*T .7^
Šolsko glasilo
37.014.77
ISKRE
Iskre : glasilo Škofijske gim
inv. št: K /
15773
s k r e,__________________________________________________________________j u n i j__________________________________________________________________________2	<£>	<£>	0
Predrli dijaki, predrage	dijakih je, spoštovani profesor ji,
velecenjene profesorice in vsi tisti, ki redno prebirate naše gbasilo. Pa!!!!!! Vsem zvestim oboževalcem razglašamo, da smo se vrnili, le da smo tokrat še veliko boljši. V Iskrah, ki jih seda j držite v rokah, se skriva jo članki naših nadobudnih novinar jev, ki samo za Vas zbira jo novice in opravljajo ekskluzivne pogovore. Za bolj rahločutne smo ob javili vzorčke poezije in proznih besedil, veste pa, da brez smeha v Iskrah ne gre.
No- koncu še nasvet za tiste, ki nestrpno pričakujete konec šolskega leta: Z Iskrami v rokah čas hitre je mineva, zatorej; Iskre v roke in uživajte v zasluženih počitnicah!
uredništvo
i s k r e,__________________________________________________________________j u /i L j________________________________________________________________Z O O <£>
«V#	:	•'	"	■	. .	.
t o v\ e	k u v\ b v\ e r
Osmi -februar, stoverski kutturri pr a z.rik, smo ra rasi gimraz.i ji budi Letos počastiti s kutburrim programom, ki je ra ve Liko ve se L je vseh di jakov z.amer jat z.adr ji šoLski uri moroborega poredeLjka. seveda je bit to pogtavibri raz.Log, da smo se poLrošbe vitro z-brati v marsardi, toda tam ras je cakato preserečerje.
KuLburri program se je priče L s pesmi jo z-bora, rato pa so ram di jaki ir di jakir je predstaviti iz.bor poez.i je rašega gosta, gospoda Toreba Kurbrer ja. Po doživetih recitacijah je prišet ra vrsto avtor teh pesmi, ki je bit preserečer ir ve set, ko jih je stišat tako predstavt je re.
Gospod Kurbrer, pesrik, igratec ir akademski pro-fesor, je, kot smo Lahko zLačubiti iz. r jegovega ragovora, ve Lik Ljubitetj domovire Stoverije ir SLovercev. Zz. rjegovih besed sta ramreč veti toptira ir Ljubez.er do jez.ika, dežete ir Ljudi, ki jim pripada.
Njegove besede o Preserru ir r jegovem detu, o Čarkar ju ir drugih sLoverskih umebrikih, predvsem pa rjegove besede o svobodri domoviri so ram predstavite čtoveka, ki je predar svojemu pokticremu detu, ki ga represbaro povez.uje z. Ljubez.rijo do svoje dežete. Gospod Kurbrer je imeriber igratec, toda Čarkarjeve hvatrice domoviri, vz.ete iz. Kurerba, rikoti re bi moget tako de ktamirati čtove k, ki re bi čutit ir mistit kot Čarkar.
Imeta sem srečo, da sem Lahko kot predstaVrica šotskega časopisa po prostavi spregovorita z. r jim. fkad je z-ado stit mo ji radovedrosti.
Danes vas ljudje poznajo kot igralca, od leta 1 967 ste namreč stal ni član Mestnega gledališča ljubljanskega, in kot pesnika - izdali ste že 1 9 pesniških zbirk. St e tudi izredni predavatelj na AGR.FT v Ljubljani ter
DRUŽINSKI MOŽ IN OCE. KATERA IZMED TEH VLOG SE VAM ZDI NAJPOMEMBNEJŠA V VAŠEM ŽIVLJENJU, V KAT ERI STE NAJBOLJ DOMA ' ?
Osebro je seveda rajpomembrejše biti pater famitias, imeti družlro, saj je to tisto, kar čtoveku da trdro podtago. V umetrosti pa bi reket, da sem rajprej pesrik, potem igratec ir potem recimo pro-fesor z.a umebriško besedo ra akademiji, čeprav vsaka od teh treh stvari z-ahbeva cetega čtoveka. Ko pišem, sem z. dušo ir tetesom pri pisar ju, kadar igram, sem z.
àuso ir te Le som pri i^ri, ir ka,da,r deta,m s študerti ra, a,ka,demi ji, sem tudi z dušo ir teLesom pri stvari. Ka,da,r podreš ero stva,r, je ra,mreč remogoče, da, bi deta,t še reka, j drugega,. Vse te stvari deta,m ra,d ir težko bi reke L, ka, j deta,m ra, jši, ka,da,r se m sredi de ja,r ja,. Ce pa, bi se ra, vsa,k ra,čir mora,L odtočiti, bi osta,L pri Literodcuri, pri poeziji, ker sem tu ra,jboLj sa,m svoj, rišem odviše r od drugih- od režiser ja,, od drugega, teksta,, od soigra-Lcev, od s cere-, pri pisa,rju sem s a,m s vo j gospod.
Kako Pa povezujete te vloge7. Vam je kdaj težko izpeljati vse naloge?. Kaj o tem meni vaša družina7 Vas mogoče pogreša, ko ste bolj v igralski ali v Pesniški vlogi7
Vseka,kor ob toLiko drugih opra-vitih družira, trpi, a,mpa,k ja,z. sem se vedro trudit, da, sem bit cim vec doma, ir vedro sem bit ra,d doma,-, ka,da,r je bito Le mogoče, sem ra,mreč šet domov, da, sem bit z. žero ir otroki.
Sicer pa, misLim, da, je pra,v, da, ima, ctovek vec opra-Vit, rihče ra,mreč re more ves ca, s opra,vL ja, ti istih st va,ri. Vsa,ke toLiko se pri Leže sprememba,.
svojo prvo pesniško zbirko ste izdali že leta 1966, pri komaj Z3-ih letih. Naslov je bil ‘Vsakdanji kruh", tematika Pa precej raznolika, polna
LJUBEZENSKIH MOTIVOV, SPOMINOV NA OTROŠTVO IN DOM, ŽIVIH OPISOV SLOVENSKEGA KMETA, KI JE POSTAL STALEN LIK V VAŠIH PESNIŠKIH ZBIRKAH. V POZNEJŠI POEZIJI SE ŠE BOLJ POSVEČATE DOMOVINI, TEMA, O KATERI ZELO VELIKO PIŠETE, PA JE PROBLEMATIKA IZSELJEVANJA IN S TEM POVEZANO PROPADANJE DRUŽINSKIH DOMAČIJ. KJE ČRPATE IDEJE ZA VASE PISANJE, KJE NAJDETE SPODBUDE7
Iz. živ L jer ja,. Pišem o stva,reh, ki jih doživt ja,m, o drugem ra,mrec re morem pisa,ti. Pišem o živt jer ju, ki ga, s a,m doživt ja,m ir v ka,terem sem pr isoter ir ga, s oživim z drugimi. Za,to je v mo ji poezi ji toLiko ra,zticrih motivov- v prvih zbirka,h tista, ra,hta, Ljubezer ir kmetstvo, o ka,terem še vedro pišem, ker te stVa,ri pozra,m, sa,j iz ta,kega, okotja, izha,ja,m. 8it sem med zdomci, bit sem priča, rojeva,rju te ra,še pretepe stoverske države. Ir vse ka,r živim, potem tudi pišem.
V NEKEM KOMENTARJU VAŠIH PESMI SEM PREBRALA, DA IZ NJIH VEJE NEKAKŠNA JEZA DO DANAŠNJEGA SVETA, DO LJUDI, KI NE ZNAJO ŽIVETI V SOZVOČJU SAMI S SABO TER S SVOJO PRETEKLOSTJO IN SEDANJOSTJO. STE V RESNICI JEZNI NA DANAŠNJI SVET7
Ia,z re bi reket jezer, ja,z bi reket ra,je ža,Loster. Neka, trpkost me obide, ko te stva,ri vidim, ka,kršre pa,c so, ta,ko da, re bi reket, da, sem jezer, sem pa, priza,det.
Ze DOLGO LET STE STALNI CLAN MESTNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. KaKO doživljate Gledališče, kakšen car ima za vas7
iskre,_____________________juri______________[______2 O O 0
GLedaLišče je Lepa,, čudežra umetnost, kot vsaka pravz.aprav, ampak odraža, se ra, rek pose ber račir, ker ima, več eLemertov umetrosbi• vkL juču je gLasbo, besedro umetrost, Likovro umetrost, scersko umetrost ir vse skupa,j tvori umetrost, ki ji pravimo ^LedaLiška umetrost. MisLim, da, je to čudovita, stvar, je pa, z.abo včasih boLiko težje, ker moraš iskati reko soz-Vočje ir obere m iskati s v o j obraz-. Oe si sam s s Vo jo Literaturo, imaš svo j obraz., iščeš samo sam pri sebi. Tu pa moraš ra jti s v o jo pot ir svo j obraz, ir svo jo iz-poved zirotraj mrožih drugih eLemertov, ki te prisiLijo, da si toLiko boLj trmast ir sam svo j.
Pa vam Je težko delati pod taktirko nekoga drugega? V igri ima režiser
GLAVNO BESEDO, IGRALCI VDIHNEJO SVOJI VLOGI D USO, VENDAR SE REŽISER ODLOČI, ALI JE TO V REDU ALI NE. ALI VAM JE TEŽKO SPREJEMATI UKAZE?
Oe je režiser usbvar jaLer, r jelove uka z.e spre je mam z.Lahka. Vsak dober režiser ti ramreč tako prerasa svo je ukaz.e, da imaš občutek, da deLaš po svo ji voL ji. Dober režiser raredi tako, sL ab režiser pa je diktator ir s tistimi ri tako vesel o debati. Tam pač moraš uporabiti več trme ir s tem iz.0ubiš več emergi, je. Oe pa deLaš z. režiser jem, ki išče tv o j obraz., ki tebe vkL juči v to, kar je r jelova ide ja - to je potem usbvar jaLro de Lo ir iz. te go, rasbare rajveč.
Tudi vas sin, Jernej Kuntner, SE JE ODLOČIL ZA IGRALSKO KARIERO. Ste Ga mogoče vi spodbudili k temu?
Niti maLo. Jaz. pravz.aprav odvračam Ljudi od gLedaLišča. Odvračam pa jih z'.ato, ker tisti, ki me posLuša, prav raredi, tisti pa, ki me re posLuša, tudi raredi prav. Tr tako je biLo tudi pri mo jem siru. Ni me posLušaL, rič g a rise m siLiL, ceto zel o sem g a odvrača L od gl edaLišča, ko je odraščaL, ampak Vidim, da ri mogel brez. tega,. Ero Leto je študirat biotopijo(?.), ker je biL pač prider di jak, toda potem se je odtočit z.a i^ro. Jaz. pa sem si reket, da mora vsak vzeti svo jo usodo v svo je roke, ir or si jo je vzel.
Kakšno pa je vaše mnenje o današnji mladini? Vsekakor je druOačna od
MLADINE, KAKRŠNA STE BILI VI Z VASO GENERACIJO, IN VSEKAKOR DRUGAČNA OD TISTE, KI BO PRIŠLA ZA NAMI. KAKŠNO JE VAŠE MNENJE O NJEJ? 30 V NJENIH ROKAH PRIHODNOST VIDETI BOLJŠA?
Poz.itivro, jaz. poz.ibivro gl edam ra to mLadiro, ki živi v svo jem času svo j davek, kakor vsaka g ereraci ja. Sa j tudi človeštvo pLačuje civiLiz-aci ji
s vo j da,vek. Ampak jaz. sem tuka j optimist. V bistvu pa se ČL ove k rikoli re spremir ja. Mladost je rorost, je vedro bita, je ir bo. Dare s ima reke rove barve, ampak v splosrem mislim, da ri rie drugače, da je miadira dare s podobra mtadiri v cer a j. Mladi ima jo veliko ir-f ormaci j, so odprti ir samoz-avestri. Jaz. bi jim samo želel, da bi z-rali stati trdro ra tleh, brez. raz-rih pripomočkov, ki pomagajo s amo pri tem, da jih spravljajo v stisko. S tem mislim ra mamila, to se mi zdi strašro. To je v bistvu rajvečja preizkusr ja te mladire, ki z.da j stopa v živi jer je; da sama sto ji ra lastrih rogah ir da gre »per aspe ra ad aste ra«, skozi trr je do zvezd ir da se re ustrasi trr ja.
Ce Br IMELI MOŽNOST SE EN KRAT IZ&RATI, BI SE SPET ODLOČILI ZA ISTO POT, KOT STE JO UBRALI?
Ja, erako bi se odločil, ker bi imel isto roro mlado pamet, to sploh ri vprasarje. Ir sploh mi ri žal, da sem izbral to pot, ker se mi zdi, da lahko človek doživi toliko lepih stvari v kateri koli ve ji umetrosti, zlasti pa v teatru, veliko pa seveda tudi trpkih ir grerkih stvari.
Imate kakšno življenjsko vodilo, kakšno misel, ki se je držite skozi
VSE POTI, KI STE JIH PREHODILI?.
Dare s sem g a že povedal• »Per as pera ad astera«. Skozi trr je do zvezd.
mo jca
Danes bi moral naslikati
dekleta v tej pomladi, može v tem poletju, starce v tej jeseni, kajti drugič bodo drugi ljudje, drugi ljudje in drug svet.
Tone Kuntner, Slikarjeva pesem, 3. kitica
		j	~	—	r	j.	z	
pater	r a ó k o	r u d e ž.
Patra £adka Rudeza pozna veliko ljudi iz moje vasi, predvsem tisti, ki
SO MALCE STAREJŠI. KOT ŽE SAM OMENJA V PISMU, KI G A POSREDUJEM, NAJ SE SAMA POVEM, DA JE NJEGOVA MATI ŽIVELA V KOČAH, V VASI, KJER SEDAJ ŽIVIM TUD I JAZ, IN DA JE MOJA MAMA NJEGOVA SESTRIČNA. ČEPRAV SEM G A POSLEJ SREOALA LE ENKRAT; ME JE PREVZEL S SVOJO ENERGIJO IN IZVRSTNIM PETJEM. V SI ŽE KOMAJ ČAKAMO, DA SI g O VZEL POČITNICE IN NAS 031 SKAL. STrKE OHRANJAMO PREK POSTE.
Vedno nam napiše kaj lepega, in tako se že vnaprej veselimo njegovih pisem. Nedavno mi je iz Zameije, kjer je sedaj misijonar, poslal pismo, v katerem OPISUJE SVOJO ŽIVLJENJSKO POT. PRAVI P A TAKOLE:
Rodil sem se v Cerovi ju pri Paziru Leta- 7 92.2. Oče je bil iz. Kobjeglave ra Krasu, mama pa iz. Koč pri Slaviri ra Posto jrskem. V družiri smo bili tri je sirovi: &rarko, ki je seda j župrik v Stomažu, Marijar ir jaz.
Oče je bil železričar, zato so ga premestili v bližiro Aleksardrije, kjer je umrl leta 7 927. Po očetovi smrti se je mama vrrila ra Primorsko. Spomirjam se tiste hude zUme leta 7 928/29. Dare s se čudim, da smo jo sploh preživeli.
