List !7haT* od bVfMSr* 1947 kot tednik - Od i lanuar-ja 1958 kot poltednik — Od 1. januaria 1U6() tri'- m t te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer Ob sredah in sobotah — L/ A KRANJ — SRFHA, DNE 17. JUNIJA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 47 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica. Skofja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Zdravstven} zavodi v teh dneh prvikrat volijo svoje delavske svete. Do sedaj so imeli le upravne odbore in svete zavodov, v katerih so prevladovali predstavniki javnosti. Oba omenjena organa bodo obdržali tudi v prihodnje V zdravstvenem domu Kranj, od koder je tudi gornji posnetek, so obenem volili tudi člane svetov delovnih enot, katere imajo večji zdravstveni zavodi Pri vseh planinskih društvih na Gorenjskem potekajo priprave za veliki mladinski — planinski pohod na STOL, ki ga organizira koordinacijski odbor mladinskih odsekov pri PD Gorenjske, za 27. in 28. junija. Pričakujejo, da se bo tega pohoda udeležilo preko 300 udeležencev. Pohod bo združen tudi s prostovoljno delovno akcijo za prenos materiala na vrh Stola, za planinsko postojanko Franceta Prešerna, ki jo bodo pričeli graditi naslednji mesec in bo dograjena naslednje leto ob 20-letnici osvoboditve. Prvi večer se bodo utaborili pri Valvazorjevcin domu, kjer bo tudi mladinski planinski posvet. > Švedske Lucije na Bledu BLED, 17. junija — Sinoči okoli 18. ure so prispele na Bled švedske Lucije. Ob prihodu so jih pozdravili predstavniki Turističnega društva Bled in občinske skupščine Radovljice. Ob tej priložnosti se je zbralo pred PARK hotelom nekaj sto domačinov, tujih in domačih turistov. Okoli 20.45 je v festivalni dvorani v čast švedskim gostjam nastopil folklorni ansambel »TINE ROŽANC« iz Ljubljane, od 22. ure dalje pa je bil na sporedu ples, v katerem so se švedske Lucije zavrtele v poskočnih ritmih s tujimi in domačimi turisti ter domačini. Danes dopoldne okoli 9.30 si bodo švedske Lucije ob številnih gostih ogledale Bled in se nato s fijakerji podale okoli Jezera do camping prostora. Od tu bodo odšle s čolni do otoka in nazaj pred hotel Park. Popoldne imajo na programu ogled blejskega gradu in v grajski restavraciji tudi kosilo. ' Zvečer bodo Lucije s posebnimi avtobusi odpotovale v Portorož in naprej ob Kvarnersko riviero. Pri nas bodo ostale predvidoma do 23. junija. M. 2. Seja upravnega odbora Gorenjske turistične zveze Štiri priporočila V zvezi s sklepi občnega zbora Turistične zveze Slovenije je upravni odbor Gorenjske turistične zveze sprejel sklepe, ki so za naše območje še posebno pomembni. Ker je pomanjkanje turistične vzgoje prebivalcev precejšnja ovira pri uspešnem razvoju turizma na Gorenjskem, b0 tajništvo GTZ skupaj s pristojnimi organi za šolstvo proučilo možnost, da bi v osnovno šolo vpeljali tudi predavanja o turizmu. Po mnenju članov odbora bi v začetku zadostovalo že nekaj predavanj (ali celo šamo eno letno) s tega področja, morda kar v okviru primernega predmeta v višjih razredih. Vsekakor pa naj bi to pripravili že za prihodnje leto. Kot predavatelji bi nastopali izkušeni turistični delavci. Tajništvo naj bj pripravilo tudi predlog za tesnejše sodelovanje s sorodnimi organizacijami onstran meje. Posebno velike so možnosti za načrtno turistično sodelovanje s Trstom, Gorico, Vidmom in bližnjimi avstrijskimi območji, niso pa pretirane tudi želje po povezavi stikov s turističnimi organizacijami na Madžarskem, češkoslovaškem in drugod. Izkušnje opozarjajo na to, da se sprva uradni in načrtovani stiki kaj hitro razširijo na širok dotok turistov. Tudi na Gorenjskem kadre vske težave v turističnih gospodarskih organizacijah grozijo, da postanejo ovira napredku na tem področju. Poseben zastoj je opaziti po ukinitvi gostinske zbornice, ko je načrtno kadrovsko delo zamrlo. Upravni odbor je zato priporočil vsem, ki se ukvarjajo s turizmom, da sodelujejo pri reševanju kadrovskih težav, posebno še, kadar gre za vodilna mesta. Na pobudo predsednika upravnega odbora Dušana Horjaka so razpravljali o zanimivem predlogu, da naj bi obogatili program turističnih prireditev na Bledu z bogato folklorno prireditvijo, nekakšnim festivalom slovenskih ljudskih noš. Podobni festivali so v navadi v številnih znanih letoviščih in bi bila prireditev Bledu lahko le v čast in v prid. O zamisli se bodo skupaj z blejskimi turističnimi delavci pomenili na prihodnji razširjeni seji upravnega odbora GTZ, ki bo na Bledu. — S. Devize za uvoz je treba ustvariti z izvozom Podatki, da je bila v naši republiki minuli mesec vrednost UVOZA za 75 odst. večja kot lani v tern času ter da se je KOLIČINSKA PROIZVODNJA povečala za 15 odstotkov, IZVOZ pa le za 7 odstotkov, še niso zaskrbljujoči. Vendar kažejo na neizpodbitno dejstvo, da se podjetja vse premalo trudijo prodati svoje izdelke na tuje tržišče. Vzroka za tako stanje sta v glavnem dva: dosedanja devizna stimulacija in subjektivizem. Zakaj je prišlo do takega nesorazmerja na domačem oziroma tujem tržišču. To se med uvozom in izvozom? Podjetja drugo pravi, da bodo dosledno začeli uveljavljati za drugim zahtevajo devize za nabavo rc- načelo: devize za uvoz reprodukcijskega produkcMskega materiala. Ko pa dobijo niaterial.a je treba ustvarjati z izvozom last- potreben kredit, se njihovi izdelki pojavijo « j 11, i na domačem tržišču, kjer dosegajo višjo lzaeiKov. cono. Izgovor za to je, češ da domači trg Druga nesolidnost, ki jo lahko očitamo z njihovimi proizvodi ni založen, medtem našim izvoznim podjetjem, pa je poslovanje ko gospodarska banka vztraja na tem, da že na tujem tržišču. Priskrbimo si na prije treba iz.vozne obveze izpolniti, ker ob- mer mesto na mednarodnem trgu, ko pa -Majajo tudi organi, ki skrbe, da bo naš dobimo drugo ponudbo, mesto brž zapusti-trg založen z vsem potrebnim. Pristojne mo in izdelke usmerimo drugam. Ker tam, poslovne banke bodo v bodoče skrbele, da od koder smo dobili ugodnejšo ponudbo, do podobnega ne bo prišlo, in bodo pod- trenutno ni konkurence, kvaliteta izdelkov jetjem, ki bodo kršila pogodbe o deviznem ne raste, zato nas drugi izvozniki kmalu kreditu in izvozu, »naložile« penale; le-ti izpodrinejo. Tako beganje pa je seveda v Pa bodo večji kot razlika v coni izdelkov večjo škodo kot pa korist. Sploh podjetja namenjajo premalo sredstev za vključevanje v mednarodno tržišče. Za raziskavo področij, kjer bi lahko prodajali' svoje proizvode, na primer nimajo "kadrov, al, pa je njihova strokovnost neustrezna. Med drugim so naši največji izvozniki Litostroj, Iskra, Metalna in Železarna Ravne pod predvideno izvozno dinamiko tudi zato, ker se s proučevanjem razmer na mednarodnem tržišču ukvarja le po dva ali celo en njihov uslužbenec. Tudi organizacija uvoza je v veliki meri pripomogla k slabim izvoznim rezultatom; ker vsako podjetje zase pošilja v tujino zastopnike kupovat potrebni material, ki bi ga prav gotovo ceneje lahko dobili, če bi njihove interese zastopal uslužbenec uvoznega združenja, ali pa bi ga nabavilo doma v konsignacijskem skladišču. V izvozu se mora nekaj spremeniti. Premik bo verjetno treba iskati pri načrtih gospodarskih organizacij, ki naj bodo rezultat analiz, kaj vse bi se dalo izvoziti, če bi bili za to pogoji, pa vse do prizadevanj za boljšo izkoriščenost strojev in večjo proizvodnjo, ki pa so seveda osnova za izvozne uspehe. — 3.2. Milan Osovnikar o gospodarjenju škofjeloške občine 31,2 odstotka večja proizvodnja Težave s prodajo, izvozom in skrajšanjem delovnega časa Kaj kmalu bomo obravnavali polletno bilanco gospodarjenja Glede trenutnega stanja z uresničitvijo družbenega načrta v škofjeloški občini, smo prosili predsednika občinske skupščine Skofja Loka MILANA OSOVNIKARJA ZA KRATEK RAZGOVOR. »Kakšni so rezultati petmesečnega gospodarjenja v škofjeloški občini?