f V.
List
32.
Tečaj XXXIX.
spodarske
?
obrtniške
narodne
zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol eta 2 gold., za ěetrt leta 1 goid.; pošiljane
po' pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr.

Ljubljani v sredo 10. avgusta 1881.
0 b s e g : Oklic
Sušenje čespelj
ri vrsti u
naprava prunel
Kakošni so pripomočki za ohranjenje sadnih in gozdnih dreves
in kdo naj y prvi napravljati siršnik, našim sira
venske šolske knjige. (Konec.)
telja v tem predmetu podpira?
skim zádrugam v poduk.
poštnih hranilnicah
Pravila Vipavskega sadjerejskega društva.
Kako
Gospodarske novice.
Matica slovenska in pa slo-
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari
Sušenje
naprava prunel.
Oklic.
Spisal Jak. Majđic. Po mar8ikaterih krajih opazujem letos drevje z
C. kr. kranjska kmetijska družba bode iz državne lepim sadjem dobro obloženo. Posebno sem videi v nekaterih vaseh Gorenjskega in Dolenjskega češpljeva drevesa polna. Premišljeval sem pri tej priliki, kako
subvencije, ki jo je za letošnje leto přejela od nisterstva kmetijstva, podělila nekoliko podpore tudi
mí-
za
napravo in vzdržavanje šolskih vrtov
lepa svota denarja bi se lahko pridobila iz tega sadů
y
ko bi naši vašcani znali in
pri ljudskih šolah in pa
ter tako do
vece
hoteli to sadje obrniti
vrednosti spraviti. Uže pred dvema
za povzdigo in zboljšanje domače ovčje letoma je sadjereje strokovnjak mnogo pisai o umnem
reje
sušenji sadja, posebno čespelj. Narisal nam je v
Za napravo in vzdrževanje šolskih vrtov
it
vicah
a. žalibog, redka, da, prav
)i
No-
izvrstne sadne sušilnice, opisal način sušenja itd.
>
redka je prikazen, ce
zaradi
(drevesnic) bode dala kraj nim šolskim svetom tega tu ali tam koga vprašam, da bi mi dal odgovor, majhne zneske v denarji in darovala cepljena drevesca da je kje tako sušilnico opazil. Kaj pomagajo našemu
in cepiče, in to pred vsem takim šolam, katere nimajo še vrta, pa dokažejo , da so uže v posestvu za vrt
boremu kmetu časopisi, ako jih ne bere ali pa ne po-
, kar je bral ! Kmetijstvo je ste-
sluša, ali hitro pozabi
ber blagostanju ,
od kodi hoćemo ta steber dobiti
dobro pripravnega zemljišča in da se krajni šolski svèt če se v ljudskih šolah ne veepuje v glavo in v srca v svoji dotični prošnji izrečno zaveže, da bode nemu- kmečki mladini nekako nagnenje do tega znanstva,
ki
bode prihodnjemu gospodarju pomagalo do boljih do-hodkov in mu zlajšalo življenja breme.
Ko
pa je
člo-
doma za šolske namene pripraven vrt napravil ter ga
za zmerom šoli kot učni pripomoček obránil.	vek goli ođrastel> mu je branje kmetijskih knjig
Za zboljšanje domače ovčje reje bode ia kmetijskih časnikov živa potreba, v katerih
družba kmetijska nakupila nekoliko ovnov lepega uk- najde dobrih naukov in dobrih svetov za umno gospodarstvo. Zato bi dolžnost vsacega iskrenega rodoljuba bila, nagovarjati in siliti kmeta, da bere ali si
viškega plemena na Koroškem in jih brezplačno darovala takim gospodarjem , ki v svoji po županstvu
in župniku potrjeni prošnji dokažejo, da a) uže več
let in precejsnje število redijo za ovčjo rejo posebno ugoden,
j
in
brati dá kmetijske časnike.
Pa obrnimo se nazaj k predmetu, ki na čelu stoji
da je njih kraj temu članku. Češplje se lahko na več načinov v denar
da jih je volja?
dobljenega ovna, kolikor umna živinoreja dopušča, svojim sosedom za pleme prepuščati.
spravijo, ali da navadne pa dobro posušene, neokajene
prodamo, ali pa kot prunele
>
to je