V Slaviri sem začel hoditi v solo, ki je bila takrat italijarska. Mama je le s težavo ririla raprej, zato se je odločila, da se preselimo v Gorico, kjer si bo poiskala službo kot služkir ja. Nastarili smo se v ulici Le ori, k jer sem tudi obiskoval šolo. Imel sem srečo, da me je ms9r. Pavlica še isto leto spre jel v slove rsko s irotišče, ki je stalo poleg r jegovega doma. Kmalu pa mi je želez.riška uprava priskrbela mesto v zavodu v Vidmu (Istituto Re rato). To je bil zel o re ser zavod. V rje m je bil govor ri jez.ik -furlarščira, v šoli itali jarščira, doma pa smo govorili slove rsko. Vse to mi je poz.re je zelo prav prišlo. Iz Vidma so me premestili v Vicerzo, v zavod Corde Ilira. To je bil popolroma laičer zavod. Ko sem ob korcu šolskega Leta prišel domov, mi je mama rekla• »Tja se re vrreš več-, v semerišče pojdeši« Tako sem jes eri odšel v s emerišče. Rektor je bil takrat Igiro Valde mar ir, ki se ga spomir jam kot ere ga s vo jih rajveč jih dobrotrikov. 3 il je zelo dober ir potrpežLjiv z maro, čeprav sem v obrašarju vedro imel ra jslabše ocere ir sem zato moral k r je mu ra zagovor.
Kako sem se počutil v semerišču? V začetku je bilo zelo hudo, saj sem bil popolroma poitali jarčer. Spomir jam se, kako hude so bile ure sloverščire. Dvojira mi sploh ri šla v glavo. Pro-fesor Kacir je bil res
junak, da me je prenaša L. Bog mu bodi v e eri plačnik! K a, j mi je pomagalo, da, sem vzdržal? Pese mi Ze, ko smo biLi v Aleks andri ji, smo vsi v družini peli- oče, mama in mi tri je brat je, in vsi so bili nad našo pesmi jo tako navdušeni, da, bi nam biti vse dali, samo da, bi slišali nadse petje. Ko sem tako v semenišču slišal kakšno pesem, sem si rekel• »Pa, sa,j to že z.nam!« Pozne je sem začel zbirati pesmi in sem posteci nekakšen razredni pevovodja,. Pa, je prišla, druga svetovna, vojna. Semeniščniki smo se znašli na, me ji med Nemci, Itali jani, -fašisti, partizani, četniki in domobranci. Primorci smo takrat san jali o Sloveni ji. Kako krvavo smo prišli do nje in kako okmeloi
V	razredu nas je takrat bilo enaintrideset di jakov-, od teh nas je bilo sedemna j st Slovencev. Dobro se spomin jam škofa Margotti ja-, do nas je bil vedno dober. Sploh sem imel mnogo dobrotnikov. Prvi je bil seveda Bog, za n jim Mari ja in sv. Jožef, med ljudmi pa' g. Reščič, moj birmanski boter, veliko mi je pomagal tudi g. Martin Gorše, brat slavnega Franceta. Pri n jem smo preživeli vsake počitnice med vo jno. 3il je naš župnik v Slavini. Koliko smo tiste dni peli! Župnikova sestra je pela alt, kuharica pa sopran. Od časa do časa nas je spremi ja l tudi župnik s citrami. Imel je tudi čudovit harmonij. To so bila res lepa leta, pa tudi koristna. Spomin jam se dekani js kih sestankov, pa tudi tarokov. Kako radi so se imeli duhovniki med sebo j!
Leta 1945 je bil mo j brat posvečen za duhovnika V Vidmu, jaz pa sem bil posvečen leta 1948 v komunistični Jugoslaviji. Slavnosti nove maše ni bilo. Kmalu sem prejel dekret za Lozice in Vrabče, nakar so me poslali v Cerkno. Tu sem postal naslednik obeh ubitih kaplanov. Skoraj vsak teden sem moral na zagovor. To je bilo navadno ob petkih, zato so bile tudi pridige ob nedeljah bolj ali manj odgovor na 'točke', ki so mi jih dajali zasliševalci. Se danes se čudim, da sem v tistih letih ostal živ. Ktjub temu mi je bilo v Cerknem lepo. Poleg Cerkna sem obiskoval še Novake, kamor sem se vozil s kolesom, tudi pozimi po snegu. Toda nekega dna so mi odvzeli dovoljen je za izvrševan je duhovniškega poklica-, moral sem bežati. Takrat sem se srečal z nečakom nadškofa Sede ja, ki je bil odvetnik v Zagrebu. Omenil sem mu, da bi rad odšel k jezuitom. Povedal mi je, da ima jo ti svoj samostan v Zagrebu, prav blizu n jih. Tako sem odšel v Zagreb. Spre jel me je pater Remec, ki ga tudi štejem med svoje velike dobrotnike. Prav takrat so zaprli p. Pate ja in izgnali naše iz L jub l jane.
Kako da sem se odločil, da vstopim k jezuitom? Tako j po mašniškem posvečen ju sem v cerkvi Srca Jezusovega y Gorici pokleknil k oltar ju Matere Božje in v solzah zaprosil, da bi mogel oditi k jezuitom. In sedaj se mi je že L ja uresničila.
V	noviciat sem vstopil 21. januar ja 1949, 11. avgusta istega leta pa bil vpoklican na odslužen je trimesečnega zapora. P. Remec me je vsak teden obiskoval in mi prinašal razne dobrote v veliko vesel je ostalih
sobrpirov. Zaodrji beder je bit zelo hud. V ceLici sem morali hibi ra, goLem cemerbu, pokritem Le z rekaj papirja,. Ko so me izpustiti iz zaporo-, so zahtevati, da, moram opravibi se ero leto poboljševalnega dela. Takrab sem se upri, rekoč, da sem ibaLijarski držu.vlju.n; tu. ko so me izpustili. Če bi osbal barn se ero tet o, re bi preživet. Ko sem se vrnil iz zapora, so me hoteli nasilno spravibi v vojsko, jaz pa sem brmasbo od^ovarjaL, da sem ibaLijarski državLjar. Vprašati so me, zakaj ne prosim za jugoslovansko državLjarsbvo; odgovorit sem jim, da hočem odibi v misijore. Ir sem set, čeprav so mi hoteli to ra vse račire preprečiti.
Kako je v meri dozoret misijonski poktic? Ko je sveti oče teba 1950 proglasil versko resrico o Marijirem vnebovzetju, sem pokleknil k radijskemu sprejemriku ir v sotzah prosit, raj mi Marija zaradi izredre milosti, ki je je bita deležno., izprosi, da odidem v misijone. Tako sem teba 1956 pričet v Rim. Tu mi je asisberb slovenskih provire vprašat, če bi set v bakrabro severno Rodezijo pomagat potjskim misijorarjem. Predlog sem z veseljem sprejet. Opravit sem bercijab v AVsbriji blizu <2e Lovcu., rakar sem bri mesece študirat angleščino v Lordoru ir 28. -februarja 1958 že bil v Zambiji. Tu sem prebit pet mesecev v Matauji, kjer sem se učit cinjarščire. Nato sem 19 Let preživet ra brome ji Zambija - Mozambik - Zimbabwe. Bi L sem zelo zu.dovol jen; prve počitnice pa sem imet sete Let a 1 9 65, čeprav ima vsak misi jorar pravico do počibric vsaka bri teba. Peter Oroše tj, ki mi je požre je sledil, je vedno trdit, da sem ra bisti trome ji postat kar legendaren; zu.ku.j, ne vem.
Povsod, kamor sem pričet, sem se tako j vživet. Pri tem sta mi zet o pomu.gu.Lu. znumje jezikov ir seveda pesem. Ves čas ohrarjam stik z domačimi, mami sem dolgu, tet a pisat vsak teden. Prepričar sem, da bi mo je skavtske pesmarice biti veseli budi Slovenci, prav tako pesmarice, ki jo uporabtjajo pri poučevarju verouka. Tu imamo majhen katekizem za prvoobha jarce s pesmimi ir kaseto. Prav rad bi ba katekizem prevede L v slovenščino.
Naj povem, da je pater Radko na misijonu Kantodia/e krstil 3000 otrok. Šepaj vodt eno od župnij na trome ji.Obisku je ljodt, predvsem Pa rad prevaja. Utrpel je nešteto bolezni, med drugim tudi malarijo in gobavost. Naj Ga Bog
OHRANI ZDRAVEGA IN KREPKEGA PRI NJEGOVEM POSLANSTVU. 'NAj NJEGOVO DELO IN ŽRTVE PRIKLIČEJO NOVE DELAVCE V BOŽJI VINOGRAD ! '
te ja
v so L s k i______gg. i e r L j L
ra,zstaVa Krištofa, Zupeta-
Ko sem v mrožici sosoLcev s
.op a L proti zastekljenem prostoru, sem ime L popotroma praz.ro glavo. PraVz.apraV sem bit ceto nekoliko skeptičen. BiL je petek popoldne. Skozi okno sem namenil bežen pogled. O btaki so cemerro ir rekako prišitjero čemeli ra, neba ter stražiti, da, žarki s orca, re bi obsi jati zeml je. Rahta sapica je upogibala, list je s kora, jda or jaških tip v drevoredu. Na, utici ri bito videti rikogar. Obraz. rarave ,ki ti da, občutek de ju, i/u. Sošolci so se trpati v ne dovotj ve tik prostor. Zrak je bit obupe r, ra, steza, j odprtim oknom ravkLjub. Koma.j se je da,Lo dihati. Odpet sem si gumb na. ovratriku. Bito
J
je za.dusljivo. Nasmehrit sem se ir ozrl po
prostoru. Razer prepoterih sosoLcev sem videt se kar rekaj stik, ra s rediri prostora pa raj pome mbre jšo osebo- sl ikar ja samega. Kako netipičen sl ikari Dolgi la. s je so prekrivati n je g ov vrat, oči so izra.za.le mitiro ir popolno zadovoljstvo z živ L jer jem, riti ra jmar j pa ne osabrosti ati vzvišenosti, zvedavo se je ozirat po Ljudeh,ki so ga. obkrožati. Stikar ji	so raVadro
predstavt jeni	kot	zamišt jene	zgube s
svobodno domi st ji jo. Or je bit drugačer.
Za.veda.1 se je sveta., ki ga. je obda.jat. Ko sem ga. ta.fco rekaj trerutkov opazovat, sem se ozrl še ra eno izmed n jelovih stik. Vaza s cvet jem. Rdeči ra geL jni, ki so stebla, močiti v vodo ra dru posode. Biti so pokorčri ir votjri.
Ozadje je bito svetto ir čisto. Zarimivo, kako prese re tl j ivo je mogoče izluščiti zna.ča. j stikar ja iz. ene sa.me stike. V te j stiki je votja do življenja. ka.r seva.La.. stikar ja je prevzela. Lepota rdečih ragetjrov. Na vsak račir je to kotel spraviti ra ptatro. Sam pri sebi je vedet, da mu to ne bo uspelo tako pristro, kakor to rastika rarava, poskusiti pa je kotel. Bolj posrečene imitaci je rarave ne bi mogel na. jti. Uspelo mu je ujeti neko ra.Vnovesje med reatizmom in Lastrim stikarskim iz.raz.om. Tako j sem se ozrl še po drugih stikah, ki so state ob st erah
prostora,. Neka,j portretov, vse osta,Lo pa, upodobitve ra,ra,ve ra, stika,rskem pta,tru. Vsa, ra,ra,va, je bita, videti ta,ko resričra,, popotra,. stopiL sem btiže k eri od s Lik ir gl oboko vdihriL. ZaA/oha, L sem zira,ri Vor j po suhi ba,rvi. Za, tre rute k sem z.a,prt oči ir videt čopič, uma,z.a,r, ves prepo jer z. gosto ba,rvo, ki premisi Jero hiti po pta,tru sem ter t ja,. Ka,kor da, bi bit brez. ra,dz.ora,, pa, to ri bito res. Vsa,ka, potez-a, je bita, premisi jera,, Vsa,k g ib odtočer. N iti era, črta, ri bita, odveč, riti era, prema,io. Vse je bito popotro. Se erkra,t sem z.
V	v	v
očmi pomerit proti stika,rju. se vedro isti obra,z., se vedro isti iz.ra,z.. se vedro v era,kem potoza,ju, morda, s a,mo rekoiiko bo tj prepoter. Spet sem se z-a,z.rt v ragetjre. Vročica, ba,rv. Ztiva-r je y mro^oz-Voč je od ter kov.
simor
a,ti Ka,ko se ra,učimo ■fra,rcosčire v sa,mo erem tedru
PR.SDHODNO NAVOD ILO'- če riste pri voi ji z.a, bra,r je, se bra,r ja, rika,r re totite, ko,jti videti boste, da, er tede^i ri ta,ko kra,tko obdobje (vsa,j z.a, prostor v Lskra,h re).
Koma,j smo dobro z.o-gKziU ^ Leto s tremi ričta,mi, se je z.a, ra,s z.a,četo ze i'i^sLedi'ije odsteva,rje. Že dolgo ča,sa, je bito ra,mreč y spodrji eta,zi ra,z.redre^a, posiop ja,	SOV čutiti reka,ksro
vz-remir jerost,	hreperer je	ir
priča,kova,rje. Dija,ki so drug z'.a, drugim posta, ja,Li vse bot j ra,dtežy\i ir re str pri, ta,ko da, so se jih mora,Li pro-fesorji ra, Vse ra-čire iz.ogiba,ti- pri ita,tija,rsčiri, ra, primer, je pro-fesorica, z.a,ra,di Ljubega, miru pr ire sta, reka, j ra. Listu ra,pisa,rih -fra,rcoskih besed, da, bi se dija,kom vsa,j ma,Lo potegti sitri a,petiti po beseda,h, ki vsebuje jo vs a, j ka,kser »rrrr«. Pa, to ri bita, edira, pro-fesorska, sa,moobra,mba,- z.a, vsa,k primer so dija,ke z.a,drji da,r, ko seveda, ri bito »z.a, z.drža,ti« ra,z.redu, posLa-Li domov ka,r tri ure pred korcem.
Never jetrn, toda, resnično! Pl jaki pa,, ne bodi Len, so ta,ko j zdrveli vs a,k v svoj kot, kumor so že ceL teden pred zgodovinskim odhodom zla,ga,li vse, ka,r na,j bi potrebovali y »mestu Luči«.
Ure so tekle, in ko je zvon v sla,Vnem trgu na, Vipa,vskem odbil štirikrat, se je zadčelo. Se nepopolna, gruča, dija-kov se je iz. Vipa,ve za,čela, pomika,ti v spremstvu dveh šo-ferjev (ka,j vse si privošči Sko-fijska,! ! !), na, sprednje sedeže pa, so se usedli'- se neizkušeni črnola,si mla,denič (da, ne bo pomote- 2-a, to ozna,ko smo izvedeli sele med pa,riškimi Slovenci) Sta,nko Fa,jdiga,; priznuni poliglot, ki via,da, na,d četrtim letnikom, vedno na,smeja,ni gospod, ki ra,zloži vsem neukim gla,Va,m vse, ka,r jih žuli, Ja,nez Zupet (seveda, gre z.a, eno osebo); predsta-Vnica, nežne jšega, spola, je bila, gospa,, ki na, SGV predstavi ja, jez.ik »spa,geta,r je v«,	na,mreč Son ja,
v	v
Černigoj; na, čelu vse te kolobocije pa, je ponosno kora,ka, L, z. ziemljevidom v roki, gospod Ja,nez.
Vodič(a,r), mimogrede tudi na,s vodič (če ga, boste sreča,li na, poti v Pa,riz., ga, l a,hko spoz.na,te po n jegovem z.na,čilne m »ula,la,la,«).
Medtem se je konce ntra,ci ja, ško-fijcev dra,stično poveča,la, še na, slovenski me ji, ta,ko da, so se ca,riniki že drža,li z-a, gla,ve. Ne boste na,m verjeli, ka,ko so si odda,hnili, ko smo s svo jim drugim domom (a,vtobusom, op.p.) z.a,pel ja,li čez. me jo in se končno poslovili od nadse ljube državice.