« »Trenutno lahko posredujem podatke le kako so industrijska podjetja izpolnila družbeni načrt. To pa bo dalo dokaj jasno sliko kakšno je stanje, *aj industrija v škofjeloški občini predstavlja 60 odstotkov gospodarske dejavnosti. Industrijska proizvodnja je bila v primerjavi s prvimi petimi meseci lani, letos večja za 31,2 odstotka, po letošnjem družbenem načrtu pa je uresničena 39,4 odstotka in s tem ne dosejra predvidenega nlana, torej je za približno 3 5 odstotka pod načrtom. Med r«od-Jetji, ki niso Izpolnila družbe-"ega načrta, so T^KRA v Železnikih, MARMOR iz Ho t a velj ln še nekatera druga. Pri Iskri v Železnikih Je vzrok ta, ker so začeli proizvodnjo na novem tekočem traku šele v začetku maja, medtem ko pri Marmorju niso dosegli plana zaradi sezonskega dela. To se je pokazalo tam že tudi prejšnja leta, da v prvih treh mesecih ne proizvedejo toliko, kot bi bilo zaželeno. Kaže pa, da se bo to stanje bistveno popravilo v poletnih mesecih, ko je tu proizvodnja na višku.« »Kako je z realizacijo?« »Z realizacijo je še malo težje kot s proizvodnjo. Nekaj robe še leži po skladiščih in je bila v primerjavi z istim obdobjem lani realizacija presežena za 21,1 odstotka, medtem ko letošnjega družbenega načrta s 36,1 odstotka ne dosega (predvideni družbeni načrt približno 42 odstotkov). Tu je spet kritično podjetje ISKRA v Železnikih in ELRA Iz škofje Loke, medtem ko so druga podjetja nekako v redu.« »Ali je stanje z izvozom v vaši občini res tako zaskrbljujoče kot se sliši?« »Res Je precej težko. Družbeni načrt izvoza so podjetja v škofjeloški občini dosegla komaj z 21,1 odstotka. Imam občutek, da so si nekatera podjetja postavila glede izvoza previsoke načrte, tako da Je občinski plan Izvoza v primerjavi z lanskim letom povečan kar za 50 odstotkov. Tega verjetno podjetja ne bodo uresničila. Pri izvozu Je spet najbolj kritično pri Iskri v Železnikih. Zataknilo se jim je namreč pri izvozu elektromo-torčkov. Skratka, ne bodo Jih toliko prodali, Ikot so predvideli. Drugo tako porjetje je MLIP češnjica, ki prav tako ne bo doseglo predvidenega načrta izvoza. To zaradi tega, ker letos ne bo moglo izvoziti toliko žaganega lesa (okoli 2500 kubikov), ker ni dovolj hlodovine. Prav tako ima trenutne težave z izvozom tudi Gorenjska predilnica, predvsem zaradi dobave novih strojev, ki Jih počasi vključuje v proizvodnjo. Sedaj so tu delali v glavnem za potrebe domačega tržišča. Kot kaže pa bodo podjetja LTH, ELRA ln druga izpolnila predvideni načrt izvoza.« »Imate na področju investicij kakšno tako, kjer boste morali gradnjo ustaviti?« »Na srečo ne! Vsa sredstva, ki jih bomo letos investirali v gospodarstvo, sO predvem namenjena za nabavo strojev. To se nam trenutno najbolj izplača, ker so postavljeni kreditni reki zelo kratki, ln sicer od treh do petih let: Ne strinjam pa se z mnenjem inšpekcijskih organov, ki največkrat gledajo samo na to, koliko sredstev je na žiro računu, ne pa koliko smo jih v okviru možnosti pripravljeni zbrati. Okoli pol milijarde imamo predvidenih za gradnjo stanovanj in te prav gotovo ne bomo prekinili.« »Kako se podjetja pripravljajo na skrajšan delovni čas?« »V škofjeloški občini nekatera podjetja že vrsto let delajo samo po 46 ur na teden, to Je ob sobotah do dvanajstih. Pojavila se Je želja še-širja, da bi prešli na 42-umi delovnlk. Vendar pa občinska skupščina tega ne priporoča, ker šešir trenutno res nI v najboljšem stan iu. Na vsak način nismo za to, da bi administrativno prehajali na skrajšani delovni čas. Pripraviti je treba pogoje za to.« MILAN 2IVKOVIC Delegacija iz ZAR v Iskri Kranj, 16. junija — Danes okoli 12. ure je prispela v kranjsko tovarno »Iskra« gospodarska delegacija iz Združene arabske republike, ki jo vodi minister za plan in finance. Arabski gostje so si ogledali posamezne obrate tovarne Iskra, se zanimali za proizvodnjo in imeli s strokovnjaki ter predstavniki tovarne poslovne razgovore. Popoldne so bili arabski gostje na kosilu na Bledu. -č. OBRAZI in 0 gospodarskih problemih Kranj, 17. junija — Jutri, v četrtek 18. junija ob 17. uri, bo v klubu gospodarstvenikov v Kranju govoril tovariš Janko Smole, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS. Obrazložil bo najbolj aktualne gospodarske probleme, ki v tem času zanimajo vse gospodarstvenike in predstavnike družbeno-političnih organizacij. Zaradi izrednega pomena tega predavanja je kranjski klub gospodarstvenikov za to priložnost povabil tudi predstavnike občinskih skupščin, družbenih in političnih organizacij ln večjih podjetij iz jeseniške, tržiške, škofjeloške in radovljiške občine. — S. Ko se je mladima zakoncema rodil prvi otrok — hčerka — sta bila vesela, »ker je slo vse po sreči in je otrok zdrav«. Toda mati je po tihem zavidala sosedi, ki je vsako popoldne na vrtu pestovala prvorojenca — sinka. Oče je proti svoji navadi pa vendar misliš, še "solarno na\ tel Bodi hvaležna, da ti doslej ni ničesar manjkalo.' Zdrava si, lahko primes za vsako delo in končno tudi kaj koristit. Zi žensko pa res ni važno, kakšen poklic ima . . .!« Našli so ji mesto pomožne delavke v tovarni. Ze nekaj let vsak dan po 8 ur prebite pri delu, ki jo prav nič ne zanimah popoldne pa se utrujena a navdušena posveča učenju na izredni srednji soli. Na videz mirno prenaša očitke, da doma nič ne odvrne. Letos je tudi fant »pririnil« do konca osmega razreda. Vseskozi so imeli učitelji težave z njim, on pa z učenjem. Ni in ni mu šlo. Starši so ga osvoha- Sin in hčerka popil kozarec žganja in skoraj oklofutal prijatelja, ki je nekaj namigoval na »babo*. Nekaj let pozneje je deklica dobila bratca in starši niso skrivali svojega veselja in ponosa ter so fantku posvečali še prav posebno naklonjenost. Še o čisto majhnem sta oče in mati odločila: »V šole ga bomo dali!« Na hčerko sta odslej kar mah pozabljala, a se je kljub temu razvijala v bistro m pridno dekletce. Zaradi nadarjenosti in prizadevnosti je bila v vseh osmih letih osnovnega šolanja med najboljšimi. »Rada bi bila medicinska sestra«, je zaupala svojim prijateljicam, nekeg.i dne pa tudi očetu in materi. Ni vedela, da ju bo ta lelja spravila v tako ogorčenje. »A.'m jali vsega dela (še drv mu ni bilo treba prinesti) in ga vzpodbujali: »Uči se, da bo kaj it tebe. Kaj boš s samo osnovno šolo? Na srednjo tehnično moraš.'