da so olupljene
in koščic oproščene, ali da kuhamo iz njih „žgano vino
u
pod imenom „slivovica".
Moj glavni namen je tù popisati
y
kako
se
prunele. Predno se pa lotimo naprave prunel
delà j o
;
mo-
ramo pred vsem imeti za to potrebne priprave: 1) pravo sušilnico, 2) kadilnico. S ušil nic a ni ravno neobhodno
Prošnje za podporo šolskih vrtov in za ovne se imajo pismeno najzadnji čas do sv. Mihela vložiti pod-pisanemu glavnemu odboru. Ker so pa predstojnik i
podružnic kmetijskih v posamesnih okrajih po de- potrebna, kajti ko je še solnce v pričetku jeseni močno, želi poverjeniki glavnemu odboru, zato je treba, da res- se vse to lahko na solncu opravi. Drugo je kadilnico odboru vložene prošnje potrdi tudi predstojnik nica. dotične kmetijske podružnice.
Glavni odbor c. k. kmetijske družbe
to se lahko porabi prost zaboj , kateremu se naredijo od spredaj čisto prosta vrata, v zaboj pa de-
lese. Lese se lahko napravijo čisto prosto
D6J0 ćj y u an lugu« aou xaui\u	vioiv; ^ri votv
iz vrbovih šibic; ako kdo hoče boljših, naredi naj jih iz dešČic. Zaboj se mora dobro zamašiti, da žvepljeni
ali
v Ljubljani 5. avgusta 1881.
/
254
dim ven ne vhaja. Ko se denejo olupljene češplje notri, se pod lese postavi v posodo žrjavice in na-njo dá žvepla, da se tako dobro kadijo, to je, ožvepljajo.
Za napravo prune i je najboljše vzeti še ne^po-polno zrelih češpelj. Delo samo vrši se pa tako: Češplje se olupijo (obelijo) kolikor mogoče natanko; ko so olupljene, se takoj nesó v zaboj, kjer se pustijo v žvep-lenem dimu dobrih par minut, da lepo rumene posta-nejo, a ne rujave; potem se denejo na solnce ali pa v dobro sušilnico (naše navadne domaće sušilne peči temu ne vstrezajo), da dobro zvenejo; na to se jim vzamejo koščice ven na nasprotni strani peclja. Po vsem tem se tukaj tako stiskajo z dlanmi, da postanejo lepo okrogle in da dobijo podobo posušenih fig, kakor se v navadnih vencih kupujejo v štacunah. Ko jih tako pripravimo, jih denemo zopet na lese ali druge deske in na solnce par dni, da se do dobrega osušijo. Potem se vložijo v zaboje, katerim se straní prevrtajo. Vkladajo se pa tako, da se na dno dene dobra lega prunel, na-njo pa listja od breskev, ali pa še bolje listja od lavorike; na to pride zopet lega prunel, lega listja in tako naprej. Zdaj se spravi jo prunele za daljno rabo ali prodajo.
Na ta način dobimo prav lepo svoto novcev za tako brez stroškov napravljene češplje. Zato poprimite se, dragi vaščani, tega delà!
Pri tej priliki naj posebno priporočim prečastiti du-
hovsčini in pa večim kmetovalcem, ki imajo lepe sadně vrte in s prelepim sadjem obložena drevesca, naj bi za-Čeli s svojim zgledom vnemati kmete, da začnó bolje gospodariti s pridelanimi češpljami in ne ostanejo vedno gluhi nasproti opominu, ki ga jim daje naš Vodnik,
rekoč:
Glej stvarnica vse ti ponudi, Le jemat od nje ne zamudi;
Lenega Čaka Strgan rokal, Palca beraška, Pražen bokal!
in kdo naj v prvi vrsti učitelja v tem predmetu
pođpira?
V nasi mili domovini se je pričela umna sadjereja posebno v novejši dobi pospeševati; najboljšega vspeha in nade imamo pa mi, dragi mi tovariši, se nadejati. Vsacemu od nas je znano, da so dobile naše šole v no-vomeškem okraji po trudopolnem prizadevanji c. kr. okrajnega glavarja gosp. Jos. Ekl-na in za šolski blagor vnetega c. kr. okrajnega nadzornika g. Antona Der-ganca z malimi izjemami sadne vrtove in drevesnice, katerih vrtnarji smo mi, dragi tovariši.
Prizadevati si hoćemo, da našemu ubozemu kmetu k obilnejšim dohodkom pripomoremo v njegov blagor in korist. Naj nam bode vedno pred očmi izrek:
„Skrbi za huda leta Morč uboz'ga kmeta."
Gotovo je, da sadjereja zeló povzdiguje blago-stan dežele, in da je sadje velikokrat krepka bramba zoper lakoto itd. Tudi se ne more trditi, da bi se za-voljo sadjereje kako drugo delo zanemarjalo.
Veselo je slišati, da se širi umna sadjereja v naši deželi; a vse več bi se še lahko storilo, ker je še veliko praznega prostora, ki je za sadno drevje zeló pri-praven.
Da se pa tako imenitni namen doseže, je treba mladino podučevati v sadjereji in jo za njo vnemati.
Ako mladina doraste in skrbi za sadjerejo, daje so-sedom lep zgled , in tako se širi ljubezen do sadjereje po naslednikih in se vedno bolj ustanovlja.
Nihče pa nima ugodnejše priložoosti, da v mlada srca cepi ljubezen do sadjereje, kakor učitelji, katerim je izročena kmečka mladina. Uže pri navadnem šol-skem uku lahko učitelj učence vnema za sadjerejo , še veči prid pa bode za šolsko mladež, ako učitelj skrbi, da se marljivo dejansko poučuje v sadni drevesnici, in pri vsaki priliki v šoli bere in razlaga kaj iz vrtnar-skih knjig.
Učitelj naj priporoča, da se sadno drevje marljivo snaži. Za snaženje in obrezovanje drevja sicer vsak letni čas ugaja, a najboljši so pozimski meseci ; in ravno ob tem času ima sadjerejec in poljedelec za ta posel največ časa, ko drugo navadno delo miruje.
S snaženjem drevja si pa tudi kmetovalec dosti-krat v zadregi ob zimskem času potrebnih drv dobiva v bližini svojega stanovanja , ter mu ni potrebno v po več ur oddaljeni gozd po-nje hoditi. — Ta prid naj bi si kmet in sadjerejec dobro v spomin vtisnil in ga nikdar ne izgrešil ! Sadnemu drevju s tem pomaga k lepši rasti, boljšemu razvoju in bolj gotovi produktivnosti, sam sebi prihrani veliko težavnega delà, ter si zagotovi boljših dohodkov, drevje v krepki rasti in lepem razvoju obrani.
Tudi se premalo ceni gnojenje sadnemu drevju. Mnogo dreves samo zato malo sadů donaša in nazadnje konec vzame. Pri sadjereji je tedaj zeló važno to , da sadjerejec drevju pripravnega gnoja daje v pravi razmeri in tudi v pravém času. Najbolje se sploh gnoj sadnemu drevju prileže iz strohljivih tvarin in v te-kočem stanu, kajti tak gnoj hitreje v zemljo pride do koreninic drevesnih, ki ga srkajo; suhi gnoj nasproti le počasi s pomočjo deževnice v zemljo dohaja. Povodni gnoj se vlije v jamo, katera je kakega li'4i metra široka in pol metra globoka, ter se tako daleč od debla skoplje, dokler veje drevesa segajo. Ko je gnoj va-njo vlit, se zopet zasuje.
Najbolji čas drevju gnojiti je od spomladi do jeseni , in sicer zgodaj spomladi zato , da rast v drevesu izbudimo, — ds, drevo nastavlja sad, se mu prileže gnojenje malega in velikega travna.
« Zatirajo naj se sadnemu drevju škodljive živ ali: miši, gosenice, metulji, sadni crv, hrošči, mravlje, uši, ose itd. Koristne živali, ki sadjerejcem skazujejo po-Bebno ljubav; med temi so: krt, netopirji, žolne, kuko-vice, senice, škorci, lastovke, žabe, krote, kuščarji, krešci in roparski hrošci, pajki in sploh tice pevke, ki živijo od različnib mrčesov in gosenic, ki sadjerejcu toliko škodo narejajo. Zatoraj so tiči sadjerejcu najveći prijatelji. Toraj skrbimo, da si te dobrotnice ohranimo, da se množé, ti prijatelji in dobrotniki. Neporedni fan-talini, ki ne znajo druzega, nego stikati po gnjezdih ia nedolžne živali moré, naj se oštro kaznujejo.
V prvi vrsti naj skrbé c. k. okiajna glavar3tva, da se v tem smislu dani ukazi spolnujejo; pri vsaki županiji naj bi bila zapornica, v katero bi se neporedni fantalini, zatiralci tičev, zapirali, pa tudi odraseni greš-niki postavno kaznovali.
SI. vlada veleva, naj bi učitelji skrbeli, da se mnogo valilnic, na pr. za škorce pripravi. Pa kaj? Mi učitelji naj bi skrbeli, neporedneži pa razdevali, kar mi ohranimo !
Na zgornjem Avstrijskem , kjer se zeló marljivo s sadjerejo bavijo, nahaja se skoraj na vsakem vrtu vec valilnih tružic za škorce.	(Konec, prib.)
255
Pravila Vipavskega sadjerejskega društva.
1. Namen in delokrog društva.