Prve ure nodsega, inoz.emskega, potoVa,n ja, so minile ka,r hitro, s a, j smo v video družbi -fra,ncoskega, komika, drveli po ita,li ja,nskih a,vtocesta,h in mislili na, sivo pot, ko
smo se vozili po betonskih ma,gistra,la,h. Potova,nje bi seveda, iz.gleda,lo preveč popolno, če na, a,vtobusu ne bi preživeli noči in izkusili občutka, ležunja, na, a,vtobusnih sedežih s priza,deva,njem, da, bi nadsli čim boljši položa,j za, morebitno spa,nje. Tistim, ki jim to ni uspelo, je preosta,lo le še, da, gleda,jo nemška, in a,Vstrijska, mesta, v soju luči ter ča,ka,jo, da, se usta,vimo na, ka,kšnem a,vtocestnem počiVa,lišču. Verjetno ni treba, posebej pouda,rja,ti, ka,kšna, je bila, njihova, rea,kcija,, ko so ka,sneje v hotelu za,gleda,li po stel jo.
*stetM £'p‘”ith
&
■ J,, ^Southendon-i
"-<■*»	Utrecht
f
^Magdeburg
7 %
Zie)oi)»6ór«0P 0 t A N
oC^bU8 «C
>	QLBOrtH
U. • BJflCIUJH «r-> G t R... H - ft * »K
<**?»	.3	••	o/'"
tL..# Tv ~ ' v • *E 11 'rinin *%„ >miA. C I E C H* lEMIlIt : :■>. ..\ f .V	oVwjrZburo f >'
•...•>>«=-h /j—
.■v.«.	._<»%.	»"SSiMlém«. : l~	■•..-•	?
0«f»e"»bur^ ^	I pf
f . %	—uTir“-"	Jf ®u,nz~»».-Y**nna®
Oftéans	'	//	'*■ „Munich
^	p ,	v ©Freiburg
felli v4lli:v
F1?«^	j
Y '	-N	\	^M«|M»*	_	-•:. •'»*	. .. «r--- 2	•-. /aiaSBrtie—' • InrtohriiMr	GmZ
Mannhejm
^Heidelberg
leruhe
iiriT%,. gStuttflart
*• — /
' Bourges R A H
0^lhou»e ^,
v d*~	'xf^
c -.E.. -	,<
yv. LV..--.V.	.- ■’ il ' U
!s	0R»«bruck
, f S « I T /ERI. A N li'"'
0LlmoBc.
4
É tou«M.ne
, i. i ......ie, Y'4../‘'-“r”	:“'j
gCtarnuEnWEErrmd.	'f.i,
.Y-4'.’-Y 'J5r—	',j
MASSI? C £ T1! F l| A l, „	.■•'••^493žfr'i>997 -bUcroa^^^or. és-^ibafersr-Allritiiiis tesarvatk*^ • ■ * ' /	" '	. r
St Poden0
. ;j ..
K.
*'••4 . fY‘Y
.:F
'"'***» »5
fi
L Y
'*r.	P"*"©
J'i:;:L-o'-» f H ,
<■
Pot do P<5t.rÉZ.a,
No, zjutraj, ko s mo se z kotečimi hrbti in rameni zbuditi med množico rok, nog, spatnih vreč in dišečih nogavic, smo Lahko prvič občudovati Lepote Francije in prvič spoznati dejstvo, da Fra.ncoz.ov ne zanima uporabnost stvari, ampak te Lepota. In po dotgi vožnji med z.elentniL grički Sampanje smo končno dospeti do tako žet enega cit ja. Za L jubitet je natančnosti’ da smo v Parizu, smo uradno izvedeti točno ob 7 0.29 po srednjeevropskem času. Kar preveč je bito stvari, ki bi jih Lahko občudovati, Pariz no-s je namreč pričakat ožarjen s soncem. V hipu smo spoznati, zaka j Francozi pravi jo, da so »un petit -fu« (tisti, ki obvtada jo -francoščino, na j mi oprosti jo, za ponosne Slovence pa prevod• »mo.lce čez Les«). Zakaj neki? Skupaj ttačijo sodobne in starinske objekte, vsak predsednik pa hoče sam sebi postaviti kar najtepši spomenik v podobi stavbe.
Hitro smo pograbiti nahrbtnike in se spraviti z avtobusa tako j, ko je ta ustavit. Prva posta ja je bita svetovno znana cerkev Notre-D ame, za katero smo dijaki tretjega Letnika pri angteščini stišati, da Vanjo vsako minuto vstopi 7 08 Ljudi. Tudi mi seveda nismo biti izjeme in smo se, potem ko smo stati »na sredini« Franci je, hitro podvizati proti vhodu. Reke L bi, da ta cerkev ni več zaželena- ati pritjubtjena kot raj za žzparje, saj na morebitno nevarnost op ozar ja jo že tabte na vratih, tore j bi Lahko žepar jem rekti■ »Jok, brate, odpadel« V to cerkev poteg žepar jev nikar ne hodite tudi tisti, ki Vas izrazito zanima umetnost. Sa j ne, da je cerkev grda, kvečjemu nasprotno, ampak pri obhodu, ati bolje rečeno, teku skozi
cerkev, re boste mogli veLiko občudovati. Ko prideš iz. cerkve, se ti pred oči postavi ceLa, vrsta- Ljudi■ močro zapečeni črrci, Arabci, pedartri Francozi, ceto »osovraženi« Angleži ir pa - dobro si zapomnite - er velik kup Kitajcev. No, če je treba še kaj omeniti g Lede Notre-Dame, od zunaj je polra okraskov, znotraj so rozete ir vitraži skrivrostro privlačri, obkroža pa jo cel kup dragih prodajalr.
O a re bi ves dar stali pred ero samo znamenitostjo, s mo se rato brž. podali proti Sairte-Chapelle psor šapeIj, kjer smo po pregledu z detektorjem kovir vstopili y kapelo, polro čudovitih vitražev. Ostalo je bilo postrarsko, zato res re vem, zakaj smo morali pri detektorju prerašati vse tisto piskarje, ki so ga sprožale verige, ki jih pač rosi vsak SfìV-jevec, dokler re zapusti šole.
Pa to še ri bilo vse. Se isti dar smo se rapotili proti moderri tržnici Les Halles plez ol'J, ki zgleda bol j kot kakšer poslovri certer v globiro ir re daje vtisa, da je bila tu rekda j tržrica. Blizu sto ji cerkev svetega BVstahija ir pred rjo ogromra glav a z roko, priljubljer objekt za ■fotografiranje. Ir prišel je tudi prosti čas, ko smo spozraVali bližnje trgovire ir kupili vsa j kaj za pod zob (g rozro veseli so bili pri McDonald'su). Odšli smo še do certra Georges Pompidour pžorž pompiduj, ki je ra z.ura j polr cevi vsakršrih barv, ir skočili do mestre hiše, k jer so se Parižari lahko drsali po zastor jski le de ri plošči. Potem pa smo se porazgubili po BHV—ju (veliki vele blagovrici, k jer ima jo vse, verdar jim marjkajo klobase z zeljem) ir se vsi atrajeri po dolgem drevu odpravili v ras ho(s)tel, kjer smo samo(!) spali. Ze zjutraj rasledrjega dre so ras čakale rove, morda še več je zrameritosti. Z avtobusom smo se pel j ali pod »sramoto vseh Parižarov«, pod ostarek svetovre razstave, pod železje, ki je staro že vsaj i00 let. Med drugim je ta objefct priljubljero shajališče za lokalre samomorilce. Ver jetro ri potrebro zgubljati besed, da je to svetovro zrari Tour d'EiffeL ptur d'efelj. star ja smo se seveda družno odločili, da se povzpeli kar peš. Ko smo vsi zadihari prišli do dvigala, ki pel je iz drugega radstrop ja do vrha, smo čakali ra vstopnice. Ir neverjetno, zagledali smo - Kitajce (ali Japonce, kdo ve). Speti No, ra vrhu je bilo zares veličastno, sa j se je Pariz spet kopal v soncu, ir drugi obiskovalci - Neslovenci - so se le nasmehnili, ko jim je v ušesih odmevala slovenska himna, ki je prihajala iz naših grl. Nasledr ja naša posta ja je bil Are de Triomphe park d triomfj - Slavolok zmage -preden pa smo prišli do rjega, smo se pope L jali čez trg Place de la Concorde ir
Zaradi našega ekonomskega bomo za polovično ceno nar j
L s fc r e,________________juri j___________________Z 0 <b <D
občudova,Li ra, jboga,be j še trgovine ću predstavništva, svetovjih družb ra, Etize jskih po L ja,ra,h (Cha,mp s Etysees). V' strašnem prometa smo potem krma,riti ba,ko, da, smo prispeti še do modernega, sta-votoka, - Qra,rde Arche v ra,Jmoderre jšem cerbru Pa,riza,, La, D e-f erse pta, de-forsj}. Ce vsi trgovci re bi govoriti -fra,rcosko, bi pra,v gotovo mistit, da, sem v Neu/ Yorku. Pra,v ta,k občutek ra,mreč dobiš, ko se zastrmiš ta,ko visoko proti rebu, da, skora,j pa,deš ra, za,drjo pta,t. Tu smo imeti prosto popotdre. Dogodek, ki ga, pra,v gotovo re vidiš vsa,k da,r, se je zgodit, ko se je ra,še pro-fesorsko spremstvo odpra,vito na,ra,Vnosb v prvo McDora,td's resba,vra,cijo ir kma,Lu smo jih La,hko občudoVa,Li, ka,ko so za,grizti v ha,mburger je. Ce smo hoteti, smo La,hko da,ti domištjiji prosto pot ir občudova,Li -fra,rcosko umebrosb La, De-fersa,. Neka,teri smo se ceto z.a,topiti v gteda,rje -fra,rcoskega, rogomeba, ra, eri iz.med tra,tic - seveda, smo zeteti vedeti, ka,ko se igra, rogomeb v domoviri svebovrih prva,kov.
Ca,s je ka,r prehitro mirit, ir ker je bita, re det ja,, smo se biti dotžri ude Le žiti tudi svete ma,še med pa,r iškimi SL ove rei. No, ra,z.er pa,r »rokerskih « prijemov ra, »orgta,h« pri ma,ši rismo opa,z.iti rič pose brega,, ('dotj je posta,to z.a,rimivo ra, korcu, ko smo izvedeti z.a, z.eto z.a,rimiv pridevek za, g. Sba,rkoba,, ki je bit omerjer že ra, za,čebku.) Po dobri sba,ri ra,Va,di je ma,ši stedita, predsba,vibev rove krjige Ardreja, Ca,pudra,, bivšega, stoverskega, vete posta,rika, V Pa,rizu, po r je j pa, še Lepša, ra,Va,da, - za,kuska,. V veset ju, da, bomo prihra,riti reka, j dera,r ja,, ki bi ga, pora,biti za, večer jo, smo seveda, ba,koj poskusiti, ka,j zra,jo »-fra,rcoske« gospodirje, reka,terim pa, je ba,ko močro te krito -fra-rcosko viro, da, se mu riso mogti upreti. Seveda, so kma,Lu posba,Li prece j bot j žida,re voL je, ka,r pa, osba,Lih ri riti ba,ko zet o mobito. Rekti boste: »Ka,ko, da, ri Sba,rko ka, j reke L?!« Nič ri reket, ker je bit odsober (pa, re duhoVro, a,mpa,k -fizičro-, beri: ri ga, bito ra, kr a, ju ztočira,), ko se ra,m je zopet pridružit, pa, ba,ko a,ti ba,ko ri bito več rič opa,zibi.
Da, bi bita, mera, potrà,, smo se ta, da,r (pra,vza,pra,v večer) popetja,ti še
v
do ztogta,srega, Piga,tta,, k jer smo L a,hko videti tudi bemro pta,b Pa,riza,. Ce sa,mo pogteda,mo pa,r ba,mka,jšrjih zra,meritosti- Moutir Rouge p_muter ruzjj, sex s hop Levo, sex s hop desro, sex ctub, pa,r ba,rčkov, ka,kšra, brgovirica,, spet sex shop, pa, ogromer Va,rrosbrik pred vra,bi ktuba,, po možnosti temre potbi ... Kot gruča, oVa,c s pa,sbir jem ra, četu smo drveti proti s v o je mu cit ju, ki seveda, ri bit Piga,tte. Izobtikova,ta, se je izjemro Lepa, prispodoba,', ovčke, ki se iz dna, pekta, vzpenjajo v nebesa, - ra, Monbma,rbre l_morma,rtrj. Prekra,sra, cerkev srca, Jezusovega, (Sa,cre coeur) se je resnično zdeta, kot Uti ja,, ki je zra,sta, ra,d čtoveškim gro jem. Po tem, ko smo se za, pa,r trenutkov La-hko pomuditi v cerkvi ir uživa,ti v ča,robro tepi gta,sbi, smo se ra,užiti drugega, ra,jtepšega, ra,zgteda, Pa,riza,, potem pa, še skočiti ra, ogted trga,, k jer se vedro mudi četa, kopica, st ika,r jev, ki skuša, jo uspeti. Po kra,bkem obvozu po mestu V' so ju Luči smo se vsi za,dovot jri vrniti v svoje a,pa,rbma, jčke.
Po dveh Lepih ir sončnih dreh pa, smo se zbuditi V obta-čro ir deževno jutro. Program je predvidevali majice druga-čro pot, kot smo jo ubra-Li ka,s re je, vse pa, se je vrte Lo okoLi obiska, ra, jv eč je ga, maže ja- ra, svetu. Za, uvod smo se po proMetreM za,Ma,šku pri certru končno prebiti do Pa-rtheora,, ker pa, je na-š gospod vodič de jat, da, je ta, sta-vba, ero ogroMno pokopa,tišče pod streho, ra, s je Mirito, da, bi z.a, r je g ov ogted Mora,ti se pta,čeva,ti. Pod dežniki smo skočiti se do Sorbore, zra,Merite univerze, seveda, pra,v z:a,ra,di četrtotetrikov, ki so pred pOMembriMi živtjerjskiMi odtočitva,Mi. Pa, risMO videti rič več kot pa,r sta-rih zidov ir pred rjiMi cesto, v cesti pa- tukrjo, potro mož. v f tour esce rtro~ora,ržnih obteka-h. (Ver jetro ri treba, posebej pouda,rjati, kdo so biti ti mož.je.) Izvedeti pa, smo, za,ka-j ra-s je dvojec
Vodiča-r - Zupet pripet ja-t do tega, kr a, ja,. Oa,Li so ra,M prosto (zaMistite si, ka,j bi početi v prosteM ča,su, ko se zliva, dež ir stojiš v re preveč vetiki utici), so,mo, pa, sta, se pri priči napotita, v prvo knjigarno. Iz. r je sta, pr ista, potrà, krjig, ka,jpada -francoskih; ri čudro tore j, da, so ju iMeti ceto trgovci z.a, »bibtiOMa-re « (-fr.-stov. stovar £J. Pretnar, 19 m J, str.62: Ljubitelj kr jig). Zdeto se je, da, bo deževje poča,si poreha,Lo, pa- ri bito t a,ko. Ka,Vro obra,tro. Vse bo tj je deževa-to, kMo-tu pa, smo t udi izkusiti moč -fra-rcoskega, vetra,. Odpra,viti smo se proti Ja-rdirs du LuxeMbourg (a,ti po stoversko LukseMburškiM vrtovoM), seveda, da, bi videti Lepo oskrbova-re vrtove, pa, jih ža,L risMO. Seveda, re. za-to, ker bi biti Morda, za,prti, a,Mpa,k za-to, ker smo se pred bočriM vet roM z dežje m Mora-ti skriva,ti pod dežniki. Ta,ko smo si izjeMro dobro La-hko ogteda-ti pesek, po katereM smo hoditi. Prizra,ti Mora,M, da, ìmo,jo Fra,rcozi res kva,titeter pesek.