« — Dolgo se je'samo nasmihal, pred dnevi pa mirno razložil, da mu učenje ne gre, da se najbolje počuti pri ročnem delu in, da se je že pomenil z bližnjim mizarjem, ki ga bo vzel za vajenca. Marnine solze, očetova jeza in groznic, nič ni Zaleglo. Le s težavo sta se sprijaznila s za katero je v POSVETOVALNICA MAVČIČE 26. 6. 1964 ob 10.30 MLADINSKA KNJIŽNICA, Zasavska c. 10 26. 6. 1964 ob 11.15 ZDRAVSTVENI DOM KRANJ SRFIH, 17. ftmffa !9M —----------- ■' -——■ - -| '' ■■• ■ ■ ■ ■■■_____ i *3 ZJl " >čM, h,*........ g w to*mn 19 l7 n*Slh hmun A knrr>M~ ^ i......P.......... H t, t---,n a j„ nf,^h k«mt»* * na?ih komt.r Sem ter tja po jeseniški občini Gasilska razstava V gasilskem domu na Jesenicah so v okviru Tedna požarne varnosti, ki traja po vsej državi od 14. do 21. junija, priredili gasilsko razstavo. Razstava, ki jo je organizirala občinska ga-silska zveza, prikazuje sodobno orodje za gašenje požarov, reševanje in zaščito. Z razstavo, ki prikazuje bogate rezultate Prizadevanj jeseniških gasilcev, so na Jesenicah obogatili prireditve v okviru Tedna požarne varnosti in \/budili pri slcher-. nem obiskovalcu čut in še večjo skrb za požarno varnost. Invalidi prvi Izvršni odbor sindikalne organizacije Železarne Jesenice je "godil prošpji Občinskega odbora ZVVI Jesenice in odobril 55 Clanoftl 12-dnevno letovanje v domu železarjev v Crikvenici. Člani organizacije ZVVI, ki so bili v Crikvenici od 1. do 12. junija, so tako začeli letošnjo sezono letovanj Jeseničanov v Crikvenici. . vr:":n> cdbor sindikalne podružnice železarne je odobril tem Jnvahdom letovanje z regresom, kakršnega uživajo člani delovna kolektiva železarne. Tako so omogočili primeren oddih na nasetn Jadranu tistim, ki nosijo težke posledice i/, časov narodnoosvobodilne vojne. Priprave na zimo Jeseniški hokejisti se že pripravljajo na zimsko sezono. Z Rojenjem raznih športnih panog si hočejo pridobiti potrebno kondicijo in izpopolnili refleks; da bo trener ob povratku iz CSSR Whko pričel z vadbo tehnike drsanja. Pričeli so /. dvakrat teden-^ 8k mi treningi raznih Vrst športa. Pred prihodom trenerja bodo J Jeseniški hokejisti na letošnjo sezono še boljše pripravljeni kot tta dosedanjo sezono. Za kopalce ni ples Zavodu za vzdrževanje športnih objektov na Jesenicah je UsPe!o v minulem tednu razčistiti probleme, ki so zavlekli letošnjo otvoritev kopališča na Jesenicah. Bazen so očistili, delno picpleskali, uredili okolico in spravili kopališče v red. V soboto le bilo odprto. Potrebo po otvoritvi pa so pokazali številni kopalci ob letošnji zgodnji vročini. Kakor izgleda letos na kopališču ne bo plesa, kot je bilo minulo sezono. S tem se kopalci Povsem strinjajo. Kopališče je namenjeno ljubiteljem plavalnega sporta in s tem rekreaciji jeseniških železarjev, ne pa ljubi-rjem twista in alkoholnih pijač. Nastop učencev Čufarjeve šole Na letnem telovadišču jeseniške osnovne šole so priredili v soboto popolnde učenci šole »Tone Čufar« telovadni nastop. To ■|e bil hkrati za zaključeek letošnjih pionirskih iger, v okviru katerih so dosegli učenci te. šole četrto mesto. Program, ki je obsegal iste točke kot nastop Vorančeve šole pred tednom dni, Je bil prav tako kvalitetno izvajan, dopolnjen pa je bil z uvod-n,m koncertom šolskega pevskega zbora. Izvajanje posameznih toek je spremljala godba na pihala jeseniške Svobode, ki praznu-Js letos svojo 90-letnico. Mladi telovadci so navdušili nad tisoč gledalcev, ki so se prav ob tej prireditvi lahko prepričali, da sola s telesno vzgojo primerno skrbi za zdravo rast jeseniških otrok. Za ljubitelje hokeja Gradbeno podjetje Sava Jesenice, kateremu je poverjena Vgradnja športnega igrišča Podmežakljo, izkorišča toplo vreme 2a gradnjo tribune in drugih del na umetnem drsališču. S prostovoljno delovno akcijo so odstranili z igrišča cevi in predvidevajo, da bodo .še ta mesec pokrili drsalno ploskev z betonsko Ploščo. Prav tako računajo, da bo tribuna dograjena v poletnih mesecih. Upajo, da bodo prva dela na drsališču zaključena do 'Pričetka nove hokejske sezone. Že drugi utopljenec Nesreča, ki je zahtevala prejšnjo nedeljo v Se neodprtem Ml neurejenem kopališču na Jesenicah utopitev 8 letnega fanta, Ie dala najbrže povod, da so v minulem tednu kopališče hitro Uredili in ga v soboto odprli. Že prvi dan po otvoritvi, t. j. v Nedeljo, pa je zahtevalo kopališče že drugo žrtev. Ta je bil 16 letni Andrej Košir i?. Podkorena, ki je prišel na telovadni nastop Partizana in se šel z nekaterimi prijatelji po generalni vaji kopat. Utonil je nekaj pred 12. uro. Zaradi velikega navala ga n'so takoj pogrešali. Slučajno je neka plavalka, ko je skočila v vodo, zadela ob truplo. Takoj so obvestili dežurnega reševalca in utopljenca izvlekli 12 vode. Vsa zdravniška in druga, pomoč pa je bila že prepozna. Domnevajo, da je zašel v prostor, ki je dovoljen samo plavalcem. Ko je izgubil pod seboj tla, se je prestrašil in verjetno 2aradi kapi utonil. Andej Košir je bil miren in vzoren dijak in predvsem dober telovadec. 2e drugi utopljene v teku enega tedna jc povzročil n">ed kopalci in Jeseničani različne komentarje. Kopališče, kjer doslej še ni bilo žrtev, je zahtevalo letos že drugo. Upravo kopališča bo morala poostriti dežurno službo reševalcev in predvsem Namestiti svarilni napis »Samo za plavalce«, da neplavalci ne bodo zašli v globoke vode. ko Stolpiči na Plavžu V stanovanjskem naselju Na Plavžu na Jesenicah je do -"nca prihodnjega leta predvidena izgradnja sedem stolpičev s sjkupno 170 stanovanji. V enem bo 20 trosobnih, v šestih pa 25 dvosobnih in enOsobnih stanovanj. Stolpič trosobnih stanovanj gQ stal 97 milijonov. V dveh letih bodo v to gradnjo Vložili milijon dinarjev. Delo bo izvedlo SGP Sava, ki se je obvezalo, da bo stanovanja gradilo za 84.000 din za mJ. 4-tonski odlitki V livarni jeseniške železarne so doslej uspevali z odlitki največ do 1 tone. Ob rekonstrukciji železarne oziroma z zmogljivostjo v novi hali na Belškem polju pa bodo lahko izdelovali 0tllitke do 4 tone. Prvi poizkus 4-tonskega odlitka so že' z Uspehom napravili prejšnji teden. Predvidevajo pa, da bodo ^hko ulivali tudi težje bloke jekla. —- B. B. t Rojstna hiša F. S. Finžgarja Upravni odbor kulturno prosvetnega sklada občinske skupščine Jesenice je na zadnji seji dodelil društvu slovenskih knji-^'vnikov iz Ljubljane 2 milijona dinarjev za ureditev rojstne hiše F, S. Finžgarja. Za dokončno ureditev bi sicer potrebovali Osetn milijonov dinarjev, vendar bodo to urejali v dveh etapah. Bnako vsoto bo prispeval tudi republiški sklad za pospeševanje kulturno prosvetne dejavnosti. TRGOVSKO PODJETJE »KURIVO« KRANJ proda od svojih osnovnih sredstev na Jesenicah, Cesta Borisa Kidriča št. 15 2 lokala (podkletena) s skupno površino 40.48 m2 Lokali so renovirani in opremljeni s telefonom, primerni za trgovino, pisarne ali slično. Vse podatke in 'dokumentacijo lahko dobe interesenti na vpogled pri »Kurivo« Kranj, Gorenj esavska c. 4. Vsak dan po dveh nastanf pred Savskim mostom v Kranju pravi prometni problem, ker je na cesti zelo veliko vozil in pešcev. Tedaj se namreč ljudje vračajo z dela in ker vsak hoče čimprej domov; pešci skačejo tudi čez cesto in tako ogrožajo varnost na cesti Piknik v Završnici