» ) Štev.flS Lienz, čreda lAolrtobra 1946. Leto 2. Mirovna konferenca, ki pravzaprav ni sklenila drugega ka¬ kor priporočila za mirovne pogodbe, katere bpdo šele izdelali zunas= nji ministri, je svoje delo s tem končala.* e se bodo in kadar se bodo zunanji ministri velikih sil. sporazumeli, tedaj bodo podpisane in s tem uveljavljene mirovne pogodbe z Italijo . Romuni jo, Bo l-ga= . rijo,. . Madžarsko in Finsko.Ostalo pa bo še naprej nerešeno osrednje- evropsko vprašanje, kaj bo z Nemčijo. Sporazum v tem vprašanju bo vsekakor mnogo težji kakor je bil n.pr., sporazum glede Italije, dasi je bil tudi ta zelo težak. Nemčija, ki je danes zasedena od Štirih velesil, je že zdaj velik kamen spotike med zasedbenimi oblastmi ene ter druge cone. Vidimo napreč Se zdaj v "nemški politiki" po= sameznih velesil čisto različna stremljenja, ki odkrivajo tudi čisto različne namene -posameznih vlad.Razločno vidimo,, kako se že danes ena ali druga stran prizadeva, da bi najprej za svojo politiko pri¬ dobila čim več nemškega javnega mnenja, da bi potem v Nemčiji in po njej v Srednji Evropi lahko zagotovila svojo veljavo. Ta tekma je zdaj dobila viden izraz tudi v posebni sbja= vi brit.zun.ministrstva, kjer so britanski strokovnjaki izdelali poseben predlog, ki ga uradno imenujejo "Berlinsko pismo". Ta doku= ment bo Bevinu služil za podlago pri pogajanjih na svetu zunanjih ministrov glede Nemčije, ki se bodo pričela po 20. novembru. Kakor nagiaša londonski list "Observer", ta novi angleški načrt glede Nem= čije vsebuje take predloge, o katerih Britanci že vnaprej slutijo, da bodo naleteli na najhujši odpor pri Rusih in pri Francozih. Za te predloge so se britanski, strokovnjaki odločili, ker vidijo v njih edino možnost čimpiej odstraniti nevarno gospodarsko propadanje zahodne Nemčije, ter jih hočejo izvesti za vsko ceno, čeprav bi glede njih z Rusi ne bilo mogoče doseči sporazuma. Glasnik britan= skega zastopstva v Berlinu je nastali položaj tako-le označil. "S tem predlogom smo odprli vrata za sporazun z Rusijo glede rešitve nemškega vprašanja. Ne prikrivamo pa si, da ta odlo= čitev Vel, Britanije, ki hoče gospodarsko zastajanje v Nemčije za vsako ceno ustaviti, pomeni vendarle neko nevarnost, te se štirje zunanji ministri pri novemberskih konferencah v New Yorku o nemškem vprašanju ne bado megli zediniti,'bosta Vel.Britanija in USA pri= siljeni, da-bosta krenili v razvoju svojih področij v Nemčiji na. docela nova in neodvisna pota ter sta pripravljeni, če bo treba, po= staviti'se po robu tudi ruski upravi vzhodne Nemčije. Največja ne= varnost.pa bi bila v tem, če.bi meje med vzhodno in zahodno Nemčijo začeli še bolj utrjevati."' SMUTS SVARI Sivolasi južn^-afiiškš IrAvnik general Smuts zdaj potuje ,po zahodni Evropi in oznanja potrebo evropske vzaj emnosti, Dasi sta= jremu državniku križajoči se svetovni nazori vzhodnega in zahodnega sveta niso docela jasni ter mož v njih vidi le navadno politično taktike, ki ne izključuje sporazuma med vzhodom in zahodom, vendar Domači glasovi, 16.X* 1946. Str. "2 Štev. 116 so njegove besede o novi ureditvi Svrope vredne.vsega premisleka. V nedeljo je govoril pred belgijskim parlamentom, kjer je. naglasil, da bodočnost Združenih narodov najhuje ogroža zloraba veto pravi= ce, ki se je velesile poslužujejo v Varnostnem svetu. Dejal.je: "Veto pravico, so sprejeli zato, da bi z njo povezali velesile v vseh vprašanjih, ki se tičejo svetovnega miru. Zdaj pa jo zlora¬ bljajo v tekmovanju svoje politike. S tem je postavljen v nevarnost prvi temelj vsakega upanja na svetovni mir."' . 