§. 1. Društvo se zove „Vipavsko sadjerej-sko društvo" sè sedežem v Vipavi, in stojí pod pokroviteljstvom c. kr. kmetijske družbe Kranjske.
§. 2. Namen društva je, domačo sadjerejo sploh, Vipavsko pa še posebe dejanstveno podpirati, povzdigo vati.
§. 3. V dosego tega namena posluževalo se bode
društvo sledečiu sredstev:
1.	Društveni vrt, to je, društvena v Vipavski dolini ali pa, ako potreba, tudi na Pivki situirana sadna drevesnica, v kateri se imajo razne plemenite sadne rastline pomnoževati ter iz nje med posamezne ude društva edino le proti vsakoletni vplacani letnini 1 gold, vsako leto razdeljevati.
Društveno dreve3nico omisli si društvo ali edino le iz svote, katero utegne visoko c. k. kmetijsko ministerstvo društvu v to svrho nakloniti, ali iz svote, sestav-ljene deloma iz podpore vis. c. k. kmetijskega ministerstva in deloma iz pristopnin posameznih udov, ali pa
le iz samih pristopnin udov.
Kje in kako velika da se ima drevesnica napraviti,
katere sadne rastline iu kako da se imajo v nji izgo-jevati, kako med ude društva razdeljevati — vse to in vse drugo v režijo drevesnice spadajoče spada v delo-krožje posebnega oskrbovalnega odbora društva s posebno instrukcijo.
2.	Večkratni shodi udov ali v posvetovanje ali v poslušanje sadjereje se tikajočih nasvetov in podukov.
3.	Društvena poročila v domaćih in drugih kme tijskih časnikih.
II. Sprejemanje udov društva, njihove pravice in £	doižnosti.
§. 4. Za uda sadjerejskega društva sprejeti se more vsak člověk, bodi si katere koli narodnosti.
Društveni ali poslovni jezik je pa le slovenski. §. 5. Vsi udje društva se razdelé v dej ans ke in čas tne; prvi kakor drugi pa potem še v ude vipavskega okraja in pa zunanje.
§. G Vsi udje vživajo popolnem enake društvene
pravice, vsi imajo pa tudi enake doižnosti, namreč:
1.	Vsak ud dobi vsako leto iz društvene drevesnice enako število sadnih rastlin; to število doloci pred razdelitvijo oskrbovalni odbor drevesnice, in sictr:
a)	po množini udov in na razpolaganje stojećih
rastlin,
b)	po razpolaganji tistih udov, kateri sadnih rastlin
sami ne potrebujejo, ampak jih po lastni volji drugemu ali tretjemu prepustijo.
Prepuščenje sadnih rastlin drugemu ali tretjemu vložiti mora pa dotični ud oskrbovalnemu odboru tri tedne pred razdeljevanjem rastlin po dopisnicah nazna-njenem. Rastline, katerih kak ud v dveh meseeih po razdelitvi ne vzame, ostanejo lastnina celega društva,
katera se po najboljši mogočosti prodá.
2.	Vsak ud ima pri občnih zborih enako pravico
govora, bodi si o splošnih posvetovainih zadevah, bodi
si o volitvah v oskrbovalni odbor itd.
§. 7. Vsak ud društva — razen častnih — plača
en goldinar pristopnine enkrat za vselej, in pa vsako leto en goldinar letnine naprej, to je, meseca decembra za sledeče leto, društvenemu blagajniku. Samo ob sebi se razume, da ima pristopnina kakor tudi letnina režijskim stroškom društvene drevesnice služiti.
§. 8. Vsak ud je zavezan častni posel, katerega
mu občni zbor vsl«d glasovanja naloží, za določeni ob-
rok brezplačno prevzeti — razen tajnika, ako razmere njega plačo zahtevajo.
§. 9. Za vsako dolocitev o volitvenih in druzih zadevah je potrebna absolutna (nadpolovična) večina glasov pri seji navzočih udov. To veljá za občne zbore, pa tudi za seje oskrbovalnega odbora.
§. 10. Stevilo udov je navzgor neomejeno, na-vzdol pa biti mora vedno tako veliko , da znašajo letnine vsaj toliko dohodkov, kolikor režija društvene drevesnice znaša.
§.11. Iz društva smejo udje, kedar hočejo, izsto-piti, vendar mora sleherni izstopnik za tisto leto, v katerem izstopi. letnino plačati
§. 12. Tisti ud, kateri se dve eeli leti društvenim pravicam in dolžnustim odteguje, smatra se kot molčé izstopivši društvenik.	(Dal. prih.)
Gospodarske izkušnje.
Kako napravljati sirŠnik, našim sirarskim zddrugam
v poduk.
Gospod Harris, učitelj mnogih najboljih sirarskih zádrug v severni Ameriki, je objavil po svojih izkušnjah poduk o napravljanji siršnika (Lab), iz katerega
posnamemo našim sirarijam sledeče.
Siršnik telét koj po njihovem rojstvu ni nikoli za nobeno rabo. Tele, od katerega se siršnik vzame, mora vsaj najmanj 3 dni staro biti, najbolji pa je siršnik 5 do 10 dni starih telet, dokler od samega mleka svoje matere živijo. Brž pa, ko teleta dobivajo drugo hrano (sená ali druge trde klaje), je njih želodec za sir-jenje mleka manj vreden. Da sirarji dobijo dober siršnik, naj tele, predno ga zakoljejo , 12 ur nič vec ne sesá, dalje časa pa teletom ne več privoščiti sesanja ni varno, kajti želodec se potem vname in s krvjó zalije. Ko se je želodec iz zaklanega teleta vzel, se mora ž njim skrbno tako le ravnati. Kar je v želodcu, se mora iz njega vzeti in njegova notranja stran navzunaj obr-niti in vsaka stvarca, naj je maroga, madež ali dlaka odstraniti. Ce se kaže, da se mora želodec še bolj oče-diti, se to ne sme nikoli s tem zgoditi, da bi se želodec z vodo opral, ampak očediti se mora le s kako mokro cunjo. Ko je bil želodec malo osušen in malo osoljen, potem je pripraven, da ga bolj posušiti damo, tako da ga prerežemo in na suho dilo položimo. Da tako hranimo siršnik, je veliko bolje, kakor če bi ga^položili v slano vodo ali če bi ga napolnili s soljo. Ce siršnik v preveliki vročini sušimo, izgubi svojo moč ; 50 stopinj toplote po Celsiusovem gorkomeru mu vzame vao siršno moč , zato se siršnik ne sme nikdar sušiti na cinastih ali druzih skledah pri peči ali ognjišči.
Gospodarske novice,
*	V Trstu bo velika obrtnijska in kmetijska razstava prihodnje leto, za katero so se uže pričele velike priprave delati. Prostor, na katerem bode razstava, bo 20.000 qm. velik in stroški za stavbě za razstavljene
reči so prevdarjeni na 300.000 gold. Odbor 30 mož bo
vodil izvrševanje razstave. Da se velikanski stroški razstave poplačajo, je nekoliko bogotašev uže dosihmal
podpisalo 90 000 gold, podpore.
*	Za povzdigo kmetijstva v Bosni in Hercegovini je bosniška deželna vlada določila 8000 gold, podpore, namreč: 3500 gold, za nakup kmetijskega orodja, ki se bode med kmete razdelilo, 2000 gold, za nakup trt in sadnih dreves , 2000 gold, za nakup orodja za žganje
slivovica, 500 gold, pa za podporo mladih Bošnjakov in
256
Hercegovincev, ki se bodo na Hrvatsko poslali učit se vrtnarstva in vinorejstva.
* Da je nemška vlada preklicala prepoved, da a v- razrede srednjih šol, izdelal dr. Al. Pokorný, pos stri j sko - oger ska živina ne sme v Nemčijo, Fr. Erjavec, profesor na c. k. višji realki v Gorici
Im	__	_ ^	___	W " ^	^ ^	^ ^	1	m	m	m m	m m	^ * m	«	^ m»	^
da
a v-
? >
„Prirodopis živalstva", s 522 podobami; tretje,
po 15. nemškem po vsem predelano izdanje, za spodnje razrede srednjih šol, izdelal dr. Al. Pokorný, poslovenil
1881.
kaže se zdaj kot prazna pravlica. Prepoved ostane kakor je bila, in kdo neki, kdor pozna „prijatelja Av-strije" Bismarka, bo od Prusa kaj druzega pričakoval!
dala
Pomoćne šolske knjige, ki jih je „Matica" iz
y
so
>>
Štir je letni ča s i", po E. A. Rossmasslerji pre-
#
nogradih okoli Maribora se kaže na trtah
?
ki
so jih v Mariborski vinorejski šoli iz semena amerikanskih trt izredili, tista zeló nevarna bolezen, ki se trtni plesenj (nemški ,,der falsche Mehlthaupilz" „perenospora viticola" imenuje. Deželnemu odboru šta-jarskemu je uže naznanjena ta bolezen, katera se v podobi glive kaže na perji, in zoper katero se priporoča nemudoma obrati vse listje in ga sežgati. Će to ne
, bo treba vse amerikanke potrebiti iz no-
delal Ivan Tušek, s 40 podobami, 1867.
Schoedler: „Knjiga prirode" fizika, z 213 podobami, poslovenil Ivan Tušek
fesor kr. višje realke v Zagrebu,
1869.
Schoedler: „Knjiga prirode"
snopič :
pro-
)
>
Astronomija in kemija, s 361 podobami