Vsi preMOČeri smo se poteM presetiti v Louvre, kjer smo športri ra,vdušerci La-hko izvedeti tudi ra,jrovejše sportre rovice. Za,riMivo je bito videti, ka,ko se je kup dija,kov zgrrit okrog gospoda, Zupeta,, ki je v roka-h drža,t -fra,rcoski športri drevrik L' Equipe ir z ra,SMehOM preva,ja,L. Po pa,r vhodnih cereMorija,h smo se verda,rte prebiti do vetike dvora,re, ki je utruja-ta, že ka,r ra, prvi pogted. Sito je ogroMno Ljudi, kot da, bi treščiti ra,ra,vrost v Mra,vL jišče sredi dura, jskega, gozda,. Na, za,četku je še št o, poteM pa- so roge posta, ja,te vse bot j iZMUČere, ekspora,tov pa, ri bito konca,. Hva,La,bogu, da, so po muze ju ra,zposta,vt jeni ka-vči, ra, ka-tere se La,hko usedeš. Medtem ko je gospod Vodiča,r ra,zta,ga,L, ka,j je ta, ir ta, stika,, ka,kšra, je, za,ka,j, ka,ko, čeMU ..., smo drugi tekMOVa,ti, kdo bo dobit prost sedež. Na,š edini cit j je bita, te še Gioconda, - Mora, Lisa,, ki je ča,ka,La, v
vitrini in kob ponavadi z.avijata z ocrni. Od ba,m naprej je što Le se na-vz-doL. Kob po naktjučju smo pestati ravno pred Oetacroixovo sLiko Liberbe (Svoboda) spet svobodni, vendar so nase noge prav ba kapibuLiraLe: »Konec je. Ne zmoremo veci« seveda je treba omeniti se neko pomembno dejsbvo. Uganite, koga smo spet zagtedati, s bete-fončki y rokain? Odgovor na bo vprašan je se skriva nek je med besediLom, označen pa je z. *. Oh, ba Louvre. No, saj je še kar Lep, b oda, kako je ve Lik. Mogoče bi bit prikLaden za stanovanje HaiLLe GebressiLasija (za tiste, ki ne veste', bo je maroški tekač na dolge proge, budi svetovni rekorder), za nas pa je bito vse ho je Le preveč. Od nekod se je prikradLa budi misel, da je biL avbomobiL iz-umLjen mnogo pr e j, kot si mislite: ver jebno je biL izdetan na posebno prošn jo kardinaLa RicheLieu ja prCse L je jaj, ki se je med drugim moraL budi potikati po tej paLačici. Obstaja pa še druga beza• vsi vemo, da so Francozi posedovati budi neka j koLoni j v A-frikl. Tore j Lahko predvidevamo, da so po dvorcu kraLja nosili kenijski maratonci, kar je vsekakor boLj zane st jlva Varianta.
Pustimo zdaj prevoz in se vrnimo k ubru j enim di jakom. Ura je 7 7:05 in ško-fijci so pravkar izstopiti iz Louvra, pa niso nate te Li na prav nič Lepše vreme. Se vedno dežuje, oni pa so še vedno na nogah in si ogleduje jo ste bričasb g ozd. Ker Louvrski kompLeks (beri: never jebna ubru jenosb s po javom prev etike koncentracije mlečne kisLine v progastih mišicah spodnjih okončin, ki prišedši povzroča budi zapiran je oči, enosmerno miselnost - cit j: poste L ja - in napoLnjen kovček (znano budi kot »poLn ku-fer«)) kar ni in ni ponehat, se je odbor za vodstvo po Parizu soglasno (čeprav je bita potrebna Le dvotrebjinska večina) odtočit, da mato pogtedamo, kakšen je Pariz ponoči. Videti smo, zakaj Parizu pravi jo Mesto Luči.
NajboLj vetičasbno se je seveda bteščat Ei-f-fLov stolp. Točka, ki
* Ja, kaj bi reket? Kita jeke vendar! ! !
O, PARIZ (RiMar)
O, Pariz!
Močno me očara tvoj prelepi fris. Vendar bolj se mi zjasni obraz, ko zagledam svoj domači Kras.
O, Parigi!
tako si velik, da v tebi se zgubi sosedov Gigi,
četudi je debel in poje bas, da od njegov'ga glasa odmeva cel Kras.
Jst vem, da ti, moj dragi Kras, nimaš tol'ko znamenitosti v okras, però česar nima nanka to pariško mesto,
tebi je dano, ohrani to zvesto.
Četudi pr' nas ne najdeš Notre-Dama, te močno presenetila bo kraška jama, boš našel tudi brinje, borov gozd, in zemljo, kije trdna kot kamen in kost.
Naj kar ponosno tu vije se zastava, al' pej "tour eiffel" se z nami zafrkava, če Krasa ni, v srci je velika rana, kiju najboljše pozdrave kaplj'ca terana.
si Jo bomo pra,v zagotovo za,pomrili, je Plance de L a- Corcorde (izgovor ja,Va, je že bila, omer Jera,), mimo kober ega, smo s Li vsa, j stokrat. Po vsem tem smo si v h obetu z velikim veseljem sezuti čevt je ir ceto rokavice, ta, ko da, je po hodrikih vel pri jeter duh po ... ro, sa, j veste, po čem.
Bita, je roč ir bilo je jutro, da,r številka, pet. Mogoče smo si od rje ga, obeba,li ka,r veliko, sa,j je ta,k da,r sa,mo vsa,kih štiristo let. Pa, po vremeru ri bil rič lepši od pr e jšr je ga,. Vse ero smo se (ker smo se mora,Li) odpravili v re koliko bol j oddab jeri Chabres pša,rtrj}, k jer smo hoteli videti t a,mka, jšr jo cerkev, ki je res reka, j pose brega,. Ze v a,vbobusu ra,m je gospod Vodiča,r povedo, l, da, je v r je j čez dvesto vitra/žev (ba,rvrih oker), a,mpa,k ko smo se prepričabi ra, la,sbre oči, je bilo za,res	veliča,sbro.	Čudovito,
■feromera,lro,	občudova,r ja,	vredrol
Treba, je videti ra, la,sbre oči, da, človek verja,me. sprehodili smo se po cerkvi, jo občudova,li, spozra,li, ka,j je to ša,rbrsko modra, ba,rva,, ra,redili pa,r posrebkov, ker pa, smo Sloverci, se rismo mogli upreti, da, re bi ob Ma,rijirem olba,rju za,peli. Ma,lošbevilri Fra,rcozi so ra,m ver jetro ka,r z.a,vida,li t a,ko melodičrosb ob čudoviti oikusbiki. Bizris je bizris - v kotu pri vhodu smo ra,mreč za,gleda,li brgoviro s spomirki, ka,tere trgovka, je bila, ka,r vesela,, ko smo odha,ja,li ver. Po reka,j miruba,h prostega, ča,sa, smo spet skočili ra, a,vtobus ir se odpelja,li proti Versa,illesu pversa,juj, Luksuzremu dvorcu s prekra,srimi vrtovi. Pred velika,rskim dovozom pred dvorcem, ki bi ga, la,hko upora,bili za, tržv\ico, smo se usba,vili ir izstopili ra, dež. ir veter. Izgleda,lo je kot izkrca,rje za,vezrikov v Norma,rdijo, ta,ko zelo smo hiteli proti Vhodu. Ko pa, smo ča,ka,li v vrsti pred vra,bi, mi je ra, misel re hote prišla, tudi zra,ra, slove rska, pra,vljica, Moj dežrik je la,hko babor. Ir za,ka,j? Na, dvorišču smo ra,mreč La,hko kma,lu uzrli, ka,ko lepo dežrik rožrabe ba,rve La,hko leti. Seveda, brez la,sbrika,, da, re bo pomote.
ys
Ce bi hotel ra, kra,bko opisa,bi robra,r jo st, bi se opis gla,sil ba,kole: zlobo, luksuz, polro za,pra,vl je re ga, dera,r ja, ir ogromro prostora,, p a, re govorimo o lepoti zrca,lre dvora,re ir ka,pele. Tudi vrtovi so bili lepi, toda, le, če si gleda,l z ža,bje perspektive (bokra,b to re pomeri s tab, temveč iz vode, vetra, ir bla,ba,). Ta,ko vseh lepot riti rismo mogli videti, žabo smo se spet podviza,li proti prestolrici.
Nema,lo smo bili zoJčuderi, ko smo se vozili po glaMrih ulica,h, so,j je ob cesti viselo vse polro -fra,rcoskih ir - pozor - rorveških za,sba,v. Za,ka,j, rismo rasli odgovora,. Mogoče je bilo ka,j poveza,ro z gospodom Jospirom IjžosperomJ, Chira,com, Brigitte Ba,rdea,ux [jbrižit ba,rdoj a-li pa, s ka,kšrim Ola,-fom a,li Kjebilom. Mogoče pa, ra,mera,Va,jo z.gra,dibi hitri via,k od Osla, do
' / _	' ??	Kifjga p;|~	.jgkjj&i ;;;• -.-	j!	■
iskre,____________________juri j___________________2.	<£>	0	0
Pariza. Kdo bi vedel? Kmo-la se s tem vprašat'\Jem rismo več ubadali ir smo ra-je skočili pogledah, kaj je b.i. Les irVaLides flez: irvalidj. Aha, se era ir-f ormaci ja' če hočete ra hibro obogabebi, skočibe do kupole že pre j imerovare^a ob jekba, s sebo j pa re pozabibe vzebi vsaj kakšrega sbr^aLa. Ko ste barn, začribe počasi luščibi zlabo s kupoLe, kajbi rabraLi ga boste z.a okoLi pebirdvajseb kilogramov. Ko smo vsbopiLi, smo v kapeli, ali bol je rečero cerkvi, ralebeli ra orkesber, ki je vadil z:a korcerb. Vsi ravdušeri smo se, pobem ko smo izvedeli, da z opero, ki bi jo morali ibi gledab, re bo rič, posedli po klopeh ir uživali. Olasba je bila bako čudoviba, da smo rekaberi po ubru ja jočem drevu s kora j zadremali. P a je IrVaLides res objekb, kjer se verjebro sprehaja veliko -fobomodelov, je bilo očibro, saj smo vsi poskušali raredibi čim boljše posrebke. Verjebro so bili zelo zadovoljri budi redar ji, saj jim po dolgem času prav zaradi ras ri bilo
treba- čisbibi bopov ir osbale v o jaške »robe«.
Skočili smo še ra par kr a jev, rabo pa smo se odpravili še ra krabko vožrjo po mesta. Medtem smo budi prepričali
V	v
gospoda Aleksardra Colrica, da je spregovoril par besed s sv'ojim gostom, pesrikom Krasa, ramreč Cirilom Zdiobcem, ki je za bo priložrosb budi spesril par verzov ir jih velikodušro podaril raši redakciji. Pobem, ko je izrekel še par spodbudrih besed, se je žal gospod ZiDobec poslovil. Poslušali smo še komerbar zelo zrarega komerbarologa ir mrer je slov ca, gospoda Zusbirčiča, bakrab pa smo že dospeli do opere, kjer smo si lahko samo predsbavl j ali, kako bi poslušali režre zvoke ir občudovali le sboprice, kajbi celota -fasada je bila y popravilu. Pobem smo se še zadr jič pope l j ali po razsvebl jerem mesta ir si poskušali čim bolj vbisribi v spomir ba reizmerro lep pogled. To je bil raš zadr ji večer v Parizu. Na žalosb brez zadr je večer je. Nasledr ji ir hkrabi budi posledrji dar je bil bol j spodbuder, čeprav se je po rebu podilo reka j temnih oblačkov, med kaberimi se je smejalo sorce. V hotela smo imeli pravi fesbival pobovalk, ki smo jih poblačili ra dro avbo busa ir se poslovili od rašega preročišča (za vsak primer■ če se hočete podrobre je sezraribi z rjim, vzemibe v Parizu vlak RER C ir se odpeljibe probi predelu Spiraj sur Orge). Ime mu je Hobel Formule 1, verdar v njem ne boste srečali ne Alesi ja, ribi Parisa, ka j šele Schumacher ja ali H akkirera. Kveč je mu vas bosta- barn pozdravili recepborka s pudljem ir bemropolba gospa močne jše posbave, ki pospravi ja po sobah ir rahlo spomir ja ra ero izmed jurakir j krjige Koča sbrica Toma. Aha, še re kaj' rikakor z rjima ne poskušajbe pribi V sbik z argleščiro, ker ne boste uspeli - Frarcozi so pač Frarcozi ir bakšri bodo budi osbali. Pobem smo morali zabresbi v promebri zamašek
(brez. odpirača) ir prišbi smo do sbarre cerkve Sairt Germair du Preš £sor že r mer du prej, v kateri ram je pro-f. Sor ja raz.de Liba vozovrice za podzemro žebezrico. Sbrokovri ogled smo zakbjučibi ra ubici R.ue du 8ac, v kape bi samosbara, k jer se je prikazaba Mari ja, ir sicer z maso (v sboversciri, seveda). No ir razadrje je prišeb brerubek, ko smo se razbepbi po Parizu, Vsak ra svoj korec, kamor smo pač žebebi. Nogomebri ravdušerci smo hobebi do sbadiora Sbade de Frarce v predebu Sairb-Oeris, k jer je med drugim pobekabo -firabe bebošrje bige prvakov ir pa prijabebjska tekma Fr arci je s Sb overi jo, verdar ras je bibo premabo, bako da iz tega ri bito rič. Namesto bega smo se raje podati po rakupih ir pustošiti po brgovirah. Oblože kič z vrečkami smo kasre je doživeti še pboho, izkusiti smo, kakšra je abmos-fera ra podzemri žebezrici, tisti pa, ki se jim je zdebo »-furarje« pod zembjo brez zveze, so svo je vsboprice odstopiti b judem ra utici. Vsekakor smo zadrji dar v Parizu preživeti svobodro ir marsikateri vzdih se je zasbišab, ko smo morati ob petih popobdar vstopiti V avtobus ir se odpebjabi proti domoviri. Era od bobažb je bita budi■ bomo Vsaj spet bahko po jedli dobro domačo »župo«. Zvečer ras je pokorci držat vo jak fZyar,
kb jub r je mu pa smo kmabu uboribi v sparec. Zbuditi smo se v prekrasro jutro, obdari z zasrežerimi vrhovi itatijarskih Dolomitov. Dobro jutro ram je zažebeb gospod Cobrič, ki se je v imeru vseh zahvatit gospodu Vodičar ju, ki ras je skozi vse dri odbičro vodit, ir mu prebrat pesem, ki jo vidite ra bevi st rari. V Slovenijo smo se pripet jati ožar je ri s soncem, pobri vesel ja, s spomiri ra obibico rume re rase, ra vse vrste zrame ritosti, ra pri jateb js ko vzduš je ir z žel jo, da bi se vsaj še erkrat bah ko vrnili v mesto buči.
SONET VODIČ(ARJ)U (RiMar)
J anez vodilje dijakov čredo,
A u revoir* je rekel naši domovini,
N amesto doma, zdaj je v tujini,
E legantno svojo tu drži besedo.
Z družil je moči za nas, Slovence,
U porabil vso je svojo voljo dobro,
V	Parizu nas krmaril modro,
Z ato vsi skupaj izročamo mu hvale vence. A vendar on ostaja zvest in skromen,
H valežen, da obkrožajo ga mladi,
V	veselje mu je biti spet svoboden
A ktovke, filozofije, kar mu je v navadi.
L e vsi dijaki pričarajo mu svet čaroben,
O n že ve, da vsi ga imamo radi.
*au revoir (fr.) = na svidenje
marko
■festival, revije ognjišče
Ob svojem jubiLe ju, 35-let rici deLova,r ja,, je revi ja, Ogn jišče v redeLjo, V4. ma,ja, 2JÙP0, skupa, j z. z-vesbimi bra,Lci ir posbuša,Lci ra,z.Ličrih c$erera,cij pra,z.roVa,La, v ra,ši šolski šporbri dvora,ri. FesbivaLa, O^rjišce se je udeLeziLo več kob dva, tisoč obiskovalcev od vsepovsod; vsoba,, ki so jo da,Li za, vsboprice, je biLa, ra,merjera, za, obrovo ra,še$a, dija,ške^a, doma,.