'Nato je maršal Smuts ponovil svoj poziv, naj bi velesile še enkrat se lotile svoje naloge in bi skušale ohraniti svetovni, mir. Največ j e vprašanje današnjega dneva pa je mir v Evropi, le se ne bo posrečilo, da bi .že zdaj . postavili zdrave temelje za evropski mir, niti charta Združenih narodov ne bo več mogla zajamčiti mi~ ru v Evropi."... Nato je razlagal, da ideologa .cepitev Evrope zanj ni preveč resna, da so to le razvojne bolečine, ki bodo minile in bodo kmalu tudi pozabljene. Nato je rekel: "Ne vidim nobenih ne= premostljivih rrepadav med zahodne in vzhodno Evropo. Vsi taki po.= javi so le časovni in izvirajo iz naše gospodarske in duhovne kri= ze, niso pa preveč važni.Prepričan pa sem, da je edino zdravilo za Evropo tak načrt, ki bi jo vso povezal v eno celoto in omogočil obnovo te celine." mO LOTOV GRAJA Ruski zunanji minister je v ponedeljek .časnikarjem v Pag rižu v svoji izjavi ostro grajal delovanje mirovne konference', še bolj ostro pa politiko zavezniških velesil. Dejal je, da je glaso= 'ralni način na konferenci bil nepravičen. Države, ki jih kako vpra= sanje sploh ni brigalo, so lahko preglasovale druge države, ki so se borile za svoje živijenske interese. Glede Finske je dejal: "Ameriška delegacija ima s Finsko svojo politično igro. Računala je, da bi z navidezno prijaznostjo utegnila'pridobiti Fince. Finske za&topnike bi pred to igro rad posvaril." Glede Trsta je Molotov rekel: "Konferenca je večkrat pre¬ kršila dogovore, ki smo'jih bili sprejeli zunanji ministri. -Glavna krivda za to je pri Vel.Britaniji, Združenih državah in Franciji,ki jim niso mari prevzete obveznosti'. " Glede grško-bolgarskih meja je izrekel to-le sodbo: "Vsak nepristranski opazovalec bo razumel, da je balo to glasovanje-o' grško-bolgarski meji velika politična zmota. Vendar naj-Bolgarija ne izgubi poguma. Glasovanje na tej konferenci ni bilo pravilno in ga svet zunanjih ministrov ne bo sprejel. Končno se je . olotov pritoževal, da najbolj prepričevalni dokazi niso imeli uspeha: "Zastopnik Združenih držav - je o vseh vprašanjih prvi glasoval. Kakor hitro je on oddal svoj glas, smo že vedeli, kako bo za njim glasovalo 12 ali 13 drugih delegacij. Ta sku pina je poskušala, če ji je to ugajalo, da je zagoto.vila sprejem kakega sklepa, ne oziraje se na to ali je tak sklep pravilen ali na= p ač en. " sLovensizA gi mn azija v seniGMU-ji V begunskem taborišču v■Senegal!ji (Italija) je slovenska gimnazija, ki so jo angleške oblasti x e prej priznale, zdaj pa so jo priznale tudi italijanske upravne oblasti. Pač pa so morali .slo¬ venski dijaki naknadno delati pred italijansko komisijo izpite in Bicer od prve do ! Ieste šole. Izpite je delalo 43 dijakov. "Združe= na Slovenija" glasilo slovenskih emigrantov v Italiji, ki izhaja v Štev. 4l6 ---— Domači glasovi, 16 > 1,1946•> --Str. 3. Senegalliji tako-le poročaj " Izpitni komisiji za enotno nižjo gi.