JESENICE — Prihodnjo nedeljo, 21. junija, bo v dolini Završnice nad Žirovnico zlet jeseniških železarjev, ki ga organizira obrat valjarne Javornik I. Računajo, da se bo pikniku odzvalo nekaj tisoč jeseniških železarjev. Skupaj z javorniško Svobodo pripravljajo tudi primeren program, v katerem bodo nastopili folklorna skupina, recitatorji, pevski zbor, godba na pihala in drugi. Na vrh STOLA pa bo posebna delegacija jeseniških železarjev odnesla venec k spomeniku padlim partizanom. Organizacijo nad preskrbo z jedačami in pijačami so prevzela jeseniška gostinska podjetja. Jeseniški železarji in gostinci so mnenja, da ne bi bilo napak, če bi se tega piknika, ki je prvi tovrstni po vojni (pred vojno so se Železarji zbirali na Poljanah nad Jesenicami), udeležili tudi drugi delovni ljudje iz vse Gorenjske. Ob jubilejni stoletnici gasilstva Več sodelovanja Pn vsej Jugoslaviji se te dni na primeren način praznuje teden gasilstva oziroma požarne varnosti, ki je določen od 14. do 21. junija. Gre za proslavo 100-letnice prve organizirane gasilske enote, ki jc bih tudi pred 100-leti (vsaj po obstoječi') podatkih) -prva registrirani v Varaždinu. Zato bo v Varaždinu v nedeljo, 21. junija tudi osrednja proslava, na katero se pripravlja h tud! naši -gasilci. Samo iz Kranja se pri-Dravlia na to udeležbo okrog 100 gasilcev. Tudi pri nas je gasilstvo, ki je imelo seveda že stoletne korenine v združevanju Ihtdi proti t.ikrat ■velikemu skupnemu sovražniku — ognju, dobilo kaj kmalu organizirane in pravne oblike. Tako gasilci v Škofji Loki, sicer brez proslav, praznujejo že 90-letnico. Čeprav za celotno Gorenjsko ni pri rokah zanesljivih današnjih podatkov, je vendar znano, da gasilstvu, vključujoč poklicne čete (Kranj, Jesenice in Škofja Loka) in vse prostovoljne organizacije zajemajo okrog 10.000 članov. Samo na vaseh je okrog 140 društev. V kranjski občini je 38 društev na podeželju in 7 jv tovarnah, ki imajo več kot 2500 članov. Pred leti je bil zasnovan načrt, da bi bila vsa gorenjska ■^društva tv medsebojnem sodelovanju. Tako naj M organizi- rano usmerjali usposabljanje vodstvenega kadra, skrbeli za mehanizacijo in podobno. V spomin na te pozitivne ideje je ostal le lep dom gasilcev v Kranju in usoda teh organizacij je prepuščena občinam, a od tu, zaradi proračunskih težav, v večini samim društvom. A te težave so velike. Dogodilo sc je ob velikem požaru, da so bili tam prej mnogi radovedneži z motorji in fičoti in da so gasilci z zgodovinsko konjsko vprego prišli razumljivo dosti kasneje. Primanjkuje jim prevoznih sredstev, cevi in črpalk, stari, sposobni gasilci odstopajo in ni novega kadra, mladina se ne vključuje v izpraznjena mesta, domovi razpadajo itd. itd. In pri vsem tem se čuti premalo sodelovanja med društvi, zlasti pa med občinami pri reševanju skupnih težav. Poleg teh problemov se vsiljuje še ena misel — mesto gasilskih društev v našem razvoju. Včasih so te organizacije imele na vasi ne le požarno-var-nostno, marveč tudi močno prosvetno obeležje. Tudi to je danes močno prerastel čas. Toda ne povsod. Te organizacije so še vedno potrebne. Niti sodobna tehnika s profesionalnimi, službami v središčih še ni, in verjetno še dolgo ne bo mogla zagotoviti požarne varnosti po vaseh brez lokalnih duštev. Hkrati ne smemo podcenjevati tradicije teh organizacij v družbenem izživljanju prebivalstva. Zlasti tam, kjer druge institucije niso uveljavljene. Zato je prav, da ob teh proslavah in jubilejih ■pomislimo, kam vodi sedanja pot te organizacije. Ob ugotovitvah, da so še vedno vsestransko potrebne, lahko sledi samo en zaključek — več sodelovanja, več pomoči, več razumevanja do njihovih skupnih težav, ki so naši skupni problemi. — K. M. »Mlada Breda« v Retečah V Retečah so se že dolgo pripravljali na uprizoritev operete »Mlada Breda«. Okoli 30 pevcev in pevk, pretežno mladine, je dan za dnem redno obiskovalo številne vaje, ki so potrebne za tako zahtevno delo. Da sc je končno opereta »Mlada Breda« pojavila tudi na rete-škem odru, gre zahvala predvsem Francu Rantu, aktivnemu prosvetnemu delavcu, ki že vrsto let uspešno vodi dramsko, pevsko in drugo dejavnost KUD-a v Retečah. Tudj za »Mlado Bredo« je opravil vse režisersko delo, glasbeno pa jo je pripravila Tončka K riža jeva, ki je celotno delo tudi spremljala na klavirju. Pod vodstvom Pavline Bičkove pa so se zvrstili nekateri plesni prizori. Čeprav smo že na pragu letne ^ sezone, ko za podobne prireditve ni več tolikšnega zanimanja, celotni ansambel ni zastonj upal na topel sprejem pri občinstvu. Premiera je bila v nedeljo, 14. junija, ko so opereto uprizorili v kulturnem domu v Retečah. Zapis o Podkorenskem sedlu Pomisleki obiskovalca V menjalnici na Korenskem sedlu so lani zamenjali več kot milijardo dinarjev za devize od tujih turistov, ki prihajajo v Jugoslavijo na letovanje čez ta trenutno najbolj prometni obmejni prehod. Letos kaže, da bo ta promet še večji, saj gre že sedaj v predsezoni dnevno tod mimo čez 1000 osebnih avtomobilov in avtobusov, v sezoni pa računajo, da jih bo šlo dnevno okoli 2000. Toda ob tako številnih turistih, se na Korenskem sedlu v zadnjem čavt pojavlja težava, da jim v menjalnici večkrat popoldne že zmanj- ka denarja. Razumljivo turisti se napotijo naprej in ta denar zamenjajo v drugih krajih, kamor so namenjeni. To je zadeva, ki bi jo kazalo urediti. Dogaja se tudi sicer, da je iz dneva v dan vse večja gneča v sedanji menjalnici. Včasih pridejo hkrati po trije avtobusi, ali deset osebnih avtomobilov turistov in razumljivo, da se ne morejo vsi na hitro zvrstiti. Tako je precej turistov skoraj primoranih, da »pobegnejo« naprej in menjajo denar drugod. Razen menjave denarja naj bi turisti že takoj ob vstopu v našo Uspehi v »Plamenu« V tovarni vijakov Plamen v Kropi so v letošnjem maju mesecu presegli družbeni načrt po količini za 22,5 odst. Izdelali so 433.000 kg izdelkov, 183.000 kg več, kakor v maju lani. Letos so presegli družbeno obveznost v petih mesecih za 11 odst. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta so povečali proizvodnjo po količini za 803.000 kg ali 62 odstotkov. Povečali so tudi izvoz vijakov in matic, ki jih izvažajo v glavnem v Ameriko. V petih mpsecih so izvozili 257.000 kg izdelkov, 23.000 kg več kakor lani v istem času. Glede na veliko povpraševanje po vijačnih izdelkih na domačem in tujem tržišču sc kolektiv Plamena nenehno prizadeva povečati proizvodnjo. — C.R. v domovino dobili najobširnejše in-formaoije~o naših turističnh krajih, hotelih in zanimivostih. Trenutno pa tu nudijo tujemu turistu, ko pride k nam le gole prospekte, ki o tem vse premalo povedo. Turistični delavci v jeseniški občini so mnenja, da je ob tem le potrebna tudi živa beseda. Tretji pomislek je za Korensko sedlo ta, da tujec, ki pride k nam, sploh nima občutka, da je stopil v našo domovino. Zakaj? Predvsem zato, ker mu razen carinskih formalnosti ne nudimo ničesar. Dom, ki stoji na sedlu, je vse premalo izkoriščen. Morda bi bilo primerno, da bi za ta dom, posebej ob večerih, preskrbeli primeren ansambel, ki bi igral predvsem domačo glasbo. Lepo bi tudi