snopić
1870.
Schoedler: ,,Knjiga prirode"
7
Mineralogija in geognozija, s 193 podobami, 1871.
snopić
bo pomagalo

Prirodoznanski zemljepis
a
)
spisal Janez
grada.
Tako
pise

Wiener landw. Zeitg."

Kmetijskih Šol je v našem delu cesarstva bilo lani :
višja kmetijska šola na Dunaji s 511 učenci in 35 učeniki, 12 srednjih kmetijskih šol s 685 učenci in
118 učeniki, in pa 52 nižjih šol s 1254 učenci in 264
učeniki. Od ucencev srednjih šol, ki so lani šole dovršili, jih je izmed 100 le 16 se vrnilo na posestvo svojih očetov, da pomagajo ali prevzamejo gospodarstvo,
Stroški za napravo in
Jesenko, profesor pri državni gimnaziji v Trstu, 1874.
Schoedler: „Knjiga prirode', 4. snopič:
Botanika in zoologija s 467 podobami, 1875.
Spisal Jakob Žnidaršič.
77 »
Okó
i n
vid
Znanstvena terminologija" s posebnim ozi-rom na srednja učilišča, spisal M. Cigale, 1880.
Poleg kn jig je „Matica" na svitlo dala popolen Atlant, ki ga je po posvetu s šolskimi možmi izbral
vsi drugi pa iščejo služeb, vzdržavanje teh šol (brez više šole dunajské) so do konca
1879. leta znesli 5 milijonov in 350.902 gold., od ka-
pri-
Matičin odbor in poslovenil Matej Cigale.
tisku je zdaj na stroške Matične slovnica slovenska prof. Sumana, in za tisek se po naročilu si.
terih je država plačala 1 milijon in 378.676 gold, jatelji kmetijskih šol 716.149 gld., ves ostali znesek pa
so plačale posamesne dežele.
*
17 ljudi je v smrtno nevarnost prišlo na Verejah na Primorskem, ker so jedli meso od krave, ki je pogi-
deželne vlade kranjske od 15. julija t. 1. pripravljata za učiteljisča rokopisa geometrije, katero spisuje prof. Lavtar, in pa somatologij a (popis človeškega telesa), katero spisuje dr. Samec.
Menda je vse to dosti dejanskega dokaza
7
da
Je
-------------j-----,---------- -----, —	„Matica" pri izdavanji knjig, vezana na x. umaugum
nila za kužnim vrančnim prisadom (črmom). Poginilo pravil, vendar ve3 čas svojega obstoja pred očmi imela
družbenih
je tudi nekoliko živine, ki je pila okužene pomije Kolikrát so „Novice" in ,,Pratika" uže svarile ljudi
uviimnv ou ,,a.i\sv	m „ «- a m iuvc* \ašj\j o f ai 11c il uui, D clj
se varujejo strupenega mesá, droba itd. za vrančnim
najbolj šolske knjige, česar le tišti niso vedeli, katerim je mègla principielně opozicije zatemnila vid.
Ce si poleg tega, kar je Matica za šolstvo storila
)
prisadom bolne ali crknene živine! Al ljudje zakoljejo	pred oči stavimo še druge knjige, ki za srednje šole
za kužnim prisadom bolno živino, misleći, da le ne	po vsem pripravne, so poslednja leta na svitlo prišle v
crkne, potem pa se sme brez nevarnosti vžiti, — ali	druzih založbah, zlasti v prof. Jesenkovi založbi in v za-
pa tudi ni izučenihmesogledov, ki bi ukazali	ložbi dež. odbora kranjskega („Latinska slovnica" prof.
tako živino konjedercu dati, ne pa mesnicam naprodaj ! Hrovatova in „Latinsko-slovenske vaje" prof. Zepičeve) ni
tedaj pretirano, ce rečemo, da imamo uže precej šolskih knjig v odličnem slovenskem jeziku in vse druge, ko-
Ziianstvene stvari.
likor bi jih potřebovali, lahko v enem letu naredimo. Al kdo bo knjige spisaval, trud delà in breme stroškov
imel
7
če pa v šole ne smejo !
Tišti
ugovor: ,,vsaj ni
Matica slovenska in pa slovenske šolske
knjige.
(Konec)
Našteli smo po imenu v prejšnjem listu vse knjige, odbijajo obveljavo narodne ravnopravnosti v šolah. Oni u	——u.-i.^ i.—	ugovor: „vsaj nimate knjig", je tišti ,,circulus vitiosus"
mate knjig", je tako neumen, da ga dandanes, ko imamo
Slovenci nad 20 časnikov, tudi oni naši nasprotniki več
HHH H H MgMágHg ■■	1 da
ne verjamejo, ki ga nam le zato pod noge mečejo
Matica" na svitlo dala, osobito iz tega na-
7
7
kÍ JÍh J0 .
mena, da se vidi, koliko je „Matica" za šolstvo storila.	tista zvijača nemcurjev, s katero odbijajo strah svoj Tretjina del, ki jih je „Matica" na svitlo dala, so šol-	da nemštvo ne pride v nevarnost. Koliko je po nemške knjige, deloma kot učne knjige v sole vpeljane,	Če vale em slovenskih krajev na šolah ležece, to kaže
deloma kot pripomočne knjige dobro rabljive. Te knjige njihovo dandanašnje snovanje
7
„schulvereinov",
po
so „Matico" temveč stroškov stale zato, ker so ilustro-
>
ka-
prej-
vane s podobami.
Učne šolske knjige so: „Ru dni no slo v j e" ali mineralogija za nižje gimnazije in realke. Po Sig.
Fellockerji spisal Fr.
terih so zdaj dejansko ponemčevanje nastopili
šnji čas pa bolj negativno hodili s tem, da niso
puščali slovenskega jezika v sole.
Erjavec, 1867.
tr p e 1
ozirom na V3e to, kaj vse je uže slovenski jezik
v
77
Prirodopis rastlinstva" s 350 podobami, biti s tem
šolah
da
7
7
drugo predelano in pomnoženo izdanje, za spodnje razrede srednjih šol izdelal dr. Al. Pokorný, poslovenil
Ivan Tušek, 1872.
ne moremo nič prav iz srca zadovoljni
po administrativni poti tu in tam
kar
se
vpeije kaka slovenska knjiga v šole in da še to
na
pr
>
,Nauk o telovadbi", 1. del, s 50 podobami. „Nauk o telovadbi", 2. del, s 164 podobami.
, velja v Kopru ali drugod, ne velja v Ljubljani ali v Mariboru itd. Kar ena vlada na administrativni
tem imamo
hije
77 lí
poti dá, vzame lahko druga na isti poti
živih dokazov. Leta 1873. so prišle na svitlo „Anato-Zgodovina avstrijsko-ogerske monar- micne table za nagledni poduk v ljudskih in srednjih
za srednje šole in učiteljska izobraževališča
sal Janko Krsnik, 1874.

spi-
šolah", po naročilu c. k. deželnega šoiskega sveta Ijub-
ljanskega in s sodelovanjem dr. J. Bleiweisa poslovenil
25Ï
dr. Samec. Vpeljana je bila ta knjižica s podobami v Aziji so po izgledu Angležev napravili take zavode. To naše šole leta 1873. — zdaj ni ne sledů ne tirú o njej, je dovolj dokaza, kako dobrodejne so take hranilnice
izginila je, kakor da bi jo bila slana vzela. Tudi „Hastlinstvo", katero je Matica izdala, je bilo v
posebno
za ,,manj se
a
ljudi.
spodnji gimnaziji uže vpeljano
>
a
sedaj
uze ni vec
ne duha ne sluha o podučevanji rastlinstva v slovenskem jeziku.
Po teh kratkih zgodovinskih črticah vrnimo se na-namenu poštnih hranilnic. Glavni namen njihov
za]
je, spodbujati prebivalce k varčnosti in dajati jim vsaki čas in na vsakem kraji priliko, hraniti svoje pridobljene Dokler nimamo po deželnih postavah vpelja- krajcarje varno pod poroštvom države in nakladati jih
!	I ____ •__• 1____v _ I i	vi	1	. •	r^ •	•	•	i w i #	%	• « •
nega slovenskega jezika
v šolah, so vse naše slovenske
na zmerne obresti. Privatnim in deželnim hranilnicam ne bodo hodile v škodo, ker se preveliki zneski ne bodo
šolske knjige le provizoričen aparat. In prav ta provi-zoricnost naklada Matici dolžnost previdni biti o izda- sprejemali in veči kapitalisti tudi ne bodo marali nakladati denarja na niže obresti, nego jih pri onih dobé.
van ] i
šolskih knjig vzlasti takih, katerih tisek podražijo
podobe in katere niso take, da bi jih družbeniki Ma- Tako bodo ti ostali pri svojih hranilnicah, kjer morejo tičini zadovoljno sprejeli. ^	^	više zneske na boljše obresti naložiti, bornejši ljudje
Mnogokrat je kranjski deželni zbor snoval deželno bodo pa svoje krajcarje, groše in goldinarje dajali pošt-
naj
rabi
nim hranilnicam. kjer bodo ne le dobro hranjeni, mar
postavo o tem , katerim šolskim predmetom__J ______________________} , ^^ „„	__
slovenski, katerim nemški jezik, al žalibog, dosihmal	več tudi primerne obresti nesli.	To bo dobrota, kakor
zmerom brez vspeha; če je v zboru bila večina ravno-	smo uže rekli, posebno za manj	premožne delavne sta-pravnosti nasprotna, pokopala je ta večina nacrt po-
9 I
nove, za kmeta,
za rokodelca. za uradnika. za delavca
stave