~na.zijo ki obsega le prve tri razrede, je predsedoval ravnatelj Aroldo B.ellardi, ko= mi si j.orna za višjo klasično in realno skupino pa ravnatelj Vitto- rio Solazzi. Izpitom je prisostvoval tudi tajnik providitorija (prosvetnega referenta) v Anconi, prof, Simoncini. Dr,Franc Suzzi iz Trsta je bil tolmač in obenem izpraševalec za italijanščino in angleščino. Prof. Grionpaolo pa je bil izpraševalec za risanje in umetnostno zgodovino. Ostali izpraševalci so bili slovenski profe¬ sorji. Uspeh je bil prav zadovoljiv. Od vseh dijakov le-eden ni izdelal. Najbolj so. se,.postavili peto in šestošolci, najmanj pa pr¬ vo in četrtošolci. Veliko pozornost posvečajo v italijanskih šolah še vedno telesni vzgoji, ki jo prav strogo redujejo, pri realcih pa risanje. Čudili pa so se italijanski pedagogi, da se morajo na¬ ši klasiki učiti tudi geometrijo, fizike in kemijo. Šestošolci obeh skupin so morali polagati izpit tudi izpit čez umetnostno zgodovino in filozofijo, kar so sc oboje prav dobro naučili šele zadnji me¬ sec. PetoŠolcem pa je znanje umetnostni zgodovine pripomoglo do po¬ prave v oceni risanja.. Na splošno lahko rečemo, da so vsi zadovoljni. Italijanski šolniki, ki so v nekaterih predmetih bili presenečeni nad znanjem naših dijakov, naši profesorji, ki jih dijaki niso 0 = sramotili, in dijaki, ki so.se na splošno dobro držali in bodo dobi= li te dni italijanska državna spričevala« Starši in odbor pa sta hvaležna zlasti prof, dr. Suzzi ju in ravnatelju dr. Stoparju, da sta. vso težko zadeve tako lepo izpeljala." P^iSEL JEKANJE V USA PD VELANO ? Med najtežjimi vprašanji', ki. jih bo moralo v bodočem lotu obravnavati 80* zasedanje kongresa šoruženih držav, je sprem el) a zako** na o priseljevanju v tem smislu, da bi bilo s tem pom-gano evropskim beguncem, človekoljubni oziri bodo zagovarjali revizijo dosedanjega zakona, čeprav je bila v zadnjem četrtstoletju pretežna, večina kon= gresa proti vsaki spremembi prišel j ovalne politike. Ravno kongres jev letih po prvi svetovni vojni postavil močen obrambni zid proti priseljencem ter je s tem zmanjšal njihov število od povprečno 1 mi¬ lijon na okroglo 150.000 letno. Ameriška javnost je odobravala to zmanjšanje in skrbno izbiro priseljencev, zato Amen.kanci niso nikdar poskušali spremeniti svojega stališča. Kljub temu pa se je izven predpisane kvote priselilo veliko trgovcev, profesorjev, dijakov in raznih poklicnih strokovnjakov. Politično za spremebo zakona o priseljevanju v letu 1947 ne kaže posebno dobro, .ožno pa je, da bo "alostna usoda Evropejcev, ki so ostali brez doma, pripomogla k temu, da bodo dosedanji strogi zakoniti predpisi nekoliko omiljeni. Mnogo bo na to vplivala.’tudi sestava kongresa, ki bo izvoljen 5. novembra letos in se bo prvič sešel 3. januarja 1947 , kaker^fcudi razvoj mednarodne politike, po¬ sebno kar se tiče Palestine. Že dosedaj je predsednik Truman, kolikor je le mogel, tolmačil v korist, (*di spl a c ed persons", pa naj je šlo za Jude, katoličane ali pravoslavne« Našli so tudi pomanjkljiva mesta v zakonu, ki so omogočila vselitev okrog 3-900 osebam mesečno, v USA. bo kongies razpravljal o piti selitvenem vprašanju, bo s t^m prizadeta večina držav, ker bodo pri obdelovanju tega vprašanja napravili temeljito razliko med pripadnostjo k posameznim narodno¬ stim iz različnih zemljepisnih pokrajin sveta. Pri podpisu sedanje= ga zakona so bili "tujci, katerim so ne more podeliti državljanstvo", od priseljevanja izključeni, kar je zbudilo veld ko nezadovoljnost v vzhodnih državah« To so pozneje spremenili, in zdaj se mo-re letno vseliti po sto Kitajcev, Indijcev in Filipincev, Štev. 116 Str. 4 Domači glasovi, 16 .X.1946. --- IZOBČENJA IZ KATOLIŠKE, sovjetska propaganda,, kar velja tu= CERKVE. Reti ter poroča: "Vati* di za .zgoraj omenjene "grajane 1 ' fil= kanski radio je 14 . t.m. obja= me, se zdaj uradnim komuni