0 slovenskih šolah na Štajerskem. (V dež. zboru v Gradcu govoril poslanec dr. S e r n e c.) (Konec.) V popolnoma slovenskih kmetskih občinah morajo bili šole povsem drugačne, kakor v raestih in trgih, kjer bivajo Nemci in Slovenci. Ustanavljali saraonemške in samo-slovenske šole v tako raajnih krajih pa je tako glede troškov kakor v vseh drugih ozirih ponesreeeno podjelje. S to ločitvijo se otrokom obeh narodnostjj vzame prilika, naučili se drugega jezika, in škodo imafo prav ti otroci. Ko bi imcli škodo samo nemški otroi, ne bi imel pravice, razpravljati o tej stvari, a ker jo bodo tudi slovenski otroci imeli, smem gotovo o tem govorili. Ge pravi gosp. dr. Starke!, da so naj nemški otroei na Spodnjem Štajerskem uče slovenskega jezika, zakaj *».¦ polem tako unema za čistoneinške šole v tako majhnih krajih? Če se pa eelo vladni služabnik za take nemške Sole poganja, potein moram izreči le svoje obžalovanje in pristaviti, da se z ustanavljanjem takih, po narodnosti Iočenih šol v tako malih krajih mimo vse druge škode za vse šolarje tudi razpor poveča in otežuje narodoma izhajanje. Tega bi pa vladni služabnik vender ne smel pospeševati. S prekrižanimi rokami gledamo, da si na pr. v Celju nekateri nemški roditelji prizadevajo ovirati svoje otroke glede učenja slovenskega jezika in da je v mnogih nemških rodovinah poslom prepovedano, govoriti z otroci slovenski. To je stvar nemških roditeljov in mi se v to nimamo utikati. Ge pa postanejo ti otroci zdravniki, pravniki in se hočejo k nam vrniti, pa ne najdejo kruha, ker ne znajo slovenskega jezika, potem tega tudi nimamo obžalovati. Mi ne branimo nikomur, da si po svojem kroju pomaga k sreči, ko bi le mi mogli vedno po svojem kroju živeti; in ko bi se našim otrokoin glede gojenja materinščine dalo to, kar imamo tirjati po osnovnih zakonih, bi bili povseni zadovoljni. Jako osupnilo me je to, kar je g. dr. ritarkel povedal o vzgoji »nemško mislečih« učiteljev. Vzgoja odpadnikov, da bi poučevali nemške otroke, je nevarna stvar. Gospoda raoja ! Take učitelje, ki se odvrnejo od svojega naroda, vam drage volje prepuščamo. (Dobro!) Tisli, ki zataji svojo narodnost, ni nič vreden človek in lima značaja! (Prav res!) Obžalujem Vas, če niislite, da liodo taki Ijudje dobri vzgojevalci Vaših otrok. Kdor se no zaveda svoje narodnosti, kdor svojo narodnost zataji, gotovo ni dober vzgojevatelj. Ge si bočete vzgojiti odpadnike, ne boste pritegnili dobrih Ijudij k sebi, in na vašili otrokili bi se jnašoevalo, ako bi jih takim Ijudem prepustili. Rekli "oilo, da je brezznačajen človek, in če bodo zasledovali y njegovo življenje, spoznali bodo skoro vedno, da je pri njem tudi v drugih ozirih marsikaj gnilega. Tega nisem samo jaz opazil, resničnost te trditve je pri nas splošno znana. Ne odobrite torej takih receptov, po kalerih naj se iz slovenskih otrok vzgoje take vrste »nemško mislečih« učiteljev. ¦ • Kar sc tiče predlogov g. dr. Starkelja, tako ne verujem, da bi se kdaj izvršili. »Nemške šolske občine« — »slovenske Solske občine« — takih pojmov ne pozna zakon. Kak red bi bil to! Šolske občine so krajne Vlolske občine in se ne morejo ločiti po narodnosti. Samo po sebi je umevno, da bodemo — moji somišljeniki in jaz — glasovali proti temu predlogu. Na jedni slrani bi bil želel, da ni prišlo do te razprave, katere rai nismo pouzročili, na drugi strani pa ne obžalujem, da sem opozoril na nekatere stvari, ki mnogim 'non.la- niso bilo znane. U^Hcljplvo ne pridobi pri renegatili ničesar in ni po njih nikdar nie pridobilo. (Dobroklici. (iovorniku se česlita.)