bilo, če bi bilo strežno osebje oblečeno v narodnih nošah. Torej ugotovitev je ta, da tujcu, ko vstopi v naše ozemlje, konkretno v Podkorenu, nudimo premalo. O tem na Jesenicah že razmišljajo. — M. 2. Več skrbi za zdravje in sposobnost človeka Na seji skupščine občine Radovljica, v petek 12. junija, so odborniki razpravljali največ o zdravstvenih in socialnih problemih prebivalstva. Na dnevnem redu pa je bila tudi obravnava zazidalnega načrta naselja DOBE na Bledu ter razprava in sklepanje o Stanju družbenih ter gospodarskih organizacij po zaključnih računih v letu 1963. Odborniki so sc seznanili tudi s pogoji Gozdnega gospodarstva za prehod na 42-urni delovni tednik. V razpravi je prevladovalo mišljenje, da bo nujno potrebno spremenili koncept politike in gospodarjenja v odnosu do tako imenovanih neproizvodnih dejavnosti, kot so družbene službe, kultura in prosvela ter javna uprava. Občinska skupščina ni uspela učinkoviteje poseči v dejavnost družbenih služb, zlasti šolstva, splošne kulture in zdravstva ter socialnega varstva. Te dejavnosti In službe so že del j časa v očitnem nazadovanju, kar pomeni za celotno- našo skupnost v komuni že precejšnjo družbeno škodo. Premalo smo se zavedali resnice, da le zdravi, kulturno osveščeni ter razgledani proizvajalci dosežejo na svojih delovnih mestih visoko stopnjo storilnosti. Takšni ljudje tildi v mnogo večji meri občutijo, kaj je družbena odgovornost, zavest ter delovna disciplina. Zato so odborniki pravilno ugotavljali, da bi se sredstva, ki bi jih vložili v te dejavnosti mnogo bolj bogato obrestovala, pa čeprav ne takoj in neposredno. Takšno prepričanje bi bilo vendarle potrebno uveljaviti tudi v praksi s konkretnimi ukrepi v politiki financiranja ter kadrovanja. Prav zaskrbljeno je učinkovala ugotovitev, da se zdravje prebivalstva spričo slabih pogojev iz leta v leto slabša in ne boljša. Higiensko neprimerni prostori v šolah ter slaba oprema prav tako neugodno vplivajo na zdravje otrok in na njihovo držo. Posledice se Že kažejo. Tudi varstvo predšolskega otroka ni urejeno, saj od 2000 cicibanov v občini zajame otroško varstvo v celotni občini le 130 malčkov. To pa navzlic zelo visoki zaposlenosti žena. — Problemov je še več, vendar jih ne kaže kar po vrsti navajati. Svet za Zdravstvo in drugi pristojni organi so celotno stanic temeljito proučili m sprejeli nekaj predlogov, ki naj bi jih skupščina postopoma uresničevala v prihodnjih letih s podporo zdravstvenih zavodov ter organizacij. Navedemo naj samo nekatere: v prihodnje nameravajo razširiti dispanzersko zdravstveno zaščito v industriji, ustanoviti dispanzer za bolezni srca in ožilja s potrebno strokovno kadrovsko zasedbo; potrebno bo oblikovanje socialnega centra, ki bi sodeloval pri reševanju perečih vprašanj socialno-zdravstvenega značaja. Ker nameravajo v prihodnje posvetiti vso skrb preventivi, predvideva eden izmed predlogov tudi ustanovitev epidemiološkega oddelka ter oddelka za medicino dela. Tako razširjene službe bi v zdravstvu bolj učinkovito pripomogle k zboljšanju zdravja ljudi ter njihove delovne sposobnost i. Prav od tod pa bo potrebno vsa prizadevanja usmerjali v zdravstveno in kulturno vzgojo ljudi ter v krepitev izobraževalnega ter šolskega sistema. J-B. SREDA. 17. tuntta W<* Iz naših komun © Iz naših komun # Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun W Iz naših komun • Iz naših komun # Iz naših komun Zdravstveno zavarovanje v kranjski, tržiški in škofjeloški občini Razkorak med dohodki in izdatki Trditev o najvišjih dohodkih na našem območju ne drži več — Predvidena poenostavitev glede klimatskega zdravljenja Mod najbolj vernimi merili višine osebnih dohodkov na nekem območju so tudi dohodki skladov za zdravstveno zavarovanje. Povprečje letnih dohodkov v tem skladu na enega zavarovanca v komunalni skupnosti socialne*; i zavarovanja Kranj je precej pod republiškim povprečjem, v vrst! ostalih slovenskih skupnosti pa kar ma petnajstem mestu. Ta ugotovitev vsekakor ni V skladu z mišljenjem, da so osebni dohodki na območju te skupnosti najvišji v Sloveniji, ki ga je večkrat mogoče slišati. Spravljajo jo v zvezo z dejstvom, da je tu izredno veliko zaposlenih /ena, ki v povprečju ne dosegajo dohodkov zaposlenih moških, ker pač opravljajo manj zahtevna ali lažja dela. Tako je imel sklad zdravstve-(1 i zava rovan ja delavcev z območja kranjske, ti žiške in škofjeloške občine lani na vsakega za-vamvanca 48.029 dinarjev dohodkov, republiško povprečje pa je bilo 50.626. Najvišji dohodek na zavarovanca so dosegli v skupno- Oddaja šolskih knjig Po vseh šolah kranjske občine sc je pričela akcija za brezplačno odstopanje učbenikov šolam, da jih bodo ob pričetku novega šolskega leta proti primerni obrabnini lahko izposojale učencem. Akcija poteka v smislu smernic izvajanja družbenega plana občine Kranj za letošnje leto iz poglavja »Vzgoja in izobraževanje«, v katerem so bile sprejete naloge, ki naj jih šole in vzgojno izobraževalni zavodi izvršijo v tem letu. V težnji, da naj postane obvezno šolanje postopoma brezplačno, je med naštetimi nalogami v družbenem planu sprejeto tudi priporočilo, da naj pred zaključkom šolskega leta vse osnovne šole izvedejo akcijo za brezplačno odstopanje učbenikov šoli, da bodo ob pričetku novega šolskega leta proti primerni obrabnini lahko ■izposojali šolske knjige vsaj polovici vseh učencev. Sklad šolskih knjig pa naj bi šole v naslednjih letih postopoma izpopolnjevale tudi iz lastnih sredstev. Taka akcija je vsesplošnega pomena. Danes, ko so skoraj povsod maloštevilne družine z največ enim do treh otrok, je največkrat tako, da se po končanem šolskem letu knjige zavržejo in so le v napoto po stanovanjih. Z načinom odstopanja šolskih knjig šolam, pa bo to dokaj šn j a pomoč predvsem za tiste otroke, ki jim šolskih knjig iz kakršnihkoli razlogov nc morejo kupiti. — C. Dijaki na delu v proizvodnji V reformirani gimnaziji je eno izmed učnovvgojnih področij tudi tehnična Afcgoja z delom v proizvodnji. Namen tega učnovzgojnega področja je v prvi vrsti dati mladini na gimnaziji določano politehnično vzgojo in jo s pomočjo dela v proizvodnji seznaniti s principi proizvodnje V gospodarskih organizacijah in problemi družbenega upravljanja proizvodnje, na drugi strani pa ji to brez dvoma lahko mnogo koristi pri izbiri poklica. Letošnje leto je šlo prvih 55 dijakov škofjeloške gimnazije na delo v proizvodnji v industrijska podjetja na škofjeloškem območju. Lansko leto so imeli samo teoretični del tehnične vzgoje, kjer so se seznanili z osnovnimi, elementi tehničnega risanja, opisne geometrije s teorijo obdelave in tehnologijo materiala ter do neke meje tudi s samo organizacijo proizvodnje v podjetjih. Imeli so tudi praktično delo v delavnicah, kjer so so seznanili z osnovnimi delovnimi operacijami. Sola je napravila temeljito analizo vseh faktorjev, ki pridejo v poštev pri zaiposlitvi i skoraj šestdesetih dijakov, od razporeditve dijakov po teritorialnem območju, osebni zainteresiranost za posamezno gospodarsko panogo in podjetje, do organizacije prevozov, higiensko tehnične zaščite