---r-----> r---r	j	------ r	7 — "'""""i
če pa je po većini narodne stranke obveljala sploh za člověka, ki si ne more vsak dan prihraniti
postava, zavrgla jo je
vlada, v
teku 20 let le dva- goldinarja, marveč le par krajcarjev, katerih mu tudi
krat narodom pravična: malo časa pod minister- ni treba daleč nositi, ampak jih lahko hrani v svojem
stvom Hohenwartovim in zdaj pod ministerstvom Taaffeovim.
kraji
>
na bližnji pošti in jih potem tudi lahko potegne.
če gre prav daleč od tam.
poštnih hranilnicah.
Se
ve
>
da bo potem treba tudi pošte
>
kjer
se mo-
rejo vlagati in jemati denarji, tako razdeliti po deželi, da bo ljudem vstreženo. To ne bo pretežko, vsaj so
>>
Po š tne hranilnice — kaj pa je to?" bo morda nam druge dežele izgled. Kar je do zdaj slišati, mislijo
prašal marsikateri naših bralcev, *** v i»am mauu- pustne urannniue usnovaii its puiaguuia, zuaj tu, pu-
nicah še nič ni slišal. Naj mu toraj najprej ob krátkém tem tam, kakor bo kazalo. Vso reč ima v rokah trgo-
ki res o takih hranil-
poštne hranilnice osnovati le polagoma, zdaj tu
po-
povemo
)
kaj
so
Kaj je hranilnica
poštne hranilnice.
sploh, to
uže vsak vé, namrec
vinsko ministerstvo, v čegar področje spada, in to želi si pridržati prosto roko posebno o tem , kako naložiti
---J J	------_ - - - I	J----------/ -	1	v/ »J V V t V JJk W ^ V7 U V K/ V/ V/ l/v UJ y Jív M I.X KS AiUAVUiV«
zavod, kjer se denar na varne obresti nalaga. Takih vloženi denar in koliko dajati obresti od njega. Visoke
zavodov je po deželah več
>
a so
povsod
na mestu
9
to je, kdor hoče denar shraniti, ga mora tje poslati ali nesti in ravno tako, če ga hoce ven vzeti po nj priti ali poslati.
obresti vsaj skonča ne bodo, morda ne več ko po
od
sto
9
mora sam
; vendar je to tudi velika dobrota, če člověk more
svoj prihranjeni krajcar vsak dan sproti naložiti na
, r— ___ A-----------------obresti in mu ni treba čakati, da spravi veči znesek
Poštna hranilnica pa je vse bolj priložna ljudem. To skup ter ga potem daleč poslati ali nesti mora. Ravno
je namrec naprava,
da moreš na vsaki pošti,
ki
Je
za
tako ga v nagli sili brž nazaj dobi brez dolgih potov
to pooblaščena, vložiti svoj denar in to celó v tako in povsod, kjer je kaka poštna hranilnica. S tem se
majhnem znesku, da ga navadna hranilnica ne sprejme. skoro poravná razloček med obresti, ki bi jih pri kaki Za vloženi znesek dobiš potrdilni list, za katerega potem dobiš svoj denar z obresti vred lahko pri vsaki
drugi hranilnici dobil.
pošti nazaj
9
ravno
tako
pošti zopet priloži
Vse to pač kaže , da Avstrija zopet daleč naprej ne le pri tišti, pri kateri si ga naložil; skoči, ako osnuje poštne hranilnice. Državni zbor bo
: prej naloženemu denarju lahko na vsaki postavo gotovo nadrobno pretresal in našim razmeram
pri
tišti
s in potegnes svoj
denar, kedar koli
&— —-----j — — pristojno vredjeno radovoljno sprejel. Slišali smo, v*«
in pri kateri koli taki pošti hočeš, z določenimi ob- bo prav kmalu prišla na vrsto, in kedar bo, borno svo-
restmi vred. Ni treba ne dolgih potov, ne posebnih dni, jim bralcem uže še vec povedali o nji. svojo rec opraviš lahko na pošti o njenih navadnih urah.
nru	i™;
da

To je pa kaj čisto novega
bo morda zopet
kdo oglasil se.
Naši dopisi
Ne, prijatelj
stara rec ta pač ni, vendar je uže
Gorici
pwj^t^ij , oiai«	te*	jv	-
nekoliko let, kar se je ta naprava po drugih deželah torek (J. t.
avgusta.
Groza nas je obšla přetekli
m.), ko
se je bila kakor blisk raznesla no-
uže vpeljala in se tako dobro obnaša, vi« ir ^^ u»«« --------
vlada misli prav kmalu vpeljati in se dotični nacrti uže Vélikih Roj, 3/4 ure od tukaj. Cevljar Anton Faga-
v ministerstvu nadrobno pretresaj o , da bodo morda še nelj iz Mirna je Franciko Kornelovo, katera mu
da
J°
tudi
nasa
vica o umoru in samomoru na tržaški cesti poleg
ure od tukaj. Cevljar Anton Faga
letos podani državni zbornici v razpravo. Sprožena je
Je
bila
po
letih ljubezen odpovedala
)
bila ta zadeva uže v zbornici poslancev in vlada je ob- nožem na več mestih tako prebodel
9
da
Je
z velikim
kako
čez
ljubila predložiti posebno pestavo.
Poštne hranilnice 80 napravili najprej Angleži in
to uže leta 1861. Leto prej je bilo tam 638 privatnih
četrt ure dušo izdihnila; potem je samega sebe z istim nožem tudi na raznih mestih tako nevarno ranil.
da
uri pozneje
umrl.
Je
Ležala sta oba poleg ceste z no-
hranilnic; ob koncu 1876. leta pa je bilo poleg teh uže gami skoraj skup, dokler ni došla komisija. Prišla je
5448 poštnih hranilnic, ki so se jako prikupile posebno
bila nesrečna deklina z 2 tovarišicama okoli 7. ure zju-
manj premožnim stanovom, rokodelcem, obrtnikom, urad- traj iz Stračic, kjer je v ondašnji fabriki po
noči
lala
nikom itd. Promet je bil ob malih vlogah vendar skoro
neizmerno velik.
Belgiji so poštne hranilnice napravljene od
1870. Leta 1876. so se vstanovile tudi na Laškem in grozovito dejanje izvrši.
de-
kar zagleda na omenjenem mestu Faganela, ki povrnivši jej molitvene bukve, katere mu je bila
prejšnji čas ona podarila — zdajci zgrabi za vrat in
Uni dve deklini ste zbežali.
Nizozemskem. F ran co s ka je poprijela se jih letos Ne daleč od strašnega prizora je bil Mirenski gospod
domá in celó v Algirji (Afriki). Se celó Japonci v
župnik
9
ki se je peljal v mesto. Ko izve
>
kaj
se je
358
zgodilo
casa
, vrne se naglo po sv. olje in pripelje se še za umirajoči K. Morivec je izprva prosil,
da
naj
nadlogi
ga prebodejo, da hitreje umrje, pozneje pase je skesal, najveći prejel tudi poslednje sv. olje in še v pričo komisije izusti! sam pomaga
božjo milost, katera uže vé, kaj delà, dosti , in lahko stori kedar in kar hoče ,
!
tudi čudežno pogina otme
saj ima vsega
HHHoveka V
tudi
ter
)
ce si
besede: „Moj Bog, kaj sem storil!" Da ni hoteia umor-
Knežaka na Notranjskem
Matija Rant, avgusta. (Klíc po
jenka imeti s Faganelom več opraviti, prihajalo je od pomoci.) Včeraj ob 10. uri vpepelil je strašen požar 38 tod, ker je bil neki čedalje hujsi. Deklinin oče mu je hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred
■H HIIÉHliHMMfÉMBÉMBHHHMM ^MHHMH r HMËHH WM> 'judîjl
in vse v
eoi
dobri
uri
Vode
bil dal tište dni prej 5 gold, kot nekako odškodniuo s pogojem, da hčer pusti. Prav za ta denar pa je menda domu, ker še kopijo
nismo imen
ni
bilo
roJ?	i---— —- - — — ;---7	J
celo noč pred umorom pil in se na-nj pripravijal !
Vod-
nic
dalo !
in gozdarijo, in braniti se ni
nič pri
prav
nm je
F.
sicer se svojo smrtjo nit prestrigel, ali dejanje
njegovo in občno menjenje v nekdaj na kmetih ; kam pridemo z i
nebo vpije: „Tako
ni
bilo
Hvala prisrčna gre sosedom Zagorcem in
Nesreća je grozna, zato se
a c a n o m.
•azuzdanostjo, suro-
vost] o , UlC/iUWAUUOtjU , *** j onu nu I
je zasejal nove dôbe liberalizem ? !"
brezbožnostjo, ki je sad tistega semena
7
ki
tudi nekaterim obraćam do U3miljenih dobrotnikov za pomoc in si. vredništvo „Novic" za nabiranje milodarov in izročitev
ga
podpisanemu županstvu. *) Vse se bode z največjo hva-
Strašna suša ležnostjo sprejelo. Škode je za 50.000 gold, ali pa še
tare našo deželo od gor do morja; od konec junija več! Do sedaj ubogo, jako ubogo ljudstvo je sedaj po-riismo imeli zdatnega dežja. Prva turšica je uže uni polnem uničeno! Bug se usmili ! Pomagajte dobrotniki.
ćena
7
Činkvantin
?
a
jda
>
repa
9
tudi. Karakteristično za
zelenina po večem uže Bog sam vam bo plaçai! Obupati je ljudem! Zgorela
nevarnost, ki preti našim kme-
je deloma tudi šol
a
7
ki
tom, je to, da bomo imeli jutre v Gorici procesijo leta dodelana!
Je
bila
za
dež
7
kakoršne nismo imeli od leta 1839.
Naj pomaga, kdor more !
še le konec lanskega
sijo „na žegen", to je, na (staro) pokopališče.
proce-
Taka
Anton Požar
Novomesto 4. avgusta. V. O.
, župan.
1. in 2. dne bilo
procesija je pri nas znamenje skrajne sile, kakor v je Novomesto, kakor navadno vsako leto o poreijunkoli Ogleji izredna procesija prihodnji torek z nekim staro- z Belukranjci prenapolnjeno.
7
Ker
smo
pa
dne t. m.
častitljivim sv. razpelom. Procesijo goriško „na žegen" tudi tukaj živinsk sejm imeli, prišlo je iz cele Dolenj-
leta 1839. imam še živo v spominu
Blagi šolski nad-
ske
se mnogo aruzega
ljudstva. Med govejo živino bilo zornik Valentin Stanič nas je pod milio* nebom (bil je največ tistega maiega plemena, kateri se na hrvaški
tu In
sem jez takrat učenec 3. razreda tedanje normalke) učil
meji
na Hrvatskem ia pa na Krasu nahaja;
peti pesem „Ach, sende Gott... den Regen bald herab!" tam viděli smo kako boljše in lepše pleme. V obce smo
smo se v šoli za procesijo uže ob 41/2 uri
Zbirali pa
zjutraj, Česar vtis je pri meni neizbrisljiv. — Politično društvo ..Sloga" bo imelo svoj občni zbor 11. av-
Državni
našli
7
77
gusta t.
v čitalnični dvorani v Gorici.
da še zdaj kmet ne zna ali pa noče živine snažiti in da smo na Dolenjskem do sedaj še prav malo v živinoreji napredovali. Potreba je pač očividná ,
se ali ljudska šola za kmetijstvo ustanovila
ali
da
naj
poslanec dr. Jos. Ton kli vabi svoje volilee, župane, bi se kmečka mladina vsaj v navadnih ljudskih šolah podžupane, duhovne, učitelje, posestnike i. dr. k jav- v najvažnejših kmetijskih strokah poducevala. — Kar
da
k jav-
nemu zboru dne 24. t. m. ob 11. uri v dvorani čital-
nični v
se poljskih pridelkov tiče
tOŽ: li
so nam kmetje ,
Gorici, da opraviči svoje dosedanje delovanje dandanes nobena reč prave cene nima in da so morali
ce so
in poizvé želje svojih volilcev. —Tukajšnja v oj aš či n a na primer, mernik pšenice za 2 gold, prodati, je imela včeraj in predvčeranjim posebne manevre na hoteli nekaj soldov za davek vloviti. Tudi Belokranjci
Lijaku in ostala zunaj tudi ponoći.
v UJWUU T 0. w UMI	UUICU i 1 VJ tv ťl j OV1UU V CiCK Vi CV V XV Y k\f r 1 ti. JL Lia i UUll/J\1 C.U ; V l,
drugi polovici kateri so nekdaj v takem času jako veliko število če-
bulnih rest prodali, pripeljali so letos le malo čebule in
t. m. pa pojde k še večim manevrom na Tominsko.
Dr. Anton Mahnič je zdaj zatrden profesor tukajš- še te malenkosti niso" spečali. njega bogoslovskega učilišóa.
Prem
avgusta.
(Snsa.)
bilici mokrega vremena, a kar se je pa poletje pričelo, ta božji dar nas prav redko obiskuje, v mesecu juniju
Sploh smo iz vsega sejma razvideli , da kmetijstvo kakor tudi kupčija s kmetij-Pomladi bilo je v preo- skimi pridelki čedalje bolj hira in da je v resnici uže
zadnji čas, da dobiino na Dolenjsko uže davno obljub-
in prvi polovici julija
bilo
je v tem oziru še dobro ;
ljeno železnico, ki bi ozivna
promet tukajšnji.
druga polovica julija postajala je pa vedno bolj suha
Komende
avg
7
vrocma
čedalje
Dovoli, predragi bralec, da
Letos
veča
, sem ter tje združena tudi s severním pišem, kar se tudi vse dneve v avgustu neprestano ponavlja. Zemlja je same suše uže močno razpo-kana in zdihuje po dežji; vodo jaki in studenci so do malega vsi suhi; ljudem in živini manjka potrebne vode. Turšica po brežnatih njivah véně, fižol je do malega se posušil, krompir bode prav droban ostal, a še to malo ne bode dosti prida, ker mu za normalno dorast manjka otrebne vlage.
ak soldek dobiti
ako
na
ti tudi jaz iz našega kraja par vrstic pišem, se ni dolgo časa spolnoval pregovor, ki pravi : „ sv. Medarda dan dežuje, potem skoz 4U dni zaporedoma dež gre". Seno smo sušili
v lepih solnčnih dnevih; ž;ta naželi smo toliko, da ga nismo mogli spraviti v kozolce in je marsikdo moral poleg kozolca napraviti
sklad
a
nico snopov
Ajda je uže tudi lepo rastla, in nam obilo
zrnja
obetala, al
kjer
sreća