Dobrodeire^a, korcerba, ir uresricibve humanega, ra,mera, vseka,kor re bi biLo brez. pevcev ir a,rsa,mbLov, ki so se v korisb dija,škega, doma, odpoveda,Li horora,rjem. Vsi so že bili predsba-vLjeri ra, gLa,sberih sbra,reh revije Ogrjišče. Na, »odru za,upa,rja, ir prija-beLjsbva,« so ba,ko ra,sbopiLi-Avbomobibi, Gia,rri Kija,vec, Pa,mja,ra, GoLa,všek s prisrčrimi Pupa,mi, Čuki, lva,r Hudrik, Ka,rmer Sba,vec, Tirka,ra, Kova,č, Mira,r Kuda,r, Kobi ir Sa,šo ber povezovalca, progra,ma, /v\iša, Nova,k ir Jure Sešek. Pripra,vLjerosb poma,ga,bi so ra,sbopa,joči pobrdiLi budi z. odgoVa,r ja,rjem ra, vpra,ša,rja, ra,dovedrih di ja,kov.
Jure Sešek
Nastop na festivalu Ognjišče:
Vezi med revijo in radijem Ognjišče so zelo trdne, zato sem njihovo povabilo sprejel z velikim veseljem. Spomini na srednjo šolo:
Zelo so lepi, bili smo 'fajn klapa' in še vedno ohranjamo stike. Srednješolska ljubezen:
V bistvu je bila tista prava, ki še vedno traja, prav zdaj čakamo na drugi naraščaj.
omba uredništva: ČESTTTAMO!!!!!!)
Miša Novak
Sodelovanje na festivalu Ognjišče:
Če mi je dana možnost, da lahko pomagam, vedno z veseljem pomagam.
Zdaj, ko niste več miss...
Življenje se je dejansko obrnilo na glavo, vendar sem sedaj še bolj zaposlena kot prej, bolj se posvečam študiju, ker bom to poletje verjetno tudi diplomirala.
ZZ
e>
0
0
0
Karmen Stavec
Odločitev za glasbeno kariero:
Navdušila me je mama, ki je videla, da mi je glasba v veselje, ona me je v bistvu 'porinila' v ta poklic.
Nastop na festivalu Ognjišče:
Nastopam zato, ker me je Miha (Turk) zelo prijazno povabil.
Glasbeni poklic:
So prednosti in slabosti, a v bistvu se izničijo in postane to poklic kot vsak drug.
Publika:
Rada imam tako, ki pride na koncert zato, da bi uživala.
Vodilo:
Živi in pusti živeti!
Ustavljate štoparjem:
Ne.
Gianni Rijavec
Odločitev za glasbeno kariero:
Glasbo sem čutil v sebi, pa tudi moja družina je družina glasbenikov.
Nastop na festivalu Ognjišče:
Ker sem hotel prispevati svoj kamenček v mozaik in pomagati bližnjim.
Glasbeni poklic:
Ima dobre in slabe strani, je poklic kot vsak drug.
Publika:
Najraje imam iskreno in dobro publiko.
Vodilo:
Bodi dober; če moreš, pomagaj, če pa ne moreš pomagati, ne škoduj!
Ustavljate štoparjem?
Če je le mogoče, ustavim, odvisno od priložnosti, včasih pa je to tudi tvegano.
Damjana Golavšek
Odločitev za glasbeno kariero:
Pravzaprav bi morala biti učiteljica, le po naključju sem zajadrala med pevce.
Sodelovanje s PUPAMI:
Rodilo seje v glasbeni igralnici, kjer sem jih poučevala, zdaj pa ... snemamo zgoščenko.
Nastop na festivalu Ognjišče:
V bistvu sem zraven že od vsega začetka, sodelovala sem že na prireditvah za izgradnjo šole, tako da sem vesela vsakega takega povabila.
Publika:
Rada imam tisto, ki ima rada mojo glasbo. Zelo rada imam otroke, tiste, stare tri, in tiste, stare sto let.
Vodilo:
Bodi tak, kakršen si, delaj po svoji vesti in delaj dobro, ker se dobro z dobrim vrača.
PUPE
Rade nastopate?
Ja, zelo rade.
Vas je včasih tega strah?
Ne, samo na prvem nastopu je bilo malce treme, zdaj pa je ni ve<
Ivan Hudnik
Odločitev za glasbeno kariero:
Začel sem iz veselja do glasbe, ki mi v življenju poleg družine pomeni največ.
Nastop na festivalu Ognjišče:
Za dobre stvari z dobro organizacijo in s pravim namenom zmeraj rad nastopam.
Vodilo:
Delaj dobro in dobil boš dobro.
Jože Potrebuješ - Čuki
Odločitev za glasbeno kariero:
Z glasbo se ukvarjamo samo zaradi veselja, imamo tudi vsak svoj poklic, mi nismo profesionalci. Nastop na festivalu Ognjišče: Prišli smo na povabilo revije Ognjišče, sploh pa na Primorsko zelo radi pridemo.
Spomini na srednjo šolo:
Niso preveč lepi, predvsem zaradi obilice matematike in fizike.
Srednješolske ljubezni:
Takrat smo bolj na kitaro špilali, pa tudi žoga je bila pomembnejša od deklet.
Miran Rudan
Odločitev za glasbeno kariero:
Za glasbo sem se navdušil v družini, glavni krivec je moj stric, ki je igral pri Avsenikih.
Nastop na festivalu Ognjišče:
Za nastop sem se odločil, ker se mi zdi namen zelo dober in rad pomagam, če morem.
Glasbeni poklic:
Ima dobre in slabe strani, včasih se te lahko kdo celo ustraši.
Spomini na srednjo šolo:
To so bili lepi časi, v katere bi se z veseljem vrnil.
Vodilo:
Ne vozite brez čelade!
Ustavljate štoparjem?
Bom rekel, da zelo rad, saj sem tudi sam včasih štopal.
Tinkara Kovač
Odločitev za glasbeno kariero:
Glasba mi veliko pomeni, z njo se ukvarjam že od majhnega.
Nastop na festivalu Ognjišče:
Miha (Turk) me je prijazno povabil, zato sem rada prišla.
Glasbeni poklic:
Nisem tip, da bi ta poklic izkoriščala, vendar se mi zdi, da so ljudje bolj prijazni do mene.
Spomini na srednjo šolo:
So lepi, igrala sem bendu in se imela lepo.
Ustavljate štoparjem?
Po pravici povedano, si ne upam.
Vodilo:
Če si res upaš, te nihče ne ustavi.
Sašo in Robi
Publika:
Najraje imava tako, ki razume in rada posluša najine pesmi.
Vodilo:
Gospodje moja moč in moja pesem.
Ustavljata štoparjem?
Kdaj pa kdaj, če se da.
Odločitev za glasbeno kariero:
Začela sva zaradi veselja, zdaj pa to počneva zato, ker čutiva, da s tem aviva Gospoda.
Marko Vuksanovič - Avtomobili
Odločitev za glasbeno kariero:
Nič ni bilo načrtovano. Zgodilo se je zgolj zaradi veselja do glasbe.
Nastop na festivalu Ognjišče:
Načeloma vedno nastopamo na dobrodelnih prireditvah. Če vemo, da je prireditev dobro organizirana in da bo denar šel v dobre roke, se vedno odzovemo.
Glasbeni poklic:
Ponavadi ne prinaša ugodnosti, enkrat pa se mi je zgodilo, da mije nekdo zmeril tlak v gumah samo zato, ker me je poznal.
Vodilo v življenju:
Vodilo nam je to, da ustvarjamo glasbo, s katero moramo mi biti zadovoljni, drugotnega pomena pa je to ali bo naletela na širok odziv.
Miha Turk
Kako navezuješ stike?
Po telefonu (ha, ha, ha).
To je kot sredstvo, kaj pa pristop?
Ognjišče je najbolj bran mesečnik in ga več ali manj vsi poznajo, tako da ni problema, ko rečeš: »Jaz sem Miha, z Ognjišča ...« Glasbeniki so zelo 'fajn'
Vjjudje.
športno srečen j e
6. juri j Z<ù<ù<ò se je ra, s5V odvi ja, L v športrem duhu. Zbra,Li so se vseh štirih sLoverskih ka,totiških gimra,zij ir se pomeriti v ma,tem rokometu, koša,rki, odbojki ir ra,mizrem terisu. Na,ša, rova, ve tika, betov a,drica, je omogočita, ra,jvečji šporbri dogodek d oste j. Na,rj smo se skrbro pripra,viti budi dija,ki, ki smo poskrbeti za, reovira,r potek šporbrega, dre ir dobro počutje gostov. Ka,zvrščeri smo biti v več skupir, k j er smo opra,vtja,ti svoje ra,Loge: hostese, servisra, stuzba,, za,pisrika,rji, spre jemra, pisa,rra,, ekipa, za, pospra,vtja,rje ...
Na,ši ra,jbotjši šporbriki pa, so ra,s za,sbopa,ti V bekmoVa,Lrih ekipa,h. Na,jprej so se zvrstite ra,pebe ir borbe omogočite prihod v -fira,te. Bdiri ■fira,tisbi ra,se gimra,zi je so biti rogomeba,ši, od ka,berih smo priča,koVa,Li, da, ra,m bodo pr iresti vsa,j ero zma,go, ta, pa, jim je ra, žalost za, ta,s usta,.
Ktjub temu smo preživeti L ep da,r, usbva,riti rova, prija,be Ljsbva, ir da,r ra,potriti z vzremirt jivimi vtisi•
g L jubt ja,rča,ri	prispe jo	s
potdrugo uro za,mude,
Ma,riborča,ri pa, ktjub botikšri odda,tjerosbi točro. g Obiskovalci so ra,s ra,zoča,ra,ti z reusbrezrim	veder jem-
upora,ba, prerosrih tete-forov, za,pušča,rje šotskega, okotiša,, prehra,r j eva,r je	ra, hodriku,
itd.
g Ootgoča,sre igre ra,mizrega, berisa, so bite pra,vo ra,sprobje koša,rke ir odbo jke, kjer je bito prisotro burro ra,vi ja,r je ir bo j do korca,. g Vse tekme je z izvirrimi komerba,r ji spremtja,L Ma,rko Kija,vec.
B Na,pebo vzdušje je vta,da,to ra, obeh sbra,reh betova,drice, ta,ko pri koša,rki, kot pri odbo jki.
g Prijovzre Ma,riborča,rke so ra,m za,upa,Le, da, ra,m močro za,vida,jo ra,šo rovo šoto.
g Na J bo L j navdušeni so tekme spremi jati z gLasnim navi jan jem, žvižgi in pLoskanjem.
B f^ajglasne jši in na jboL j zavzeti navi jaci so biti Mariborčani g Fotografske utrinke je skušal v svoj objektiv ujeti g. Vinko. gDijake gimnazije Zelimlje je doletela dvojna nesreča‘ izgubili so košarkarsko tekmo in poškodoval se je eden njihovih igralcev. g Ki jub trinajstim točkam zaostanka so se naši košarkar ji borili do konca.
g Zaključno podelitev so popestrile naše plesalke z zanimivo točko.
Veronika, meta
Na škofijski gimnazi ji y Vipavi je v mesecu februar ju pod vodstvom Frančiškanskega družinskega centra iz L jub L jane potekale? Sola za starše. Štiri tedenska srečanja so potekala v sproščenem duhu. Starši in mladostniki smo imeli priložnost pretehtati medsebojne odnose in se učiti pravilne, sproščene komunikacije, ki temelji na vrednotah.
Skupina iz Frančiškanskega družinskega centra nam je pokazala,
kako zelo pomembni so za mladostnikov razvo j in vzgojo starši, ki živijo v skladu z vrednotami. Taki starši otroku	pomeni jo
trdnost.
Mladost je težavno obdobje tako za otroka, ki išče samega sebe, kot za starše, ki so postavi jeni pred nov živi jen js ki izziv. Ko začne otrok odraščati, ko išče nove poti, drugačne od poti sv o jih staršev, je starševska skrb in negotovost utemeljena, saj otrok staršev pravzaprav nikoli bolj ne potrebuje. Kje pa so me je, do katerih pustimo mladostniku svobodno odločanje?
Temelj dobrega starševstva je kvaliteten partnerski odnos, saj je za dobro starševstvo pomembno osebno zadovoljstvo. Kvaliteta tega odnosa se kaže predvsem v zmožnosti staršev, da uskladi jo svoja mnenja tako, da ne priha ja do dvo jne vzg o je, ko se starša ne uspeta dogovoriti in preko otrok rešujeta medsebojne spore. Za vzgojo je pomembno tudi medsebojno zaupanje. Starši morajo od otroka pričakovati določeno mero zrelosti in
odgovornosti z.a, svo ja, de jan ja,. Ce bo otrok čutit, da, ga st arši podpira, jo in mu z.a,upa,jo, se bo trudit upra,vičiti to z.a,upa,nje. Ka-Vno tako pa, mora, tudi otrok zaupati s v o jim staršem, ki mu bodo staLi ob strani, ko jih bo potre toval. Ta,k odnos zatteva obitno mero	potrptjen ja,,	moči,
razumevanja, in Ljubez-ni. Za, otroke je zeto pomembno občutje, da, jih ima,jo starši ra,di, starši jim mora,jo to poveda,ti. Ta,ko se bodo tudi otroci na-učiti izražati svoja, občutja, in živeti potno ter srečno živtjenje. Pomembno je tudi, da, si starši ne zatiskajo oči, ko ima,jo njihovi mtaudostniki težave, sa,j jih mogoče ne bodo zmogli resiti sami in potrebujejo pomoč, starši so pomembni pri otrokovem obtikova-nju sa,mopodobe, pozitivnem mnenju o samem sebi.
Ob koncu Šote zia starše smo imeli mladi priložnost storse m poveda,ti, kaj od n jih priča-ku jemo.
Mta,di si od staršem že tirno-
B da, nam ne bi nenehno da,jali podukov in na,s s tem skušali otvarovati, sa,j je včasit tudi negativna iz.kusnja, dobra, in zelo vzgojna,.
B da, bi na,m pustiti dotočeno svobodo pri našit odtočitva,h.
B da, bi na,s znali poslušati in bi naše težake vz.eti resno ter se jim ne bi sme jali.
g da bi znali delati z na-mi kompromise.
B da bi načete probteme z na,mi razrešili in jih ne bi pustiti nerešenih obviseti v zraku.
g da bi obdrža,Li naše skrivnosti zase.
B da bi nas pustiti na za,ba,ve, če gremo s prijatelji, ki jih poz:na,jo.
1 da ne bi stalno vtekti na dan našit starit napak in spodrstja,jev.
g da bi dovotiti, da si sami iz.bira,mo prija,tetje, čepra,v smo veseli tudi
njihovih mnenj.
B da ne li požalili na pot vale.
1 da nas ne li primer jali s salo, našimi trati ati sestrami, sosedovimi otroki.
1 da ti nam razložili, zaka j nam neka-tere stvari dovotijo in predvsem, zaka j nam nefcaterit ne.
g da ti se z nami večkrat pogovar jali.
B da ti spoštovali nas, naše želje, našo zasetnost.
B da ti potrka-ti na vrata naše sole.
B da ti upoštevali, kar rečemo.
B da vsa j dva dni na mesec ne ti težili s šolo.
g da ti dovolili, da v soboto dopotdne sedimo pred televizi jo, računa L-nikom ... in ne delamo nič.
Skupina iz Frančiškanskega družinskega centra
t o,n g a
Čestitamo vsem trem (al' kolkor vas že je©) bodočim mamicam! Vašim otrokom pa želimo, da bi z njimi imele manj trdo roko kot z nami.