in oskrbe itd. Podjetja so morala določiti zadostno število delovnih mest, določeno število inštruktorjev in omogo-\ čiti vse ostalo, da je štirinajstdnevno delo v proizvodnji lahko v redu steklo. Skoraj vsa podjetja so v začetku seznanila dijake z osnovnimi gospodarskimi nalogami podjetja, vlogo podjetja v občinskem in širšem merilu ter organizacijo delavskega samoupravljanja v podjetju. V samem delovnem procesu na delovnem mestu so skušala nuditi podjetja dijakom čim-Sirši vpogled v sam proces proizvodnje ter jih postopoma zaposliti na čim večicm številu delovnih mest, da bi si tako osvojili kar največ praktičnih izkušeni. Po izjavah inštruktorjev v posameznih podjetjih so se dijaki kaj kmalu vživeli v delovni proces in sam delovni utrip podjetja; to pa je bil prav gotovo tudi eden osnovnih namenov samega dela v proizvodnji. Z. P. Uspehi škofjeloških iODICE €> Z Marjano si "sc sedaj nc upava prižgati električnega kuhalnika; kaj namreč veš — vsak trenutek se na vratih lahko prikaže revizor in zahteva globo. Podjetja, ki proizvajajo elektriko, so pred nedavnim razpisala omejitev potrošnja, preklicala pa je niso, zato pri najboljši volji ne veva, ali naj varčujeva ali ne. Sicer se jaz malo razumem na to reč in vem, da je elektrike več, če se na kraj-skem nebotičniku vrti Iskrin znak, ki je bil ob največjem pomanjkanju čisto na miru. Takrat tudi z Marjano korajžno vklopiva kuhalnik. Sedaj poleti* bo večkrat treba varčevati tudi z vodo. • Hodil sem po kranjskih ulicah in ni dosti manjkalo, da \bi dobil čir na želodcu. Občudoval sem, kako so se smetarji znašli v hudi stiski za prostor. Smeti so začeli .odlagati kar v nekem kotu za Prešernovim gledališčem v Tavčarjevi ulici. Seveda pa se zavedajo, da smeti na javni prostor, ki gi večkrat obiščejo tudi tujci," ne sodijo, zato jih disciplinirano enkrat na teden odpeljejo! tpt V zelenjavno trgovino na Prešernovi ulici so me zvabile češnje, ki so jih v izložbi ponujali za 120 dinarjev. Kupil sem jih kilogram in plačal 170 dinarjev! Rdeč od jeze sem zahteval "sc kilogram paradižnika, za katerega je v izložbi pisalo, da jc po 400 dinarjev. Kaj sem storil potem, ko sem paradižnik plačal po 470 dinarjev, pa sc'ne spominjam natanko. O Že zadnjič sem pisal o tatovih rož, ki so tako predrzni, da z oken in vrtov kradeio najlepše cvetice. Ali ima tisti, ki mu tako cvetje potem krasi sobo, prijeten občutek — je vprašanje, ki ga postavljam ob tem pojavu, ki se je razširil v naseljih okoli Krama. Ono noč je neznanec iz zaklenjenega vrta na Primskovem odnesel precej tulipanov, potonk in nageljnov s koreninami vred. Nič manj predrzen pa ni bil tisti, ki >> na železniški postaji v Kranju meni nič tebi nič sunil štiri leta star kaktus. © Prepričan sem, da t?$e. kar ■>■> Ujetnika je oblil znoj. Prisegel je in zato ne more povedati. Ce prelomi prisego, ga bo doletela še strašnejša usoda, kot je smrt. Ujetnika so odpeljali . .. Geturi je dolgo okleval. Drzna misel mu ni hotela iz glave. Saj to je blazno! če bi prodrl v sovražnikovo obveščevalno službo — bi lahko rešil življenja tisočerim borcem! Dedan Geturi je odšel h generalu Mauncni in mu razložil svoje načrte. On — Geturi — bo odšel v obveščevalno službo Mžungov. S seboj bo vzel dokumente ubitega Nžorogiia, vohuna, in ko si bo pridobil sovražnikovo zaupanje, bo zvedel tudi za njegove načrte. Maunena ni soglašal z njegovo zamislijo. »Kaj takšnega ti ne morem svetovati. Obveščevalci so izkušeni ljudje. Ne boš jih uspel preslepiti. Tako bomo za prazen nič zgubili dobrega poveljnika. Res gre za pomembno reč. Če uspeš . . .« »Odšel bom, bumbo-dž.umbo!« Naslednjega dne so Geturi, Kamvamba in Kagoto sklenili, dn bodo odšli v Nairobi. Le oni trije so vedeli za poveljnikovo zamisel. Ponoči ,ko je Geturi spal, mu je Vanžiko v ovratnik sraice všila peresec zelene papige — talisman proti sovražni krogli. Čarobno sredstvo deluje bolje, če ga človek, ki ga nosi. sploh ni videl in zanj ne ve. Vanžiko je dolgo zaljubljeno opazovala moža v mesečini, ki je sijala skozi vrata kolibe. Pred odhodom je poveljnik odšel k Mkoli. Sedel jc pred kolibo in se sklanjal nad časopis. Nameščen je s težavo prebiral besedo za besedo. *' Geturi jc dejal Mkoli, da mora /a nekaj dni oditi iz odreda in da mu v tem razdobiu pnenušca poveljevanje. »Kaj bereš? Prečkaj mi!« Geturi se ni nikoli razjezil ali povišal glas. toda Mkola je bil vselej zmeden, ko ga je gledal učitelj in poveljnik. »Mzungi, naj jih piči kača, pišejo ... »In kaj pišejo? Beri!« Mkola se jc napenjal, ko da bo zdaj zdaj pobral deblo, ki ga jc podrl vihar. Oči jc zabodel v črne črke. »Ra, a-a,« je spregovoril. Geturi je videl, kako Mkola težko diha in da je naloga prcteža\na. »Zaman se trudiš, Mkola. Slabo se učiš. Mzungi so zapisali ne znaš prebrati,« je Geturi zaigral strogost. 06 SRFDV 17. bmil* W Tom Sawyer - detektiv M. Twain: 13. »Vsi mislijo, da ste že zdavnaj mrtvi.« — »Fant, ali govoriš resnico?« Ves razburjen je planil pokonci. »Častna beseda, nihče ne verjame, da ste še živi.« — »Hura, potem sem rešen! Lahko grem domov. Gotovo mi bodo sorodniki pomagali in me skrili. Se enkrat ml prlsezita! Prisezita mi, da me ne bosta nikoli izdala! Fanta usmilita se me! Siromak sem, ki noč in dan ne najde miru in se ne sme nikjer pokazati. Prisezita, da bosta molčala in mi rešila življenje.« Rade volje sva mu izpolnila željo. Zahvalil se nama je iz srca. N 14. Se dolgo smo se pomenkovali; nato je privlekel od nekod majhno popotno torbo in rekel, naj nikar ne gledava, kaj dela. Obrnila sva mu hrbet ln ko sva se smela ozreti nanj, je bil popolnoma spremenjen. Nosil je dolgo sivo brado in naočnike; vse se mu je prav dobro podalo. Mislim, da bi ga rodna mati ne bila več spoznala. »Ali sem zdaj še podoben svojemu bratu Jupitru?« je vprašal. »Ne,« je odgovoril Tom, »prav nič mu niste podobni, samo lase imate tako dolge.« — »Lase si bom dal ostrici na kratko, preden sc bom vrnil domov.« 15. »Jupiter in Brace bosta mojo skrivnost ohranila zase in nato bom lahko kot tujec živel pri njiju, ne da bi kateri od sosedov kaj sumil. Kako vama ugaja moj načrt?« Tom je nekaj časa premišljeval* nato pa je rekel: »Huck in jaz ne bova izdala, a če sami ne boste molčali, boste v veliki nevarnosti, da vas spoznajo. Ljudje bodo sčasoma opazili, da je vaš glas prav takšen kot Jupitrov, in nato se bodo morda spomnili na dvojčka, ki so ga toliko let imeli za mrtvega.« — »Tristo zelencev, pameten dečko si!