TROHA Rado iz Rupe
6. CERNIC Anton iz Rubij
7. CAUDEK Roman iz Sovodenj
8. MONTI - GORJAN Roman iz Sovodenj
9. TRAMPUZZI - TRAMPUŠ Josip iz Rupe
10. CEUDEK Alojz iz Peči
11. VIZIN Anton iz Sovodenj
12. DEVETTI - DEVETAK Josip
z Vrha Sv. Mihaela
Kandidati za pokrajinski svet
KMETSKA - DELAVSKA LISTA
OKROŽJE Števerjan - Kapriva
CORSI (Koršič) Remigij, stavbenik, iz Steverjana
VOLIVNI ZNAK JE ISTI!
KMETSKA - DELAVSKA LISTA OKROŽJE
Doberdob - Sredpolje Poljane
LAURENTI (Lavrenčič) Jožef, upok. železničar, iz Dober- |j doba
VOLIVNI ZNAK JE ISTI! j
KMETSKA - DELAVSKA LISTA OKROŽJE
Sovodnje - Gradiška
BRATUŽ Rudolf, obč. svet., iz Gorice
VOLIVNI ZNAK JE ISTI !
Kandidati za pokrajinski svet v Gorici
ZNAK: LIPOVA VEJICA
Pruo okrožje v Gorici: g. FILEJ Jožef pok. Ivana, uradnik v Gorici, doma iz Standreža. Znak: lipova vejica.
Drugo okrožje v Gorici: g. BREGANT dr. Marjan pok. Stefana, zdravnik, doma iz Podgore. Znak: lipova vejica.
'Tretje okrožje v Gorici: g. KACIN dr. Anton pok. Ivana, rojen v Idriji, profesor. Znak: lipova vejica.
Četrto okrožje v Gorici: gospa SPAGNOLO vd. Kerševani Ka-terina pok. Dominika, rojena v Črničah, zasebnica. Znak: lipova vejica.
Peto okrožje v Gorici: g. CERNIC Karol živ. Franca, doma iz Rupe pri Sovodnjah, delavec. Znak: lipova vejica.
Podaljšana veljavnost osebnih izkaznic
Zaradi bližnjih volitev je notranje ministrstvo odredilo, da se veljavnost že zapadlih osebnih izkaznic podaljša do končanih volitev.
Sovodnje
V nedeljo predpoldne 13. t. m. je tu imel svoj volivni govor komin-formist Alojz Markovič. Čeravno je bil shod napovedan z velikimi lepaki, je prišlo poslušati Markoviča le kakih trideset ljudi. Od teh je bilo najmanj polovica protikomunistov, ki so bili radovedni, kaj bo govornik povedal. Prazno besedičenje in nič drugega...
Izreden pregled volivnih imenikov
Po zakonu se volivni imeniki pregledujejo od oktrobra do konca mesca marca vsakega leta. Kar ra-
ška taborišča, kjer so umrli. Dva sta padla v boju proti naeifašistom na Goriškem. Med žrtvami so tudi enoletni otrok Farber Bruno, petnajstletni Rotstein Jurij, njegovi trinajst odnosno enajstletni sestrici Adela in Vanda; 89-le,tna Mis-selstadter Ema, 79-letna Sehuman Matilda in 86-letni senator Morpur-go Elija. Cerkveni obred je opravil rabin g. Rellis Mayer iz Trsta. Slavnostni spominski govor je i-mel g. odvetnik Volli iz Trsta, ki je ovekovečil trpljenje in mučeni-štvo svojih sovernikov v zanešeni besedi, ki je bil gorak in srčen klic po zmagi pravice nad krivico. Zato je prosil Boga, naj poveže v eno samo skupnost krivce in njihove žrtve ter grajal vsako misel po maščevanju. 2ildje so prvi na svetu doumeli in proglasili pravičnost kot največjo čednost in temeljno podlago za odrešenje človeštva', je dejal odvetnik g. Volli.
Za g. Vollijem je govoril sooia-
v Slovenijo, tik zp. mejo v Gorici, kjer so obiskali tam pokopane u-mrle svojce. Zidovsko pokopališče je bilo namreč pred izvedbo mirovne pogodbe v tem kraju.
Seja občinskega sveta
V četrtek 17. t. m. je bila seja goriškega občinskega sveta. Na dnevnem redu je bil pregled proračuna za leto 1951. O poteku seje bomo poročali prihodnjič.
Stavka profesorjev
Profesorji srednjih šol bodo stavkali tudi v petek in soboto 18. in 19. t. m.