je tudi nesreća blizu.
Češplje
tukaj skoraj edini vir za
so posebno na južnih, brežinastih
Včeraj popoludne pripodili so se gosti oblaki nad naš kraj , ki nic clobrega niso oznanovali.
Med
gromom in
legah vse splavele, in se močno osipajo. Res žalostěn je pogled! Nasproti pa davki tarejo kmeta neznosno.
Meseca julija t. 1. došlo je v tukajšnjo faro okolo 30
„0 znan il" za prvi eksekutivni prodaj 24. dne t. m. na zaostalih davkih, Čemur bode se ljudém zaradi pomanjkanja denarja skoraj nemogoce izogniti. In koliko ubogih očetov je za živež svojim gladnim družinicam uže do sedaj turš:co na račun dobre češpljeve letine na upanje jemalo! Pomanjkanje in glad zopet se svojim strašnim pogledom tukajšnje prebivalstvo osorno straši. Vsak dan smo ta teden prosili milega Boga v sprevodih
vrišem vsuje se toča debela kot češnje. Največ trpela je uboga ajda, katera ie skoraj do čistega rasbita. NiČ bolje se tudi prosu ni godilo. Poieg toče bil je tudi hud veter , ki je podrl veliko kozolcevv Na Križu je
celó z grajskih skednjev streho vrglo. Škode naredila
Danes imajo učitelji
je toča z vetrom res veliko, kamniškega okraja v Mengišu svojo letno konferenco.
Komenčan.
Kranja
avg
Dne
t. rn.
okoli
ure
do-
poludne imeli smo tudi v Kranji „ogenj". Goreia je v

97
Novice" bodo to pra^ rade storile; naj bi milodari
pohlevnega dežja; a nebo se ne preoblači, al upajmo v tudi obilo dotekali!
Vred.

259
farovži neka šupa , kjer so laški zidarji si polento ku- gostov. Nazdravila je novomašniku prva v lepi obšírní
hali-
Zarad silnega viharja bila je nevarnost posebno deklamaciji Bobenčk
za spodnji del mesta velika. Požarna naša bramba, potem vodiški župnik
ki je takoj na pomoč prihitela, obvarovala nas je zopet se vece nesreće, za kar jej v resnici gre vsa čast in
hvala.
deklica v občno pohvalo
Kajd
tretj i dr. Pokl
stan
y
Povdarjamo pa to še posebno zato, ker do- Bist
kateri je novomašniku posebno priporočal kmečki dodal pa še naznanilu žalostinke z Bohinjske
v „Laibacherici
pisnik
z besedico ne omeni.