« je vzkliknil. šport • šport • šport • šport, © šport • šport O šport 9 šport t • špo v finalu? V nedeljo so bila na sporedu kar tri finala republiškega atletskega prvenstva za mladinske kategorije. Na stadionu 2AK Ljubljana v Šiški so se pomerili starejši mladinci im starejše mladinke, na stadionu Rudarja v Trbovljah pa mlajši mladinci. Zal tokrat ne moremo pohvaliti organizatorje teh dveh prvenstev. V Ljubljani so se morali atleti poleg vročine boriti še z izredno slabo stezo, v Trbovljah pa maloštevilni strokovnjaki niso uspeli spraviti to tekmovanje na raven republiškega prvenstva. . Kljub vročini in slabi stezi so nam starejši mladinci pripravili kar dva uiOva rekorda: Celjan Pilih je razveselil z novim državnim mladinskim rekordom v skoku ob palici (406 cm), Ljubljančan Heinz pa je z rezultatom 4:34,0 dosegel nov slovenski mladinski rekord ma progi 1500 m z zaprekami. Med mladinkami je Pečetova (Ljubljana) ponovno pokazala svojo premoč na 80 m ovire, Anica Sajevic (Tr) je še enkrat premagala šerbčevo (KI) v daljini, M. Sajevic (Tr) pa je kar za 7 desetink prehitela picer bolj rulinirano Cibclo (Ki) na 400 m. In kako smo lahko zadovoljni z uvrstitvijo in rezultati kranjskih tekmovalcev? Starejši mladinci so odšli v Ljubljano s kaj skromnim upanjem na boljši uspeh. Ekipa je bila največ zaradi šolskih obveznosti nekaterih članov, precej maloštevilna in tako so morali vsi nastopiti kar v treh ali celo v štirih panogah. Razumljivo je, da je tudi to prispevalo svoj delež k slabšim rezultatom. Razen dobrih Haf-narjevih 4:38,4 na 1500 m ovire in solidnih Pirjevčevih 11,4 na 100 m nismo videli in tudi nismo mogli videti ničesar. Ob tako skromni zasedbi posameznih disciplin tudi 8597 točk, kolikor jih je Triglav zbral, ni neuspeh. Nasprotno temu'pa so nas tokrat razveselile mladinke. A. Sajevic s 3. mestom v teku na 100 m (13,2), 1. mestom v daljini (5,00 m) in svojim deležem v štafeti 4x100 m (53,4 — 3. mesto), M. Sajevic s 1. mestom v teku na 400 m (64,8), Mežko-va s 1. mestom v metu kopja (33,56 m), Habjaničeva z 8,3 na 80 m in Beleharjeva z 8,5 na isti progi, Stok ova s 146 v višino in Kristančeva s 4. mestom na 400 m (67,6) so največ prispevale k osvojenemu drugemu mestu. Skupni seštevek točk (11.766, le 133 točk za ekipo Kladivarja, ki je bila prva) pa nam daje upanje da se kranjske mladinke uvrstijo v državni finale. Medtem ko so imeil Trigla-vani v Ljubljani najslabšo zasedbo prav v metih, pa so bili njihovi mlajši mladinci v Trbovljah prav v teh disciplinah najmočnejši. Satler je premočno zmagal v metu krogle, Ko-govšek pa v metu diska. Zaključek nogometnega prvenstva Gorenjske lige Tržič prvak brez poraza V škofji Loki pretep na tekmi Škofja Loka : Svoboda, neresnost Igralcev Prešerna, zaradi slabega igrišča v Naklem 0:3 p. f. za Kranj, najboljši strelec Petrovič tudi danes najboljši. V nedeljo je bilo odigrano zadnje kolo gorenjskega nogometnega prvensta. Pravzaprav je bila odigrana samo ena tekma. Tekma v Škofji Loki je bila prekinjena v 85. minuti zaradi pretepa! Tekma v Naklem je bila registrirana 3:0 za Kranj brez borbe, ker igrišče v Naklem ni bilo sposobno za prvenstvene tekme. Tako sta moštvi igrali prijateljsko tekmo, v kateri je s 5:i zmagal Kranj. Na tekmo v Tržič jc prišlo samo 5 igralcev Prešerna (ostali so odšli na dopust) in so tako domačini zmagali s 3:0 brez borbe. V nedeljo bomo letošnjega prvaka pospremili z najlepšimi željami v kvalifikacijah za vstop v slovensko nogometno ligo. Rezultati zadnjega kola: TABOR : ŽELEZNIKI 2:2 (2:0) Tabor: Podlipnik, Bevc, Slavnik, Kralj, Goropečnik, F. Hribar, Kovic, Pohlin, Stojanovič (Mejak), Rode Železniki: Cenčič, Benedik, T. Lotrič, Gartnar, Smid, Mohorič, Kofler, Mlakar, Tavčar, J. Lotrič, Demšar Strelci: Kovic v 13. in 26. minuti za Tabor in Mlakar v 56. ter J. Lotrič v 75. minuti za Železnike. Gledalcev je bilo okoli 100, sodil je Pretnar iz Radovljice. V prvenstveni nogometni tekmi, ki je odločala o četrtem mestu, sta se moštvi razšli z neodločenim rezultatom. Gostje so pokazali boljšo in zrelejšo igro ter so tako zasiuženo zasedli četrto mesto. ŠKOFJA LOKA : SVOBODA 11:0 (5:0) škofja Loka: Porenta, Berčič, Gvcrič, Langerholc, Zontar, Mi-helič, Rupar, Petrovič, Hribernik, Pehar, Berce Svoboda: Mulcj, F.. Erzin, Stoj-kovič, Svetelj T, Ajdovec, Zaletel. Svetelj II, škrjanc, R. Erzin, Reš Strelci: Petrovič v 5., 10., 23., 50. ter 56. minuti, Hribernik v 12. in 84. minuti, Berce v 40. in 70. minuti ter Erzin in Svetelj avto-gola. Sodil je Košir iz. Kranja. Pred pričetkom tekme je bila majhna slovesnost. Klub jc poklonil najboljšemu strelcu GNL šonck cvetja. To je bila hitra in lepa. tekma. Domačini so bili tehnično mnogo boljše moštvo in zasluženo zmagali z visokim rezultatom. V 85. minuti se je pripetil neljub incident. Igralec Hribernik je prodrl proti golu. Nad njim je bil storjen prekršek, vendar mu je sodnik pustil prednost ter jc tako dosegel gol. Preden pa je sodnik izrekel kazen nad Erzinom, je tega udaril Hribernik. V ta pretep so se vmešali tudi ostali Igralci In nekateri gledalci. Tako se je pričel splošen pretep. Sodnik je zaradi tega tekmo prekinil. O nadaljnjem poteku bo odločala tekmovalna komisija. NAKLO : KRANJ 0:3 p. f. TRZIC : PREŠEREN 3:0 p. f. Lestvica GNL: Tržič 17 14 3 0 75: 9 31 Škofja Loka 17 14 2 1 86:19 30 Kranj 17 9 S 5 43:24 21 Železniki 17 8 3 6 66:46 19 Tabor 17 8 3 6 29:28 19 Naklo 17 6 2 9 33:39 14 Svoboda 17 4 5 8 24:51 13 Prešeren 17 2 3 12 24:72 7 Bled 17 1 2 14 22:89 4 izven konkurence Triglav B 19 14 2 3 68:40 30 (Ta lestvica je bila pred zadnjim kolom uradno lizdana od tekmovalne komisije. Lestvica prejetih in danih golov ni v enakosti, ker manjka moštvo Jesenic, katere dane gole pa se šteje drugim moštvom) Lestvica strelcev GNL NAJBOLJŠI PETROVIČ # 30 golov: Petrovič (škofja Loka) # 19 golov: Tavčar (Železniki) in Bahlin (Tržič) # 18 golov: Mežek (Tržič) # 17 golov: Lotrič (Železniki), Ran t E. (Škofja Loka) # 16 golov: Demšar (Železniki) # 13 golov: Pajk (Naklo), Tiš-ler (Tržič) # 12 golov: R. Erzin (Svoboda) # 11 golov: Nikolič (Triglav B), Mlakar (Železniki) # 10 golov: Zaje (Bled) # 9 golov: Berce (Škofja Loka), Arsovski (Kranj), Kožar (Triglav B) # 8 golov: Skrjanc (Svoboda) # 7 godov: Krašovec (TržJič), Hribernik (Škofja Loka) 9 6 golov: Stojanovič (Škofja Loka), Stojčevski (Kranj), Hribar (Tabor), Sovič (Prešeren), Lebar (Bled), Vukotič, Tepina (Triglav B) ' #5 golov: Mozetič, Jagodic, Koder (Tržič), Kastigar, Bajželj (Kranj), Kovic, Urbančič (Tabor), Oman, Zupan (Naklo), Gorjanc (Prešeren), Norčič (Triglav B) # 4 goli: Pire, Pipp (Škofja Loka), Sturm (Železniki), Broi-čič, Polh (Kranj), Polak (Naklo), Zalokar (Bled) T. Kaštivnik Zadovoljiv uspeh V nedeljo je bilo na sporedu republiško prvenstvo za mladince in mladinke, ki sta se ga udeležili tudi obe ekipi »Kranja«. Za mladince je bilo prvenstvo v Slovenjgradcu, kjer je sodelovalo 5 ekip tako, da je vsaka ekipa odigrala 4 tekme. Kranj je že takoj v prvi tekmi igral s kasnejšim zmagovalcem Slovenj Gradcem in tekmo izgubil. V drugi tekmi pa so nesrečno izgubili točko, ko so igrali neodločeno s Fužinarjem 8:8. Fužinar jc izenačil 3 sekunde pred koncem tekme. Vsa tragika v tem pa je, da jc Kranj- še vodil s 7:4. V tretji tekmi so končno zmagali nad Šiško z 11:10. Tudi tu so dobro zaigrali. V zadnji tekmi pa jih je premagal Koper s 14:5 in to je najslabša tekma Kranja. Igralci so bili utrujeni, motila jih je vročina tako, da jih jc Koper zlahka nadigral. Na turnirju so zasedli 4. mesto, kar je zadovoljiv uspeh. Povemo naj še to, da so bili Kranjčani fizično najšibkejši in spet je prišlo do tega, kar se na podobnih prvenstvih vedno dogaja, prepiri zaradi starosti igralcev. Lahko rečem, da so pri Slovenj