st''m ne vil, da so izobčeni vsi, ki so zde več dovolj -pravoverni' 1 . Ti sodelovali pri obsodbi nadškofa ponavljajoči se nastopi zoper sov= Stepinca, ko je Če poprej bilo jetske kulturnike pomenijo začetek izrečeno izobčenje maršala Ti= novih”čistk ! ' v vrstah sovjetskega ta iz katoliške Cerkve." komunizma. ZA OBSOJENEGA -'NADŠKOFA DR.STEPINCA. Iz-Milana poročajo da je milanski nadškof kardinal dr.Schuster svojim vernikom naslovil prošnjo, naj molijo, da bi Bog, ki vse more, rešil- ■ ječe nadškofa dr.Stepinca. Ta obsodba je žalitev vseh kato¬ liških škofov. ■■ ■SLOVENCI V ITALIJI. "Ze¬ dinjena Slovenija" 3. oktobra po roč 7 . da je nekaj članov slo¬ venskega taborišča v Senegalli= ji 9 odšlo na stražarsko slu= -bo vPalambino. POTNI LISTI NAJ SE ODPRAVIJO., j Te dni .so ee 'sešli v Londonu zastop= niki turizma-/iz 41 držav, da izmen j a= jo svoje izkušnje ter se pomenijo o bodočih načrtih in skrbeh. Gotovo se ni še nikdar -zabavljalo v toliko jezikih nad potnimi listi in vizumi; vsi so bili edini v zahtevi, da se morajo mejni plotovi podreti.Lepo je povedal avstralski- zastopnik ,50 ^ prihajajo čez meje turisti, da 0 = ™ stanejo .armade doma.." Res, kako pri= jetno*bi bilo življenje, ko bi izgi= nilo nezaupanje s sveta. "HAMLET" V SLOVENSKEM BE= TABORIŠČU. UNSKEi zvečer so v slovenskem begun= skem taborišču v Senegalliji 9 uspešno uprizorili "Hamleta". VOJAŠKO ZVEZO je Sovjetska zveza predlagala Perziji. Per= zija bi od Sovjetske zveze do= bivala orožje, letala in vojaškečni svetovalce-. ' ter ČOKOLADO MESTO MESA* t den.dobivajo Dunajčani. "CISTKA"V RUSKEM KOMUNI Z. JJ. "Pravda" glasilo komunistične stranice je objavila v uvodnem članku ostro kritiko nekaterih v zadnem času napravljenih filmov. Posebno napada dela tu= di v inozemstvu znanih režiser¬ jev Eisensteina (za film "Ivan Grozni"). Pudovkina ("Admiral Nahimov/") in Trauberga ("Na= vadni ljudje). Po mišljenju lista je naloga ruske filmske industrije predvsem v tem, da zasidra v narodih Sovjetske zve ze komunistična načela, ne pa da ustreza malomeščanstvu. - Daši so sovjetski filmi pred vojsko bili velika in uspešna VELIKOPOTEZNI NAČRTI V- FRANCIJI, Največ vode ima v Franciji' reka Bho- na. Vendar je od svojih 81Š km ' dol= Ene 6.oktobra5ine plovna le v 'dolgini 490 trn. Vsled močnega padca, (ponekod nad 1 m na. km) in deročega toka pa je pro* met na tej reki desetkrat'-manj Si, kakor na mnogo manjši 'reki Sejn¬ in, ni nikdar dosegel 1 mllLjon tc v Le 750 - 1.800 k.s. močni motorni vlačilci morejo zmagovati močni re= tok. Izlivi so zasuti s peskom, so marali pri Marseille zgra= diti poseben, 7 --.km dolg ,prekop, ^ ki je stal 200 milj zlatih frankov. Pri tem pa je zemljepisni položaj Rhone in njenega uštja kar moč ugo= den. Od Port Saida čes Marseille v Strassbourg je po vodni poti le 3850 km, medtem je skozi Gibraltar in Brest 6800 lem. Eh oh a je z rekami Rena, Seina in Lo.lra povezana s ka= -hali. Sedaj delajo načrte, po kate= •rih bi zvezali Ehono s celotnim fran¬ coskim .in • evropskisa'knh"Hi' ra¬ čjem, tako, da bi Cr varni^čolni mo= gli prispeti n*i ..vnest v "enevo, kjer si: hoče Švica zgraditi .veliko pri= te= stanišče, podobno onemu v Lyonu. Ve= likega pomena je Rhona tudi za pre= t skrbo debele z električnim- tokom. Zdaj nadaljujejo po vojni prekinje¬ na, dela pri zgraditvi velike dolin= ske zapore- pri Bellegnfde, Elektrarn na, ki jo bodo tam zgradili, bo da¬ jala okrog 2 miltiardi Lov. ellrtr, tein.