Uredništvo
delovan je dramskega, krožka, Sko-fijske gimnazije Vipava v Letu
1 999 /ZO0<D
Kot vsako Leto je tudi Letos dramski krožek pripravit predstavo, ki pa je bita tokrat malo posebna. Vse skupa j se je začeto, ko je pro-fesorica slovenščine, duhovna , moraLna in materialna mentorica, mati treh otrok, ki so v času v a j velikokrat ostali brez kosila, in pobudnica dramskega /
dramatičnega giban ja na nasi gimnaziji (da, da, vse to je ena oseba), razobesila	razglas'•
»išče jo se igralci!«
Vsak di jak, ki je na skrivnem gojil želje, da bi bil opažen, je začel san jati o luči slave, V kateri se sonči jo igralci svetovnega -formata, in se
i s k r e,_________________ j u n i j___________________2	0	0	0
je nemudoma- zglasil pri pro-fe sorici Bo Jani Plzen t Kompara
Na avdlcl jo se je zgnetlo zel o vellico dl jakov, Iz. kabineta z a slovenščino pa so nekateri prihajali precej potrti-, to so bila predvsem dekleta, kajti Vse kaze, da sl -fantje prav nič ne želijo stati pod slepečimi odrskimi lučmi. Zasedba je bila Izbrana, Vaje so se lahko pričele.
Pro-fesorlca Bojana je Izbrala Igro Bernarda Shau/aPlgmallon. Ko boste prebrali zgodbo, se boste vprašali, čemu tak naslov. No, naporno brskanje po literaturi sem Vam prihranila. Motiv namreč prlhaja Iz. Ovldovlh Metamor-foz.
Zda j pa 0 Zg od bi'
Mlada Liza Ma jcen (Mo jca Mihel j) sl služi vsakdan ji kruh s proda jo cvetlic. Ko nekega večera pred gledališčem ponuja rože, jo opoz-orljo, da sl neki gospod zapisuje Vse, kar reče. Misleč, da je policist, začne Liza
vreščati, In n je no, že tako obupno narečje, še bol j Izstopa. Iz-kaže se, da moški ni policist, pač pa je gospod Herman Gornik (Aljaž. Plesničar.', vrhunski strokovnjak za nareč ja In lingvistiko. V nesporazum poseže tudi polkovnik Plckman, ki brani dekle, In Izkaže se, da je polkovnik Plckman (Marko R.Ijavec) priznan	pro-f e sor
govor je ne ga sanskrta. Gornik In Plckman tako j skleneta pri jateljstvo, a n jun pogovor nenehno moti Liza s sv o jim nevzgojenim obnašam je m, dokler ne razjezi Gornika, ki je nasploh zelo razdražljiv In nepotrpežljiv. V jezi omeni Plckmanu, da bi lahko Lizo napravil za vojvodin jo, če bi jo naučil veden ja In obnašan ja. Liza to sliši In zasluti priložnost za boljše življenje. Naslednjega dne obišče Gornika ravno takrat, ko je pri njem tudi polkovnik Plckman. Ponudi mu denar v zameno za učen je.
Gornik spre jme, čeprav gospodin ja (Urša Kralj) In polkovnik Plckman nasprotujeta. Začne se utrudijlva In hkrati zabavna prevzgoja Lize, pri kateri sodeluje tudi polkovnik Plckman. Kmalu pride prvi preizkus, ko je Liza povabi jena na ča j h Gornikovi materi (Brigita Hab jan). Tam se sreča z družino Blnsberg, ki jo sestavljajo• mati (Polona Puc), snobovska hči
Ki ara (Rosara Hude j) ir zmederi, rerodri Fredi (Domirik Sožič). Liz.a, preizkus z. reka,j zabaVrimi spodrslja,ji odličro prestare. Na, tem sre čarju se Fredi zal jubi v Lizo ir KL ara, v Gorrika. Zda j je čas za staVro vrtro prireditev, ki se je udeleži vsa smetara tistega okoliša.
Liza se odličro vede, a sta Gorrik ir Pickmar kijub temu zaskrbijera, ker se plesa udeleži tudi Gorrikov rekdarji učerec, briljartri Madžar Nepomuk (Luka &oltar). Liza Nepomuka popolroma očara, tako da ta celo trdi, da je Madžarka kraljevskega rodu. Po velikem uspehu je Liza utru jera ir čuti se z-apuščero,	kajti
Gorrik ir Pickmar se raglas veselita, da je vsega kore c, rič pa re pomislita rarjo. Ko se Pickmar poslovi ir Gorrik radal ju je s slavospevom sebi, ji prekipi ir mu očita, da je sebičer. Vrame se besedri bo j, v katerem posta ja Liza vse bolj obupara, ka jti vidi, da z.da j ri rikomur več mar, ka j se bo zgodilo z. r jo. Našle dr je jutro Liz.e ri več ir Gorrik ves paričer ukaže celo polici ji, raj jo išče. Ko skupa j s Pickmarom obišče mater, ugotovi, da je tam. Sprva je se ogorče r, a potem sprevidi, koliko mu Liz.a v resrici pomeri, v re kaj trerutkih medsebojre iskrerosti gledalci lahko opaz.ijo resričro ravez.arost glaVrih dveh likov, verdar Gorrik re more uiti svojemu z.račaju, z.ato Lizo izpusti iz rok. Resričri zaključek igre pa si lahko raslika vsak gledalec po svoje.
S to igro so člari dramskega krožka rastopili tudi v Itali ji, v kraju Gradisca d' Isorzo, ra tekmovarju sredrjih šol. Da je bila igra res izvrstro odigrara, priča tudi podatek, da so Mojco Mihel j izbrali za rajboljšo glaVro žersko vlogo. Vse čestitke Mojci ir pa ostalim igralcem, ki so s svo jo igro ravdušili občirstvo.
»Ir kaj,« boste rekli, »je to kore c? RaVro me je stvar začela zarimati, pa re bo robere predstave večl«
Srez skrbi, rasledr je leto bomo z rovimi močmi, re kateri s podvo je rimi, pri jeli za delo ir zrova zaigrali.
Da, fa, boste videti, ka-ko je vsa,j za, trenutek, biti sta-ven in stofiti v kozo nekoga, dru^e^a,, si freberite se izja,ve neka-terik na,stofa,jocih:
Na odru sem se počutila zelo dobro. Všeč mi je bilo vzdušje na njem in tudi živčnost za njim. Na začetku je občutek nenavaden, saj si pred vsemi nekdo drug, ko pa igra steče, postane vse veliko bolj preprosto kot V^izgleda.	Mojca
Občutki so bili mešani. Veliko vznemirjenje in malo strahu, ki pa se je razblinil, ko sem prvič spregovorila. Na odru se počutiš nekako čarobno.
Urša
Na odru nisem imela posebne treme, razen mogoče na prvih vajah, ko si še nisem dodobra predstavljala dodeljene vloge. Naslednje vaje so bile zelo zanimive in sila zabavne. Še posebno, ko smo si zaradi neznanja teksta sproti zmišljevali besedilo, dobro začinjeno s slengom, narečji in oponašanjem najrazličnejših glasov. Ker pa smo se zavedali, da tako ne bomo uresničili naših ciljev in uspeli pripraviti željene predstave v določenem času, smo se vseeno spravili k delu in tako pomirili vsekakor zelo potrpežljivo mentorico.
Polona
Že dalj časa sem se veselil nastopa, ker smo toliko prostega časa vložili v vaje in vse priprave. Ko smo vadili, smo se tudi ogromno presmejali, zato mi je bilo na odru lepo igrati. Malo treme in zapletov je sicer bilo, vendar se je vse lepo končalo in vsi smo bili zadovoljni, ker je igra uspela. Vedno pa se bom spominjal, kako mije sredi igre začelo zmanjkovati sline in sem včasih komaj uspel izgovoriti, kar sem moral.
Marko
Kar v redu. Sicer v začetku, ko prideš na oder, srce pospešeno bije, potiš se ... toda, ko se prilagodiš okolju, pozabiš, da si na odru. Problem pa nastane, ko se zmotiš.	Aljaž
Prej sem mislil, da igranje ne zahteva toliko časa in truda, da se mu takoj privadiš. Šele,ko daš vse te priprave skozi, spoznaš, da niso tako preproste. Tekst in gibe se že da naučiti, toda, da vse to znanje lahko uporabiš, se moraš v vlogo popolnoma vživeti. Sam sem se trudil, da bi na odru bil profesor Gornik, ne vem pa, če mi je to uspelo. To lahko ocenijo le tisti, ki so me videli igrati.
Aljaž
Va,n ja,
Literarni prispevki
srce roče biti potepuh
»Nejc? Nejc?!« S prestrašenimi očmi je ženska temnih Las stopita na baLkon. »Ka j pa detaš taka j? Sa j bos se zmrzniti Pravkar sktepamo poset, glaVni arhitekt vendar ne more manjkati!«
Moški, ki je sLonet na ograji, se ni obrnit. Bit je obrnjen proč od vrat, veter ga, je bičat v obraz. Zana j je bit mrzet -februarski večer, vremenska napoved pa je obetata še več snega, čeprav ga je že zapadto dvakrat več kot ponavadi.
Moški je zavzdihnit in reket■ »Pane s je mo j ro jstni dan ... tadi moja sestra ima danes rojstni dan,« in zašepetat: »Šestindvajset tet imava, oba. «
»Nisem vedeta, da imaš dvojčico. SpLoh nisem vedeta, da imaš sestro! Se nikoti je nisem vide ta. Morat mi jo boš enkrat predstaviti. Zdaj pa pojdiva noter, ozebet boš!«
»Ja, rodita sva se petna jsteg a -februar ja. Ko sv a bita še ma jhna, se je oče vedno šatit, da naju je štorktja privLekta na saneh, ker je tistega dne snežito tako na gosto. Nikoti si nisem mogel predstavtjati štorktje, ki vteče sani. Veš, Maja je tri minute mtajša od mene, zato sem vedno misUL, da jo moram na nek način varovati, čeprav ...V resnici bi se dato reči, da je ona bot j bde La nad mano kot jaz nad n jo.
Vsako Leto smo hoditi na mor je. Na j se je doma ati v sLužbi doga jato kar si že bodi, mama in oče sta si prva dva tedna v avgustu vedno vzeta ' prosto za družino', kot sta navadno rek ta. Ponavadi smo šti v kakšen kamp in oče se je vedno potrudit, da smo dobiti prostor zet o btizu mor ja. Maja je vedno Ležata na skatah brez nikakršne podtage, zmeraj je pozabita brisačo. Bita je tako Ljubka dektica. Ime La je dolge rdeče Lase, ki jih je podedovata po dedku. Jezen sem bit na njeno barvo, ker so vsi, ki so naju videti rekti: 'O, dvo jčka sta? Pa sa j imata čisto drugačne Lase!' N jene oČi so bite tako presenettjivo modre, nisem še videt nikogar drugega ki bi imet take oči. V n jih se je čez polet je z.brata modrina morja, ki se je potem skozi vse Leto Lesketata in spomin jata na vročino avgustovskih dni. Jaz sem bit zgot j n jena senca, n jena kopi ja V man j izrazitih barvah.
Toda, ime L sem jo tako rad. Skupaj sva gradita prave umetnine. Na jina soba je bita dobesedno posttana s kockami, oba sv a bita nora nanje. Se stav L j ata sva gradove in patače, vetike dvorane in mostove. Vsakič, ko sv a končata kako zgradbo, sv a se usedla, in jo neka j časa občudovata, potem pa sva si pričeta izmištjati zigodbe o njenih prebiVaLcih. Nekoč ko sva bita na počitnicah pri dedku, nama je pomagat zgraditi tako vetiko
hiško, da, sva, se La-hko celo spLa,z.iLa, roter. Za, to je bito pobrebrih ogromno kock, a, vse r a,jire prihra,rke s Va, ' investir a,La,' v kocke ir seveda, je budi barbica, prispeva-La, sv o j Levji de Le L«
TemroLa,ska, se je podrgnila. po ra,merih ir rekLa»Vse bo je z.elo z.a,riyrivo ir ra,da, bi sLiša,La, še ka, j ve c, a,mpa,k a,Li re moreva, rober?«
»V šoLo sv a, šla. Leto pr e j, oba, sv a, bo hote La,, bita, sva, ra,mreč reuca,ka,ra, ir ba,ko žeLjra, z.ra,rja,, da, ra,ma, ma,ma, ir oče risba, mogla. dopoveda,bi, da, bi biLo boLje, če bi osba,La, še Leto dri doma,. Ir ba,ko je obveLja,La, ra,jira,. Zmera,j sva, sedeta, skupa,j, dokLer ri v petem ra,z.redu v raCš ra,z.red prišeL Ma,bic, ki se je pr e se Lit v rovo hišo, reda,Lec od rase. Postita, sva, ra, jboL jša, pri ja, beL ja,. Vca,sih sem se sLa,bo počutit, ker sem se ba. L, da, z.a,ra,di njega. reka,ko z.a,rema,r j a,m Ma, jo, a, vse skrbi so bi Le odveč. Erosba,Vro pridružiLa, se ra,ma, je, ra,ma, ir Vsem ra,jirim prija,beLjem ir vsi smo jo jema,Li kob era,kovredrega, pa,rbrer ja,. Na, drevo je spLez.a,La, hitre je od mere ir spLoh od vsa,ke^a, -fa,rba,, ro, mogoče jo je pr e hibe L s a,mo Ma,bic. TekLa, je era,ko hitro ir budi rokomet je i^ra,La, pribLižro era,ko dobro kot vsi mi. &iL sem z.eL o porose r ra,r jo, ve se L sem biL, da, je mo ja, sestra,.
Spomrim se dre, ko smo izvedeli, da, je dedek umrL. Midva, sva, imeLa, prvoma,jske počibrice. Oče je prišeL iz. sluzhe z.elo z.^oda,j ir z.eLo prebreser ir z. ma,mo sta, se z.a,prLa, v kuhirjo. Sa,mo skoz.i kuhir jsko šipo sva, LaMko V ide La,, ka,ko %a, je ma,ma, ob je L a, ir boža,La, po La,seh. Ma, ja, je rekLa,, da, mora, biti reka, j hudega,, ja,z. pa, secvi hobeL ka,r vdreti v kuhir jo, a, mi ri pustita,. fkekLa, je, da, bova, že izvedela, ko bo ča,s, ir da, mora-Va, očeta, pustiti reka,j ča,sa, s a,me$a, z. ma,mo. Pra,v rever jetro je bito, ka,ko z.elo je ra,z.umeLa, očeta,, bita, mu je ba,ko podobra,. Gez. reka,j mirub je prišLa, ver ma,ma, ir ra,ma, rekLa,, ra,j se usedeva,, ker ima, z.eLo sLa,bo rovico z.a, ra,ju. Z Ma, jo sv a, sedela vs a,k ra, s vo ji poste L ji, ko je ma,ma, poveda,La,, da, je dedek z.jubra,j umrL z-a, ka,pjo. Ja,z. sem ostrmet ir umoLkriL, biLo je, kot bi mi rekdo z.a,ma,šiL usta,, hobeL sem kriča,bi, pa, Kiisem mo gel. Ma,ja, je z.a,hLipa,La, ir pribisriLa, gl a,vo v bLa,z.iro. Ma,ma, se je skLoriLa, k r je j ir jo pot jubiLa, ra, gl a,vo, potem je isto storita, z. ma,ro ir potiho je z.a,pusbiLa, sobo. Ma, j a, je še z.mera, j hLipa,La, v bLa,z.iro, ja, z. pa, sem vsba,L ir poče prit k r je ri poste L ji. Poboža,L sem jo po La,seh, ora, pa, se je obrriLa, ir me po%Leda,Lo, s svojimi re beško modrimi očmi, poLrimi solz., sa,mo po<$Leda,La, me je ir moLča,La,. Usedel sem se poleg r je ir ora, je skLoriLa, glavo v mo je ra,roč je. Poča,si sem jo boza,L, ora, pa, je še vedro hLipa,La,. Potem me je rera,doma, vpra,ša,La,, če se spomnim ra,še veLike hiše iz. kock ir ja,z. sem se ra,smehriL. Poča,si so priha,ja,Li ra, površje spomiri ra, dedka,, ta,ke^a, kot s Va, ga. poz.ra,La, kot otroka, ir reka,ko sv a, prišLa, k sebi. Na, pogrebu me je drža,La, zlo, roko, močro ir trdro, ir ko je vrgla, v grofc> svojo kepico z.emLje, je z.bra,La, moči ir se mi ra-smehriLa,. Imet sem jo ta,ko ra,d ...«
i
e,
J-
i
J-
0
<ù
0
Moški je za hip umotknit. Zazrt se je nekam v dai javo, biio je, kob da ženska poleg njega ne obstaja in svojo zgodbo pripoveduje vetru, kot da šepeta svo je besede mrazu, ki ga je tesno objemat.