od
prosnj
t
da se hudo zadetim Bistričanom
Ali
t. m. požarne brambe ne od zbrane družbe naznani živo milovanje in v znamenje
so ga očí
motile, da
Je
videl
čnega sočutja zloži nekaj podpo
v malo minutah
žandarje, ali pa jo je nalaŠč ignoriral? „Man merkt nabranih je bilo 37 gold. (
die Absicht.....u Požarna bramba je v velike hvale
vala
vrednih domaćih rokah, in je li zato za nič?! Kedaj in dařilo do vendar pride vredništvo vse „Laibacherice" v druge
sama dobra roka daro-tolarje) in v pondeljek se je odposlalo pismo
up ni ka Mesar j
Upamo
da
vsa
f
domovina naša in vnanji dobrotniki hitro in z obilnimi da tudi krajne notice ne bodo na čelu nosile pe- darovi na pomoč prihité tako sila hudo prizadetim ro-
roke
Čata enostranskega nemcurstva !
Iz Bohinjske Bistrice 7. avg.
- 6. dan t. m.
dan grozne v zgodovini njeni
nesreče naši fari, ki
Je
bil
jakom Bohinjskim
spodaie Šiške
avg
na veke zapisana ostane Namesti stare, veliko premajhne cer-
prihodnjo nedeljo 14. avgusta veselico
Šiški
Nasa Čitalnica priredi
v zgornji
pri kamnitni
• • t i mizr
pri g. Matijanu Program obsegal
kve smo imeii dobiti novo, prostorno, ki po dovršenem bo razun petja, berila in deklamacije tudi tombolo
Ljubljane
>>
Laib
Zeitg
u
nas
v
večletnem zidanji bi se bila blagoslovila še ta mesec,
a zdaj je zvonik razvalina, ki se je podrl 6. dne t. m. nenadila z novico , da je dežel zjutraj pred 9. uro, in na cerkev padel ter deloma njen skliean na 24. dan prihodnjega meseca septembra
strop prodrl, pa več ljudi ubil. 6 delavcev, ki so na novico moramo smatrati za rešitev prošnj
boto JZ-bor kranj sk i
To
narodnih
turnu dělali, je v cerkev padlo in ondi zasutih bilo,
posla
od 18. avgusta leta 1879
za
pa je ven vrglo. Po nesrečni naključbi je gosp
kaplan
stavno voljenega deželnega zbora
y
in
pa
za
azpust nepo-odgovor
Jer ala isti čas cerkev od znotraj ogledaval in pri tej
ministerstva na
J
s katero so narodni poslanci
priči ga je sila zidovja tako zasula , da ga še danes stopili v lanski deželni zboi
i
rekši
> >y
da
so
prišli
iz
niso mogli izkopati. Koliko je mahoma mrtvih bilo, ko- patriotičnih, v izjavi razloženih ozirov še v ta zbor, ki
liko pa na smrt ranjenih, ni še danes gotovo. Posebna
se
gledé
na
ogromne nepostavnosti, katere
so se pri vo-
milost božja je varovala gosp. župnika Mesarja
da
litvah godile, in z ozirom na kranjski narodni zastop v
au j u t	j ^ t w v uia guo^/. ^ u 11 u\ a ia ^ o a i ) ) *****	~— O------r	— ~ — .. ~ —-------j ---- ---------- -------±
je par stopinj oddaljen stal od smrtonosnega mesta. *) državnem zboru nikakor ne more imenovati pravi za
Nesreča grozna
škoda pa velika, kajti večletna skrb stop naše domovine". Koliko je ustavoverni stranki na-
XT	r	•#	•	^	a A	i	• # i	•	1
licoi^^«	— oauua jja, v^iiiv^j rwcviti vcuictua divi u	—w . v • ^
in trud neutrudljivega gosp. župnika leží zdaj v razva- sprotni sedanji vlad
m
pra vnost
naroda
lini
ki se bo komaj poravnala s kaki mi 30.000 gold.
slovenskega, mar za
m
P
arodov, kazale
Vzrok tej nesreči se pripisuje preslabemu podnožju 80 zopet in zopet obravnave lanskega zbora, zapisane v zvonikovemu in pa potresu, katerega so zvečer pred stenografičnih zapisnikih, katere preočitno pričaj
to nesrećo čutili neki tudi v Radoljici in v okolici. De-
da s
t
ustavoversko zborovo večino ni moči nič tega doseči,
želni predsednik je takoj iz Ljubljane poslal vladnega	česar zahtevajo bistveni interesi naše dežele. Po vsej
svetnika grofa Chorinskega in pa zdiravnika dr. Zupanca	pravici je tedaj dotične kroge osupnila novica, da de«
na mesto nesreče, prišlo je pa tudi iz Bleda in Radoljice	zelni zbor kranjski n i razpuščen. Vlada sedanja pod
več zdravnikov. Komisija zdai preiskuje , od kodi ta	vodstvom grofa Taaffe-a se v državnem zboru opira na
.	J 1	«J *	w •	% • A	A	•	• •	>	li
nesreča in kdo je je kriv.
Cerklje. (Prošnja.) Trikrat uže nas je letos huda ne-
vecino
veliko
?
ki
veže princip avtonomije, in po takem na
m i st
• v
stranko . za kater
stoj
ve
sreča zadela. V dan sv. Jožefa je pogorelo na Spod-	oina narodov avstrijskih. Cela ta avtonomistična stranka,
njem Brniku sedmim posestnikom vse poslopje ; ve-	kakor posamezni njeni oddelki imajo pač pravico, od
likonočni ponedeljek je razen dveh številk pogorela vsa	vlade pričakovati, da deželnim zborom svojo po-
vas Polica in včeraj v dan sv. Jakoba je v Cerk-	sebno skrb naklanja in jih zbudi v novo, deželam ko-
ljah pogorelo 38 hiš z drugimi poslopji. Veči del so ristno življenje zadeti bajtarji, katerim ni ostalo druzega nego lačna
Vsaj
so deželni zbori personifikacij
katerega representant je sedanja vlad
družina. Prvi dv
V •
e nesreći smo zmagovali in nesrečnim
onega principa,
in večina državnega zbora, ki pa se, žalibog, v sedanjih
korist
sami pomagali, al o tretji najveći nesreči smo primorani zborih ne more tako razvijati, kakor d klicati dobrotnike na pomoč. Vsak dar bode s hvalež- zahteva. Ker to še posebno veljá o kranj skem dežel
nostjo sprejet, in vsakemu darilcu kličemo
uže
Bog povrni stoterno !
Andrej Vavken, župan.
naprej :
Anton Golobič, župnik.
nem zboru, zato grof Taaffe narodnim našim poslancem nikakor ne more za zeló vzeti, da ostanejo na istem stališči, ki so ga v predlanski peticiji in lanski izjavi
Vredništvo „Novic" je pripravljeno prejemati darove ter jih pošiljati omenjenima gospodoma.
si. ministerstvu izrazili.
Kd
nega gl
se imenuj
za dežel
utegne narodne poslan
v tem slučaj
Vinice na Dolenjskem.
Pri volitvi obcinskega
zanimati, ko bi
národni poslanci imeli večino v zboru
starašinstva 21. dne u. m. bili so iz voljeni: za župana
(Likvidacij ski odboî
Peter Malič iz Vinice,
za svetovalce pa^Josip
delo toliko končal
da
Malič iz Vinice, Peter Balkovec iz Preloke, Jurij Spehar iz Belčjega Vrha in Miha Žalec iz Nove Lipe.
Dobrove. 7. avgusta imeli smo slovesno novo mašo,
katero je pel Kocjanov gospod s Kozarij Fr. Do li nar. Cerkev je bila lepo okinčana, ljudstva pa, da se je vse trio in se soparica stékala od cerkvenih sten. Pri ko-silu je bilo v farovžu pri2omizjih nad 100 raznovrstnih
plača!
banke „Slovenije vse
dolg
svoje
pošteno po
V \J XV UllvCVl y VA C* J v/	v U v VA. \J A ^ vy ¥ V	v/wwvy	v
in da bo v krátkém vse računske knjige po
y JILL tac* w V aiaiuviu » wv ímuuuwixv	J O
kupčijski postavi c. kr. ljubljanski deželni sodnij
íz-
ročil
Daljega dopl
se
tedaj
nikakor ni bati
y
marveč se sme pričakovati, da se delničarjem nekoliko vplacanega plačila povrne.
Pogorelcem v Cerkljah je deželni zbor dovolil
500 gold, podpore.
(Abendrothovi vozniki) vendar le dobé del svo
«
Gospod prof. Mam biva v farovžu, piše „Slovenců
y
ki
uže
več
dni na počitnicah jega zaslužka. Državni poslane
gosp
Obr
u
y
da je isti Čas k sreči v
lo-
rodu
picí
na vrtu bil.
Vred.
da je z Abendrothovim
bankirjem Rusom, 17. julija sklenil pogodb
naznanja
v „Na ednikom
>
y
pri
kateri
260