Gradcu in Kopru nastopili igralci, ki so starejši kot to dopuščajo predpisi prvenstva. Pripomnim lahko še to, da v Slovenj Gradcu cel dan ni bilo vode, ker so delali nov priključek na ostalo vodovodno omrežje. Ravno tako je padlo tudi še nekaj pikrih na račun organizatorja. , Mladinke pa so imele prvenstvo v Novi Gorici. Sodelovale so samo 3 ekipe, kar je za nadaljnji razvoj ženskega rokometa v Sloveniji zelo slabo. Kranj je zasedel drugo mesto, ko je premagal Novo Gorico z. 11:8 in v tekmi za prvo mesto izgubil s Šiško s 7:6. V zadnji tekmi so Kranjčanke zaigrale dobro, vendar pa še preslabo, da bi osvojile prvo mesto. Najboljša strelka turnirja je bila Jubilej jeseniških telovadcev Kot protiutež za že obstoječe nemško usmerjeno telovadno društvo »Turnvereln« so 2. oktobra leta 1940 ustanovili na Jesenicah slovensko telovadno društvo Sokol. Kljub pomanjkanju prostora in orodja je novoustanovljeno društvo lepo napredovalo. Prirejalo je nastope doma ter nastopalo tudi na drugih telovadnih prireditvah, med drugim tudi na vsesokolskom zle-tu v Zagrebu in Pragi. Leta 1914 je društvo razvilo svoj prvi prapor, a leta 1924 je pričelo graditi svoj dom, ki je bil dograjen v petih letih. V lastnih prostorih so pokazali telovadci še večjo aktivnost in s tem tudi večje uspehe. Po drugi svetovni vojni, ki tudi jeseniškim telovadcem ni prizanesla, so društvo obnovili in ga preimenovali v TV Partizan. Uspehi so bili iz leta v leto večji. Jeseniški telovadci so zastopali naše državne bar- ve na olimpiadi v Helsinkih, telovadna vrsta članov je osvojila prvenstvo prvega razreda itd. Društvo, ki je štelo že nad 400 članov, je zadnji leta nekoliko nazadovalo. Danes, ko proslavlja ■ svojo 60-letnico, šteje društvo 200 članov. Ob tem jubileju so pripravili telovadni nastop, ki je obsegal 11 točk vseh zvrsti telovadbe. Za nastop, ki je bil skrbno pripravljen ter kvalitetno izveden v nedeljo dopoldan, pa so pokazali Jeseničani premalo zanimanja. Morda bi bilo primerno 2. oktobra, t. j. na dan, ko jc bil ustanovljen »Sokol«, prirediti slavnostno akademiio in nanjo povabiti vse predstavnike družbeno-po-litičnih organizacij Jesenic, saj društvo, ki je bilo nekdaj eden izmed nosilcev slovenstva na Jesenicah, zasluži vse priznanje v domovini, ki je bila vedno Ideal njegovih številnih generacij. 40 let dela M Tržič Letos mineva 40 let obstoja nogometnega kluba v Tržiču. Ustanovitelj je bil že pokojni Leibacher Albert. Prvi igralci so bili v začetku deležni negodovanja občinskih mož, vendar je mladina ne glede na to z veseljem sprejela novo igro z žogo. ' Nogomet si jc končno utrl pot ter so tako imeli nekaj časa v Tržiču tudi 4 moštva. Vsa moštva so životarila. Bila so brez igrišč, brez prostorov in rekvizitov. Zaradi tega so se kmalu združila in v Tržiču je zaživel nogometni klub Ljubelj. Moštvo je imelo lepe uspehe, saj je uspešno nastopalo v Gorenjski nogometni ligi. Odigrali so celo nekaj tekem s sosednimi klubi iz Avstrije. Tako je v tem času nogomet postal v Tržiču vodilna športna panoga. Vedno več in več simpatizerjev je bilo na nogometnem igrišču. Po osvoboditvi je delo po- ■ novno zaživelo. S prostovolj- J nim delom so mladi zgradili | nogometno igrišče, okoli ka- • terega naj bi kasneje zrastel i športni park, vendar niso vedno naleteli na razumevanje ter tako lepa zamisel do danes še ni uresničena. NK Tržič letos proslavlja 40. obletnico nogometnega delovanja. Vsekakor je svoj jubilej lepo proslavil z osvojitvijo prvega mesta v GNL, vendar pa je želja vseh, da se ponovno uvrste v slovensko ligo tako močna, da jim bo šele to pomenilo polno zmagoslavje ob jubileju. Prepričani smo, da moštvo, ki je končalo ligo brez poraza, s 75 danimi in samo 9 (!) prejetimi goli, lahko uspe v kvalifikacijah. V kolikor pa jim to ne bi uspelo v letošnjem lotu, je mlad kolektiv garancija, kateremu se mora nasmehniti sreča. kandidatka za republiško mladin- Vendar lahko iz tega ^cnarno, sko reprezentanco Kranjčanka da delo predvsem z mladinci, Se Anka Ankele z 11. goli. ne poteka tako kot bi moral0' Na splošno lahko trdimo, da je kajti prva ekipa Kranja je veČi-Kranj dosegel zadovoljiv uspeh, noma stara in bo treba v njej neki je pri mladincih boljši od lan- kaj novih mlajših moči. skega, pri mladinkah pa isti. P. Ob aplavzu in žvižgu Po stadionu se je razlegel navdušen aplavz številnih gledalcev. Videli smo lepo zmago. Zmagovalec je premagal svojega nasprotnika za več me- Teorija in praksa trov. Ves izčrpan nasprotnik komaj doseže cilj. Zasliši se žvižg ter osamljeno ploskanje nekega gledalca. Šport je velikokrat krivičen do svojih ljubiteljev — aktivnih tekmovalcev. V športu ne vprašujemo, koliko truda je vložil tekmovalec, da je zasedel prvo mesto, da je dosegel dober rezultat. Važen je rekord, pomembno je zmagati! Aplavz zmagovalcu in neredko žvižg premaganemu — to je vse, kar je dosegel eden za vztrajno in naporno delo in drugi morda na osnovi svojih naravno pridobljenih telesnih dispozicij. Poglejmo ali je res vedno zmagovalec zmagovalec in premagani poraženi!? Aplavz je veljal šampionu. Res zadnje čase ni veliko treniral, vendar z lahkoto zmaguje na tekmovanjih. Hitrost in moč sta nje- gova aduta. Primanjkuje mu izdržljivosti, toda to ni važno. Šport zahteva zmago! Gledalci nagradijo prvo mesto! Bravo, ponovno je zmagal naš idol! Poraženi se je vestno pripravljal za nastop z močnejšimi nasprotniki. V svoje delo je vložil mnogo truda. Treningi so mu vzeli ves čas. Njegovo razvedrilo je v športu. Da je lahko šel v kino, je moral zanemariti trening. Sedaj ima slabo vest. Toda enkratna odsotnost od treninga mu ne bo škodovala, a vendar mora opravičiti zaupanje trenerja, ki ga je prvič uvrstil v ekipo. Trema, spremljevalec športnika, se ga prijemlje.'Kako bodo reagirali gledalci, ko bo v ekipi zamenjal svojega odličnega tovariša!? Aplavz zmagovalcu in žvižg poraženemu! Gledalci niso vedeli, kakšne so bile priprave nastopajočih. Videli so zmagovalca, šport je krivičen, a vendar ga gojimo, vseeno nam je nujna življenjska potreba. Zmagovalec je odšel iz. arene z nasmehom na obrazu, a s tesnobo v srcu. Ali je res on zmagal? Ve, da njegov rezultat ne ustreza njegovih telesnim sposobnostim. On bi lahko nudil še veliko več. Ne more pozabiti na neznanega nasprotnika, ki tako naglo popravlja svoj rezultat. Gledalci se niso zmenili za poraženega. Preslišal' je tudi osamljeni žvižg. On ni prepričan, da je šport krivičen. Krivični so samo gledalci. Zadovoljen je s seboj, saj mu je trener čestital k rezultatu. Z današnjim zmagovalcem se bosta še srečala . .. Morda pa bo takrat veljal aplavz njemu. Kljub porazu se že danes čuti zmagovalca. Premagal je samega sebe, postavil je svoj osebni rekord. Tudi če ga ne bi postavil, bi bil zadovoljen z nastopom, saj je naredil največ, kar je bilo v njegovih močeh. V vsaki športni disciplini se zahteva merjenje rezultatov, pri .katerih ima količina vloženega ' napora vzporedno, a sam uspeh dela primarno vlogo. Zaradi tega je šport često krivičen. Zmaga boljši, ne glede na trud, ki ga je vložil v svoje delo. P. Čolnar" 1435299999595