»Ma ja se je v sredn ji šoii kar naenkrat, vsa j meni se je zdelo tako, čeprav je v resnici moralo trajati prece j časa, preieviia iz dektiča, ki se je z mano igrat 'ravbarje in žandar je', v miado damo, ki jo je skrbeio, tudi kako izgleda- in v kaj je obiečena. NikoLi pa ni postata 'kokoška', kakor sva z Maticem pravita popotnoma ne razgledanim in Vase zagledanim sošotkam, ki jih ni skrbe to nič dragega kot, ati se n jihov Lak za nohte u jem a z novimi čevt ji.
Toda ... kar naenkrat se je začela dobivati s prijatetjicami, pisati dnevnik, se zaklepati v kopatnico, ko se je tuširata - drobne matenkosti, ki jih nisem mo gel razumeti. Se vedno sva bita na jbot jša pri jatetja, zaupala mi je vse, vendar je hkrati odraščata. Tudi jaz sem, a na drugačen način.
Nekega večera, ko sem bit jaz. že globoko pod ode jo napo L v snu, je prišta v sobo in se usedla na mojo posteljo. Cisto potiho me je vprašata, ati spim, jaz pa sem nekaj zamrmrat v odgovor. Rekta je, da bi se rada maio pogovarjata z mano, jaz pa sem se vdat v usodo in se kar pripravit na poturno razlago o daritu za očetov rojstni dan. Pa sem se zmotit. Dvignita je mojo ode jo in zlezla k meni v postet jo, kot je to početa, ko sv a bita še ma jhna.
Veš, mislim, da sem zal ju bi jena, ' je zašepetala.
Začet sem se sme jati, Ma ja je bita večkrat zal ju bi jena, zgodba pa se je še z mera j začeta in končata v njeni glavi, a sem hitro umotknit, ko sem začutit rahet udarec v rebra.
Dobro dobro, v koga pa?' sem tiho vprašat, da ne bi opazita, da mi g re še vedno na smeh. Bita je mo ja mata sestrica in nikakor se nisem mogel pripraviti do tega, da bi n jene zal jub L jenosbi jemat resno.
Ona pa je nekotiko obobavtjivo zašepetata’ 'Obljubi, da se ne boš sme jat, in obtjubi, da ne boš jezen. Mislim, da gre tokrat zares.'
V mislih sem se posrne jat, saj je šlo Vsakič 'zares', vendar sem se zadržat in jo vprašat, ali mi misli povedati, o kom govori, ati ne.
'Matic,' je izdavita čisto počasi, tako da se mi je vsaka črka dobro vtisnita v uho.
Matic? Naš Matic?' Zdaj pa res nisem mogel več zadrževati smeha. Oh, Maja, ne se hecabi, nol'
Pa sa j se ne hecam, čisto resno mislim. Zafca j pa je to tako smešno? Vedno ji je šlo na živce, če je nisem jemat resno.
'Ne, ne, saj sploh ni smešno,' sem reket skozi zobe, potem pa mi je spet ušel smeh.
Zeto grdo me je pogledata in me močno dregnita v rebra. V stata je in se ulegla na svojo posteljo. 'Tebi se sploh ne da nič povedabii' je zacopobata po ode ji. ' Zaka j neki je to tako strašno smešno?’
Da, j r o, Ma, ja,, ' sem reke L, oprosti, a,mpa,k tega,, da, se boš za,L jubita, v Ma,tica,, pa, pra,v za,res rišem ča,ka, L. Ko pa, verda,r veš cisto vse o rje m! Sa, j ti re more biti všeč, ka,ko je -fa,rt obseder s terisom, ka,ko po je, ka,ko je sta,doted! Sa,j re rečem, je ra,jboLjši prija,tetj pod sorcem, a, -fa,rt?\'
'A veš, da, ti spLoh rič re ra,zumeš o Ljubezri?' se je za,gteda,ta, va,me. Bita, je ta,ko odtočra, ir hkra,ti ta,ko srčka,ra, v temro modri piža,mi ir z ra,zpetimi La,smi. 'Niso mi vse stva,ri ra, rjem všeč, a, vse stva,ri ra, rjem spre jema,m. Sa, j ri mogoče, da, bi ti biL ka,teri koLi ČL ove k stoodstotro všeč, Vadzro je, da, ga, ... A h, sa, j ti rima, smista, ra,zta,ga,ti ...
'Ne, Ma, ja,, prosim, povej mi sv o jo modrost o L jubezri, da, j ... Bes e de sem sicer reke L resro, verda,r je dobro vedeta,, da, jo s a,mo dra,žim. Nisem si moget mistiti, ka, j bi L a,hko mo ja, ra,iVra, ma,ta, sestrica,, st a,ra, rosrih šestra, jst Let, vedeta, o L jubezri. Toda, ra, mo je preserečer je ri u tih rita, ir mi poka,za,La, jezika,, za,mistita, se je.
Sa,j veš, da, rišem kot ti. VČa,sih mistim tudi ra, ka,j drugega, kot te ra, žogo ir postuša,rje gta,sbe ir risa,rje ra,črtov. PogtedoXa, me je z rekotiko hudomušrim izra,zom. Veš, ja,z sem sposobra, tudi ra,zmištja,ti.
A\a, g a, !
'Ne, smiset L jubezri ri v tem, da, re koga, obožu ješ. Smiset ri v tem, da, se pretva,rja,š, da, ti je všeč vsa,ka, ma,Lerkost ra, rjem. Smiset je v tem, da, re koga, spre jema,š ta,kšrega,, ka,kršer je, ir da, veš, da, je kt jub svojim sta,bostim ra,jboLjši čtove k za,te. Smiset je v tem, da, ga, ra,zumeš ir da, si r jeg ov ra, jbot jši prija, tet j. Smiset je v tem, da, yeš, da, se L a,hko vedro zjočeš ra, rjegovi ra,mi, v tem, da, te rjegova, botečira, boti ir da, si pripra,vLjer žrtvova,ti sebe za,rj.'
Njer gta,s je posta,ja,L vse tišji. Prvič sem stiša,L Ma,jo, da, bi ta,ko ra,gta,s ra,zgta,btja,La,, ri se mi zde ta, t a,k tip čtoveka,. Nikoti rišem riti pomistit, da, bi La,hko prišta, do ka,kšrih gtobtjih spozra,r j.
Kljub temu, da, me je s svojo za,mištjerostjo preseretita,, rjere za,tjubtjerosti rišem jemo,L resro. Zdeto se mi je, da, bo mirita,, kot so vse dotte j. Mo, ja, mi tega, ri več omerita, ir zdeto se mi je, da, je vsa, stva,r poza,btjera,. Potem pa, me je rekega, dre Ma,tic po ovirkih vpradša,L, a,Li vem, če je Ma,ji kdo všeč. 3it sem popotroma, šokira,r, mistit sem si, da, se je obema, z.mešV_o, za,to sem Ma,ticu reket, da, rišem čisto prepriča,r, ir spre me rit temo pogovora,.
Potem pa, sem rekega, dre z.botel ću ves resrečer zdet v sobi, ker sem za,mudit Ta,r jiro ro jst rodrevro za,ba,vo. Na, vsa,k ra,čir pa, rišem hote L dovotiti Ma, ji, da, bi osta,La, z ma,ro doma,, ta,ko ir ta,ko risva, ve Liko hodita, ver, vsa,j re v ta,kem smistu. Ja,, vetiko sva, bita, zura,j, verda,r ra,ma, hrup ir ciga,retri dim v diskoteka,h, pija,rčeva,rje ir vra,ča,rje domov v zgodr \ih jutra,rjih ura,h ri bito pisa,ro ra, kožo. Izka,za,Lo se je, da, je bit ta, dogodek za,drji v verigi ra,kLjučij, ki so Ma,jo ir Mastica, spra,vita, skupa,j. Nikoti rišem izvedet, ka,j ra,ta,rčro se je zgodito tistega, večera,, riti i'ićsem imet
kakšne posebne žel je, da bi se to zgodilo. Vem Le, da me je Ma ja zbudila, ko se je vmiLa, ne nalašč, vendar je, potem ko je videLa mo je odprte oči, izkoristila priložnost. Si jata je, v poltemi so se n jene oci bleščale živo, dva plamenčka sta se poigravala v n jih. Vedno se mi je zdela L epa, tega ji nisem nikoli povedal, vendar je bilo res. Tistega večera pa je bilo na rje j nekaj Lepšega kot ponavadi, sreča, ki je vladala njenemu srcu, je žarela na njenem obrazu. Potem mi je povedala, da sta zdaj z Maticem skupaj. Bil sem presenečen. Vem, da bi moral videti n june skrivne poglede, moral bi videti, kako si želita medse bo jne bližine, da bol j kot kda j koli pre j uživata v svojih drobnih prepirčkih. Moral bi ju jemati resno, a nisem. Zato sem bil presenečen. Molčal sem, zato je Ma jo zaskrbelo. Vprašala me je, ali je kaj narobe, če mi to ni všeč. In ne, ni mi bilo všeč, sovražil sem misel, da bo Ma ja več z Maticem kot z mano, sovražil sem misel, da bo Matic več z Ma jo kot z mano. Naravnost odvratna se mi je zdela misel, da bo Matic pred mano pol jubl ja l mo jo malo sestrico, da bo Ma ja objemala mo je ga na jbol jšega pri jatel ja. Ne, ni mi bilo všeč, vendar sem Ma ji rekel, da sem srečen, če je ona srečna. Prvič v življe n ju sem se ji zlagal, ona pa me je poljubila na čelo in rekla- 'Hvala.'
Mislil sem si, da bo n june zgodbe konec po nekaj tednih, na jveč par mesecih, vendar se je vlekla. Vlekla in vlekla tako dolgo, da je trajala že s kora j dve leti in konca ni bilo videti od nikoder. Najini starši so bili še kar zadovol j ni, Matica so imeli radi. No ja, ne morem reči, da je oče ravno vriskal od vesel ja, ravno tako kot jaz je Ma jo imel za ma jhno punčko, vendar se je spri jaznil s stan jem, česar ne morem reči zase. Ja, Matic je bil še vedno mo j pri jatel j in Ma ja še vedno mo ja sestra, vendar je bilo drugače. Vedel sem, da bo in vendar sem bil presenečen in, ja, razočaran. Videl sem, da sta srečna, da se imata rada in vendar nisem mogel deliti n june sreče, nisem bil n jen del. Počasi sem se s tem spri jaznil, ni me več motilo, da se držita za roke in poljubljata pred mano, navadil sem se. Toda začel sem se spraševati, ka j je narobe z mano. Zaka j sta bila lahko onadva tako srečna skupa j, medtem ko je bilo na jveč, kar sem dosegel jaz, kratka zgodba, pravzaprav polom s sošolko.
Medtem se je n juna sreča počasi kalila, Vanjo je vrtal črv žalosti.«
Moški se je ozrl, ni vedel, če je temnolaska še tam. Ona pa je sedela na kamniti ogra jici, tesno se je ovi jala v temno siv pulover in ga z živim zanimanjem opazovala. »Pojdiva noter,« je rekel. »Zmrznila boš.«
Zenska je odkimala z glavo. »Ne jc, ka j se je zgodilo?«
Moški se je spet obrnil proč in neka j časa molčal, nato pa je dvignil glavo in začel govoriti. Njegov glas se je lomil, bil je glas moškega, ki je dolgo zadrževal svo jo bolečino.
»Nekega hladnega januarskega dne sta prišla Maja in Matic domov poklapana in nobeden od n ji ju si mi ni upal pogledati v oči. Počakala sta,
iskre,_______________________juri j______________________Z 0	0	0
da, je prišel oče kob z.a,dr ji ma,rjka,joči čla,r družire domov, ir ra,s posedla, ra, ka,vč. Ma,bic je z.adčel govoriti, verda,r go, je Ma,ja, pre kirila,.
'Bom ja,z.,' je rekla,, or pa, ji je močro sbisriL roko. Vide L sem, ka,ko sba, se ma,ma, ir oče sporte d ata,. Bila, sta, presbradšera, ir, po pra,vici poveda,ro, budi ja,z. sem bi L.
'Ma,ma,, ba,ba,,' obrrila, se je k meri, Nejc,' Njene oči so prosiLe, želela, si je mo je podpore, prvič v življer ju se je ra,me obra,ča,la, s prošrjo.
Z Ma,bicem se bova, poročila,,' Umolkrila, je, ja,z. pa, sem ka,r slisa,L, ka,ko gredo očebu dla,ke pokorci.
'Oh, da,jba, ro, mislil sem že, da, je ka,j resnega,. Pošbero sba, me pr e sbracila,. Pridi, Ves ra,, po ba,ki resla,ri sa, li sem pobreber kajve,' je oče rekel ma,mi. Vsba,l je, Ma,ja, pa, ga, je gleda,la, v oči ir se ri prema,krila,.
'Tata,, usedi se, prosim. Prosim.'
Na, moje veliko preserečerje se je oče res usedel. Hobel sem že reka,j pripomribi, ko se je ogla,sil Ma,bic• 'Gospod Skok, re sa,liva, se. R.a,da, bi se poročila,. '
Oče ga, je po^leda,l kob rorca,, ki je ušel iz. rorišrice, ir sikril’ Dra,$i moj Ma,bic. Mo ja, hči še rima, osemra, jsb leb. Pove j mi er sa,m dober ra,z.log, z.a,fca,j bi se mora,la, poročibi s ba,bo. Er sa,m dober ra,z.log ir mogoče se bi re bom več sme ja,L. '
Ma,bic je prebledel, Ma,ja, pa, je pogleda-la, v tla,. Za^La^aXa, je mučra, bišira,, ki jo je prekirila, ma,ma,. Noseča, je,' je z.a,šepeba,la,.
Oče je prebledel ir se z.a,z.rl v ma,mo, kob bi se budi r je j z.meša,lo. Ja,z. pa, sem pogledaX. Ma,jo, ki je ob ma,mirem odgovoru ostrmela, ir se z.a,gleda,la, v Matica,, ki je bil bel kob st era, z.a, r jim. Počubil sem se kob v ka,kšri beda,sbi beleviz.ijski limora,di, sa,mo ča,ka,l sem, kda,j bo režiser z.a,klica,l 'Rez.!', pa, se ri z.godilo. Vsi so molčati, ja,z. pa, rišem z.držu,l več. Sbopil sem z.a, Ma,jo, ji položil roko ra, ra,mo ir ma,mi rekel, da, je čisbo rora,. Ma,ja, pa, si je za,čela, grisbi usbrico, obrrila, se je k meri ir odkima,la, z. gla,vo. Njere oči so bile polre sbra,hu ir polre reiz.joka,rih solz. V bisbem brerubku bi ra, jr a, je kriča, L, vsem skupa, j rekel, ra, j se re ha, jo dela,bi rorca, iz. mere ir lepo pove jo, da, se šoti jo, verda,r se s a,mo ostrmel, spusbil sem Ma,jiro ra,mo ir se opotekel kora,k ra,z.a,j. Teda,j je oče z.a,kričat na,mesto mere. Ne spomrim se, ka,j je govoril, spomrim se rjegovega, z.a,riplega, obra,z.a,, rjegovih žarečih oči ir ka,ko ogromer se mi je z.del ra,sprobi Ma,ji ir Ma,bicu, ki sba, sedela, ra, -f obel ju. Ko se je oče ra,kriča,L, se je vrgel ra,z.a,j ra, ka,vč ir se z.a,gleda,l v ma,mo, ki mu je položila, roko ra, kolero. Ma,bic ir Ma,ja, sba, se spogledala, ir or je hobel reka,j reči, pa, je odkima,la, z. gla,vo. Za,z.rla, se je Va,me ir v rjerih očeh je bil spet tisti, proseči iz.ra,z., solz.e v r jih so šepeba,le: Poma,ga, j mi, ra,z.umi me, ' ja,z. pa, sem s a,mo sta,L ir gleda,l va,r jo, re, skoz-rjo, kob da, je z.ra,k.