se je Ruso zavezal, voznikom na Kranjskem plaćati 20.000 gold. Denarji bodo kmalu došli in g. Obreza
julija, in je dospěla 27., ne pa
?
25. julija nazaj v Ljub-
Dalje se ta poslatev ni iz Ljubljane odpravila v ampak na vozečo se pošto (ambulanco) Dunaj
ljano.
Coin
Trst, ker tukajšnji urad nima niti s Colnom, niti s Co
jih misli razdeliti tako-le: Sostavi se odsek 3 zaupnih mož, ki bodo po zapisnih knjigah Abendrothovih in po
knjižicah voznikov sostavili, koliko ima vsak voznik tir- lom nobene neposredne izročitve pisemsko-poštnih reči. jati, in po primeri te tirjatve se bode poslani denar po- Napačne odprave ni tedaj nikakor zakřivila Iju bij an-tem razdelil.	ska pošta, ampak pošta ambulanca med Dunaj Trstom
(Narodna svečanost v Logatci), katero so pre- s katero se vozijo dunajski uradniki.
1*1	ilt	ê 1 â	1 I • t â	_	J	C/
i
teklo ■■■■■■■■ v spomin prvega občnega praznika slovanskih apostolov na závitku beseda
izgovor naj jim
nedeljo popoludne napravili notranjski rodoljubi veljá to, da ti niso zmožni slovenskega jezika, in da je
,,v Colu" tako nerazločljivo pisana,
ustanovi, se je si
sv. Cirila in Metoda v prid Jurčičevi
jajno izvršila. Nad 3000 vdeležnikov svečanosti , prijazni sprejem gostov po odborovém načelniku g. Grun-tarji, tehtni slavnostni govor
da bi jo na prvi pogled vsak citai za Coin, kajti pred
log

v" je
. Resmana, lepo petje prijetna idrijska godba — je s kratko besedo obris ve-
77
o"
tako postavljen nad
>
7
77
u" je
enaka ,,n
a
o"
>U 7
likanske veselice, katero je
le, ko
se je tombola za-
čela, zbegala ploha, zapodivši goste v krčme in pod ko- objavljamo njegov „popravek' zolce. Koliko čistega dohodka je tombola donesla ustanovi Jurčičevi. ni še znano,
da se vidi kakor
in Čerka
C. k. poštni urad v Ljubljani 6. avgusta 1881.
Pressl, c. k. poštni nadoskerbnik."
Spolnivši željo si. ljubljanskega poštnega urada, da
izrekamo dvombo, da je
(
7
ta ,,popravek
poročilo „Novic"
kaj popravil. Stvar
------------je ostala, kakor se poročilo glasi, kajti Giontinijeva
(Javna zahvala.) Podpisani odbor izreka v imenu bukvarnica je pod adreso „gosp. Anton Furlan v Colu
vaega društva svojo najiskrenejšo zahvalo slavnému od- pr| Vipavi" tukajšnji ljubljanski pošti (ne pa neznani jej ambulanci) izročila podobo svetlega cesar-
boru národně svečanosti v Dolenjem Logatci, katera se
je 8ijajno izvršila dne 7. t. m., sosebno pa vrlim Dol.
jeviča
Rudolfa; tukajšnji
poštni uradnik je tedaj kriv
ki
Logaškim Slovenkám za nepričakovano Ijubeznjivi spre-	pomote, daje ambulanca vzela paket v Coin am Rhein
jem ter krasni lavorov venec s trakom, katerega pripeti	namesti v Col pri Vipavi. Na datumu,
so nam blagovolile omenjene krasotice v vedni spomin	večdnevnem romanji po svetu zeló zamazan na našo zastavo in nas vse obilo obdarile s šopki.
je po
, ni prav
nič ležeče.
Navdušenih src podali smo se med Vas, dragi, mili nam
notranjski Slovenci, vrle nam Slovenke
7
radostnim srcem
sledili smo Vašemu preprijaznemu vabilu, in danes nam
ičar iz domaćih
tujih
dežel.
srce polno radosti
kipi, ako
se spommjamo
kratkega, a
prelepega Časa našega bivanja ter razveseljevanja med Vami. Bodite preverjeni,
Dunaja.
Deželni zbori so sklicani tako-le :
da i mi ćutimo z Vami, da i
mi smo z Vami enih misli.
Národna svečanost v Do
lenjem Logatci pa nam vsem ostane v najlepšem spo-minu in zapisati hoćemo jo z zlatimi črkami v kroniko našega društva. — Navdušeni z enim glasom kličemo Vam tedaj: Živeli notranjski Slovenci, stebri národa
dalmatinski 22., isterski in goriški 23., tirolski 27. avgusta, gališki in štajarski 14. septembra, češki, gornje-in dolnje-avstrijski, solnograški, koroški, kranjski,
našega, živele ondašnje Slovenke! Zivijo narod!
Ljubljani dné 9. avgusta 1881.
Odbor „Sokola".
( V orgljarski soli) je bila 28. dne julija konec-letna preskušinja. Učencev je bilo pri skušinji 14, ki so se skoz leto učili v treh oddelkih. Izpraševal jih je najprej čast. gosp
bukovinski, moravski, šlezijski, predarelski in tržaški
pa 24. septembra.
- Presvitlega cesarja na njegovem potovanji povsod navduseno spreje majo.
Nenadna smrt grofa Jeronima Mansfelda nekdanjega ministra kmetijstva, je ustavoversko stranko zeló potrla, kajti v njem so viděli in si želeli uže pri-
7
hodnjega predsednika dunajskega ministerstva.
Hrvatsko. Iz Zagreba.
Volitve za starešinstvo
Gnjezda iz liturgije in nekoliko iz zgodovine cerkvene glasbe, potem gosp. vodja A. Fôrster iz glasbene teorije, na to so vsak nekoliko igrali na orgijah, potem so pod vodstvom čast. o. Angelika
glavnega mesta Hrvatske so končane. Z magala je
skoro z vsemi kadidati
opozicijska, to
je neodvisna n a
rodna stranka. Boj je bil hud in težaven, zmaga pa tudi sijajna; volilci zagrebški so pokazali, da se niso
nekateri posamesni in slednjič vsi skupaj nekoliko ko-
še odvadili, neodvisno in samovestno voliti.
ralno peli.
sklepu je bila še poskušnja na glasoviru
čas ga ni skoro dneva
7
da
ne
bil kak
Zadnji
članek „Ob
u
v gimnazijskem poslopji. Kakor čisto izucena sta dva
zapustila šolo za to leto.
Gosp. profesorja dr. Valento in njegovo ro-dovino je zadela britka izguba, da mu je po mučnem
~ , —v ■—---------7	jw rv------
tifusu smrt vzela starejega sina Edmunda, učenca v
zaplenjen. Toraj se je tudi hrvatska cenzura od
zora
prešnje po drugih slovanskih deželah zdaj naučila,
kako
ravnati z nevšečnimi časniki.
Rusija.
Grof Ignatiev je dovolil
7
da
se
pape
realki. Jutri popoldne ob 6. uri je pogreb.
Od si. poštnega urada ljubljanskega smo přejeli
sledeči dopis:
ževo pismo bere po vseh cerkvah na Ruskem v dotičnih deželnih jezikih: to je čez 17 let prvo dovoljenje, da se papeževo pismo (enciklika) sme brati v Rusiji in posebno na Poljskem.
31. Vašega cenje-
nega lista prinaša pod naslovom „Ljubljanski poštarji
Slavno uredništvo „Novic" ! St.
(Telegram ,}Novicamu iz Kaluge 9. t. m.)
Za
pa slovenski jezik4
<
dopis
^ '7 7 ) —j----— r----"J-
v katerem se , razun krive
voljo razžaljenja bolgarskega kneza in ruskega brodovja
je časnik „Golos" na šest mesecev v prepoved dejan.
oi v *	jv^^jirv. uupio j v ivatui u lu ou j	»A i f v
obdolžitve, da se je neko pismo namesto v Col pri Vi-
pavi več
poslalo iz Ljubljane v Coin pri Renu druzih pomot.
ozirom na
7
nahaja
se
19. tiskovnih « postav Vas tedaj
uljudno prosimo, da izvolite objaviti naslednji popravek:
Kakor priča závitek , se poslatev pod navkrižnim
ampak 20.
Milodari za pogorelce v Dobracevi, Cerkljah
in Knežaku:
Gospod Franjo Souvan 15 gold.
„ dr. Jan. Bleiweis 10 gold.
77
zavitkom (a ne pismo) ni dala na pošto
Luka Robič 5 gold.
Tiskarna Blaznikova 10 gold.
Odgovorni vrednik: AJojzl Majer.
Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledaiki v Ljubljani.