Smrt
Pretekli teden je v Podgori pri Gorici umrla gospa Nemec Kateri-na roj. Sčurk v 82. letu starosti. Pokojnica je bila mati gospoda
prof. Nemca, ravnatelja slovenskih srednjih šol v Gorici.
Gospodu ravnatelju prof. Nemcu in vsem preostalim sorodnikom hlagopokojne gospe naše iskreno sožalje!
Izpiti na srednjih šoiah
Na slovenskih srednjih šolah v Gorici bodo izpiti vseh vrst, razen mature, v drugi polovici junija v vrstne mredu, ki bo pravočasno javljen na razglasni deski vsake šole.
Rok za vlaganje prošenj je do 2. junija.
Vse podrobnosti, ki zadevajo te izpite, so razvidene z objav, ki so že sedaj na razglasnih deskah.
Razen tega je tudi tajništvo vsake šole dnevno od 10. do 12. ure vsakomur na razpolago za potrebna pojasnila.
Policijski komisar premeščen
Ko strela z jasnega je v Gorici udarila vest, da je minister Scelba premestil policijskega komisarja dr. Ferrisija in baje odredil proti njemu tudi disaipLinsko preiskavo. Za vzrok temu ukrepu se navaja dejstvo, 'da je predpreteklo nedeljo premalo energično nastopil proti neofašistom, ki so ugovarjali de-mokri^tjanski poslanki Conci, ko je v slovenskem Trgovskem domu v Gorici imela volivni govor za svojo stranko.
Goričani seveda komentirajo u-krep ministra Scelbe s temi besedami: demokristjani zahtevajo policijsko zaščito samo zase. Kadar drhal razgraja proti Slovencem ali pa proti kaki drugi italijanski •stranki, policijskih komisarjev ne premeščajo, niti ne stavijo pod disciplinsko preiskavo.
Smrta kosa
V sredo dne 16. t. m. je umrl v Gorici g. Ciril Zorzut, iz znane Zor-zutove družine .iz Medane, v starosti 68 let.
Pokojni je bil občeznani lin edini slovenski računovodja (»ragionie-re«) na Goriškem. Bil je zaveden Slovenec.
Pokopali ga bodo danes, v petek dne 18. maja iz hiše žalosti v Gorici, ulica Giusti št. 7, na goriško pokopališče.
Vsem preostalim sorodnikom, hčerki, sinu, bratu Ludviku in sestram naše sožalje!
Trgovinski razgovori v Postojni
V Postojni so bili razgovori med jugoslovanskim in italijanskim trgovinskim odposlanstvom v sv,rho razširitve medsebojnega trgovinskega prometa.
Izgleda, da so se razgovori ugodno zaključili.
Zavarovanje kmečkih delavcev
Vsak kmečki delavec, bodisi stalen ali dninar, mora biti zavarovan bodisi za primer onesposobljenosti za delo zaradi nezgode ali pa starosti. Kot delavec se smatra o-ni, ki dela pri drugih. — Penzijo zaradi onesposobljenosti uživajo fini, ki so dovršili 14. leto in nimajo več kot 60 let, oziroma 55 let ženske, ako je preteklo vsaj 5 let od dneva začetka zavarovanja in ako je bi 1,0 vplačanih v zadnjih 5 letih zavarovanja vsaj za eno leto premij in ako so bile vplačane naslednje vsote zavarovalnih prispevkov: za stalne kmečke delavce: moški 400 lir, ženske 200 lir; za dninarje: možki 200 lir, ženske 100 Ur.
Starostna penzija je priznana, kadar je zavarovanec dopolnil: možki 60 let in ženska 55 let, ako je preteklo vsaj 15 let od začetka zavarovanja in ako so bili vplačani .naslednji zavarovalni prispevki: ?.a stalne kmečke nameščence: možke 1.200 lir, ženske 600 lir; za dninarje: možke 600 lir, ženske 300 lir. Prošnjo za penzijo je nasloviti na-»Istituto Nazionale della Previden-za Sociale«, Rim. Prošnji se mora priložiti: krstni list, izjavo prosilca, kakšno je bilo njegovo zadnje zaposlenje, zdravniško spričevalo, v primeru penzije zarddi onemoglosti.
Za vsa pojasnila se stranke lahko obrnejo na zgoraj omenjeni zavod, ki ima svoje podružnice v vsaki pokrajini, in tako tudi pri nas v Gorici.
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame In par-kete nudi najugodneje
Mizarji I kmetovalci V podjetniki •
TEL.
90441
CALEA
TRST
Via!« Sonnlno, 2 4