Žuža maža, biba, čič   Ivan Matelič
Žuža maža, biba. Lič usedli so se dražno v ždiL in so vneto raodrovali. kje bi  lahko izkovali  z  lahkim   delom   mnogo haska.
2uža modro se popraska: »Ce bi v loterijo dali. He! milijonček ni po šali.« ».laz ne tvegam, bratca, niL!« reče najmodrejši. čiL. »Kdor se z loterijo ukvarja, mora imeti že denarja.a
Pa povzame modra biba, v ždiČu važno se zaziba: »Za beraČe, revčki laČnt, bi ne hili niL napačni.«
j>Fej, sramota! Tak predlog! Tvoj ponos res ni visok!« se zadereta oba. Žuža pa takoj doda: »Moli. klanjaj se. udeluj, ponižuj in moieduj, trkaj strahoma na duri, vsakdo te lahko nakuri. Nel Res ne! V sramoti taki pač žive samo bedaki.«
Tretji v zboru. modri čiL, Be popravi lepše v ždič: »Kaj, pa če bi le sklenili, da bi dela se lotili? Pridne roke in razsodnost — Le izkoristiš vsako ugodnost, v dvojni prid obračaš trud. Delo polno je spodbud.« Krepko se navduŠujož, so sklenili oberoč: »Le pošteno, trdo  defo daje   haska, beli   jelo.«
»Dclo treba je izbrati,« svetuje spet LiL moŽati, »take baže, take stroke. ki se samo prime roke, ki ti v mesu je io krvt, da boš nezavedtio pr^-. kamor pttmeŠ, kjer pričneš, brez potu in truda uspel« Dal,ie so pomenek predli, vse stanove so navedli. »Cenjen je krCroarski stan.o »Mira nimaš noč in dan.<t »Kaj bi se mesarstvo zdelo?« »To je bolj zverinsko deio.« wPa z Živahno trgovino? Tu kopiČiŠ imovino! Če si kupcu kos, sleparju, melaš, brskaš po denarju kakor kura po smetišču. Sam ostaja ii v pe^ fišču.« »Vedno biti le na preži, da te kdo kdaj ne omreži! Ko najveČji up je. nada. cena blagu v zgubo pada. Kar se v trudu ti naspe, to verižnik ti požre« — Tn ueibali neumorno ter pretehtovali sporno, stopnjujoče v jažjem dušku so o poslu in zaslužku.
Danes sem pogledal v ždiL. 2u?a maža, biba. Cifi že razpravljajo možato preiresaje jedrnato  in   navdušujoč se smelo,  kdaj  se  rok   jih prime  deio.