'Gospod Skok,' je z.a,če L Ma,bic, Ma, j a, pa, se je z.drz.rila, ir ga, presbradšero dregnila,, medtem ko je gleda,la,, ka,ko v očebu spet vre.
Na,ba,rčro je vedeta,, da, potrebu je reka, j tišire, da, se umiri ir premisti ir da, je V' tistem brerubku ra,jsta,bse, ka,r La,hko stisi, Ma,bičev gta,s.
Verda,r je bito prepoz.ro, oče je zopet vz.rojiU 'Ka,j bi mi ra,d povedo,L, Ma,bic, ka,ko je bito spati z mo jo hčerko? Bi mi mogoče ra,d povedat, kotikokra,t sta, se že potruditaBi mi mogoče ra,d povedat, ka,ko zet o si uživat? No, upa,m, da, žeto, ker je re bos videt rikoti več, rikoti več je re bos stisa,L, riti pomistit re bos več ra,rjo. Ker če izvem, da, si sa,mo oširit miset, da, bi pomistit ra,r jo, te bom La,sbroročro posta,L k vra,gu, ra,zumeš? Ka,zumes??[ '
Še ja, z sem se prestrašit. Se rikoti v živ L jer ju rišem videt očeta, ta,ko žeto žeto jezrega,. Se rikoti v živ L jer ju ga, rišem stisa,L ta, ko kriča,bi ra, koga,. Zita, ra, vra,bu mu je div je ubripa-La,, y očeh pa, mu je goret oger j svete jeze. Tudi Ma,bicu se je vide to, da, bi ra, je pta-Va, L y ba,zeru z morskimi psi, kot pa, bit v sobi z mo jim očetom. Ma, ja, pa, je bita, prese re tt jivo mirra,. Matica, je držata, za, roko, r jere oči so se tiho pomerkoVa,Le z ma,mirimi.
' Ma,rbir, pridi z ma,ro, Vi trije pa, poča,ka,jte tu.' Ma,ma, je bita, t a,ko odtočra,, da, se je ceto oče, ki se je div je obrrit k r je j, pokorit r jeremu uka,zova,Lremu gta,su.
V sobi smo ta,ko ostanti mi trije-, Ma,ja, ir Ma,bic sta, sedeta, ra, -fotetju tesro skupa,j, Ma,bic je reka,j zasepeta,t, Ma,ja, pa, ga, je objeta, ir potjubita, ra, če Lo. Ja,z sem sba,L za, r jima, kot kip. Nisem si bit se čisto ra, ja,srem, ka, j vse se je zgodito. Vedet sem, da, sem reskorčro jezer ra. Ma,jo, ker mi ri pre j poveda,La,, ka,j se doga,ja,. Da, sem reskorčro jezer sa,m ra,se, ker rišem rič opa,zit. Na,jbotj pa, sem bit jezer ra, Ma,bica,, ker ... ker je bit pa,č vsega, kriv. Poča,si sem set h ka,vču ir se use de L ra,r j. Misti so se mi ja,srite era, za, drugo, je za, pa, se je ro,zradsča,ta,.
Nisem si mistit, da, sta, ba,ko reumra,, ' sem sikrit.
Mo,ja, me je pogteda,ta, preserečero, bita, je ba,ko ra,zoča,ra,ra,. Vedet sem, da, je od mere priča,kova,ta, podporo ir Ljubeč ra,smeh v stòla 'sa,j bo vse dobro', a, v srcu sem čutit druga,če ir rišem se moget riti ho tet prebva,r ja,bi.
' Za,b o ga,, Ma,bic, sa, j Ma, ja, rima, riti osemra, jst Let, ka, j risi moget ma,Lo za,držati svojih pororeLih hormorov ir ji pustiti, da, sprevidi, da, obsba,ja, ra, tem svetu tudi kdo botjši kot ti?!' sem za,kriča,t.
Oba, sta, ore meta,, Ma, ja, se je za,zrta, Va,me divje ir hkra,bi ba,ko ža,Lostro. Ma,bic je s a,mo strmet ir srepet Va,me kot v ra,jhu jsega, sovra,žy\ika,. Za,vta,da,ta, je bisira,, moreča, tisira,, Ma,bic je Vsba,L.
Potem je Ma, ja, izbruh rita,'- 'Ka, j ... Kdo ti da, je pra,vico govoriti ba,ko? Mistika, sem, da, si mo j pri ja, tet j! Mistika, sem, da, me ima,š ra,d\'
Niti pogteda,t je rišem. Vsba,L sem ir se pribtiža,L Ma,bicu:	Ir ti
pra,vis, da, jo imads ra,d?.\ Nekomu, ki ga, ima,s ra,d, re ra,rediš česa, podobrega,! Pha,, ra,d! '
iskre,____________________juri	j______2	0	0 O
Udarit sem ga. Ne močro, toda- udarec je povedat vse, kar sem jaz. z.amoLcaL. Matic mi je hote L vrriti udarec, ko ga je Maja pri jet a z.a roko ir odkimata z. oktavo.
Dolgo jo je gtedat, potem pa se je obrnil k meri z. očmi potrimi besa-'Odkar sem tu, poskušam samo, kako sem re ume r ir kaj sem raredit z. Ma jo ir ... Ja, raredita sva rapakoi Ja, bita sva reumra, nezrelo. ir totatro reodgovorra. Ja, mtada sva, premtada z.a poroko ir premtada z.a otroka. Toda morata bova ra hitro odrasti, ker sva si raprtita odgovorrost. Tudi jaz. bi raje videt, da se to re bi zgodilo, verdar se je ir pripravtjer sem sprejeti posLedice. Ampak rihče, rihče ra tem svetu mi re bo reket, da Ma je rimam radi Nihče!
OzjtL se je ra vrata, kjer sta stata mama ir oče ir ri pustit očetu, da bi z.ačet stavek, ki ga je imet ra jeziku.
Lahko mi rečete, da sem reumer, ja, mogoče sem res. Lahko mi prepoveste vstop v Vaso hišo, Lahko me poštjete k vragu, ampak NE MORETE mi prepovedati videvati Ma je. Poročit se bom z. vašo hčerko, pa če vam je prav ati re. Rad jo imam, tudi če vam to ri všeči'
Nastata je mučra tišira, ko rihče ri prav vedet, kaj raj reče. Oče se je zgleda rekotiko pomirit, ri kaz.at, da bo porovro izbruhnil. Mama ga je držata z.a ramo ir totažeče gtedata Matica, Matic je drgetat od jeze, Ma ja pa je gtedata Vame kot v tu jca. Vstat sem ir odšet mimo Maje ir Matica brez. besed, izognil sem se mami ir očetu ir z.apustit sobo.
Tistega večera rišem stišat Ma je, ko je vstopita v sobo. DoLgo sem bdet, da bi jo počakat, verdar je pr išta spat še te, ko sem korčro z-adremat. Nastedr je ga jutra me ni poz.dravita kot poravadi z ve se tim 'dobro jutro', rjere oči se mi niso rasmehrite. Z maro ri spregovorita besede. Počutit sem se obupro, želel sem se pogovoriti z njo, verdar je z vsako uro rasta v meri misel, da mi deta krivico.
Star je doma se je počasi umirjato. Mama ir oče sta se sprijaz.rita s star jem ir skušata biti raz.umeva joča. Matic ir Ma ja sta se pripravt jata ra poroko, ki ra j bi bita marca, otrok pa ra j bi prišet ra svet kore c juti ja. Vedet sem samo, kotikor sem izvedet od mame, z Ma jo sva se pogovar jata so.mo, če prav res ni bito druge izbire, živeta sva kot dva rez.rarca, s to razLiko, da sv a spata v isti sobi. Maticu sem se opravičit ir or me je raz.umet, reket je, da bi storit isto, če bi bit ra mo jem mestu. Tako j po korčari maturi je imet ramer z.ačeti de tati pri svojem stricu v trgoviri, medtem ko ra j bi Ma ja poskušata korčati gimno.zi jo. Oba ra j bi se erkrat kasre je izredno vpisata ra -fakutteto. Živeti sta mistita pri ras doma, vsaj dokter re bi zaslužilo, z.adosti, da bi ra je ta st arov ar je.
Februarja sv a jaz. in Maja praz-roVata osemrajsti rojstri dar, riti Voščita si risva. Marca sta se poročita. &ita je majhra ir tiha poroka, Matic me je povabit, Ma ja re.
iskre,_____________________j a r i j__________________Z <Ù <ù <Ò
Drevi so mirevali hitro, v meri pa je reka- j umira-Lo. Nisem z.ral živeti brez. sv o je sestre, z.ar jo pa- je iz.gledalo, da je to re gare. Skupaj z. Maticem se je preselita v spodrje radsbropje, kjer so jima rajiri starši uredili ma jhro z-ačasro sbarovar jce. Iz. dreva v dar je bila bol j široka, vsi okoli ras so se pogovar jati o r je j ir Matiču, ' kokoške ' 'so še ji sme jate v obraz., ora pa je vse to spre jemala kot reka j rormalrega. Mere je spravljalo ob živce, ko sem koga slišal, da govori o rje j. Nekoč sem se stepel s -fartom, ki je rekel, da samo cipe z.arosijo pri sedemrajsbik.
Vsi smo korčali gimraz.ijo, ravro smo z.aključili maturo. Ir potem ...
&ilo je korec juri ja, bilo je z.elo vroče, meteorologi so govorili, da tako vročih dri ri bilo že dva jset let. Ma ja ir Matic sta šla y trgoviro kupit še reka j pa jackov z.a do jerčka, ki je rez.adržv\o rasel v Ma jirem trebuhu. Skoz-i okro sem videl, kako sta se skobacala v tisto staro kripo, ki sta jo ime rov ala avbo ir jo je Matic sbakril pri re kem brabrarcu z.a malo derarja. Skleril sem, da bom storil rekaj s sabo ir Majo, ko se vrreta. Z jutra j sem imel dolg pogovor z. mamo, ki me je prepričala, da me Ma ja ravro tako potrebuje kot jaz. rjo ir raj se verdar rehava kujati, ker se imava rada.
Z očetom sv a gledala tel eviz.i jo, ko je z.az.voril te le-f or ir je mama skočila k bele-foru. Neradoma sva z-aslišala, kako je z.akričala, ir V trerutku sva bila oba ra hodriku. Mama je čepela ob z.idu s slušalko v roki ir hlipala. Oče se je skloril k r je j ir jo poskušal vprašati, ka j se je z.godilo, ora pa ga je ob jela ir z-a jokala. Zašepetala je: Ma ja ...
Obstal sem ir pred očmi Videl, kako Ma ja ir Matic lez.et a v avto. Opotekel sem se ir padel. Padec me je z.drz.ril. Očeta ir mamo sem spravil v avto ir ju odpel ja l v bolrišrico. Ko smo prišli t ja, smo srečali Matičeve starše, ki so sedeli v čakalrici. V istem trerutku je stopil ra hodrik mlad z-dravrik z. brki ir očali ir vprašal, če smo v sorodu z. Vrhovima. Mama je hlastro vstala, Matičev oče pa je pokimal.
ZdraVrik je z.ačel: Dekle je zura j revarrosti,' - Mama je olajšaro z-avz-dihrila ir objela očeta. - ZdraVrik pa je radaljeval: 'rjer brat pa ... - 'Njer mož,' sem rekel. - Prosim? se je z-ačudil. - 'Njer mož,' sem z-akričal. K a j je z. r jimV - 'Nismo mu mogli pomagati. Zal mi je.'
N jegova mama je z.akričala, oče jo je ob jel, rasa dva pa sta ostrmela. Nisem vedel, kam bi pogledal. Pred očmi se mi je sbemrilo, hotel sem sesti, pa rišem rašel stola, hotel sem ka j reči, pa rišem rašel besed.
Cez. reka j ur so ras prišli poklicat ir rekli, da gresta mama ir oče lahko k r je j. Noter sta bila pet mirub, pet reskorčro dolgih mirut, potem pa sta stopila ver s skl or je rima glavama ir s solz.ami v očeh. Oče mi je pomigril, raj grem roter.
Odmakril sem vrata ir se z.az.rl y poltemo. Na postelji je Ležala serca, samo Majira serca. Oči je imela ra pol priprte, ustrice so se ji z.vile y rekakšer rasmeh, ko me je z.agledala. Stopil sem k postelji ir sedel
iskre,____________________juni	j_______2	<£> O 0
nanjo. Položil sem svojo roko na, njeno, ki je bila hladna, hladna,. Solz.e so mi stopile v oči. N jeni dolgi, dolgi rdeči las je so bili razmrse ni in prasni, n jen obraz je bil ves potolčen, oči udrte in medle. Niso se bleščale, niso sijale, niso govorile 'Ljubim življenje !' Molčale so.
'Oprosti, Maja, rad te imam, sem zašepetal.
Nasmehnila se je in rahlo pokimala z glavo. N jene ustnice so se premaknile, slišati je bilo tiho hrope n je, potem pa nežen šepet■ Tudi jaz tebe, bratec.' V njenih očeh so se zalesketale solze in to niso bile solze sreče. Obljubi mi,' je zasopla, 'da boš poskrbel za mojo punčko, obljubi mi. '
Zajokal sem kot otrok, zaslutil sem n jene misli. Močneje sem stisnil n jeno roko, in zašepetal- 'Obl jubim. '
Ona je pokimala in nada L jevala' In ime j jo rad, še zame ...
Sklonil sem se k n je j in jo nerodno ob jel, bal sem se jo stisniti, da je ne bi polomil.
Potem so aparati ponoreli, nič več niso piskali enakomerno, vsem hkrati se je zmešalo. V sobo so prihiteli sestra in zdravnik, tako j nato so jo odpeljali. Jaz sem stal kot vkopan, dokler me ni prišla iskat sestra, ki je rekla, da tam ne morem ostati. Na hodniku sem se usedel in čakal. Čakal sem, da se bo čas obrnil naza j, da bova Ma ja in jaz zopet skladala hiše iz kock, da se bova zopet lovila po dedkovem dvorišču. Čakal sem, da se vrne nazaj in mi pove svojo modrost o ljubezni. Čakal sem, da se z Maticem vrneta in mi povesta, da je noseča. Čakal sem, da jima povem, da je to v redu in jima čestitam. Čakal sem, da mi ponosna pokažeta svo joga otroka in srečna živita napre j. Čakal sem svo jo sestro in svo je ga na j bol jšega pri jatel ja, da se vrneta.
Prišel je zdravnik in mami povedal, da je dobila zdravo vnučko. Oče je Vprašal, ka j je z Ma jo, zdravnik pa je odkimal in rekel, da mu je žal.
Pomislil sem, da mora biti tem zdravnikom prekleto veliko žal. Stopil sem ven, ogenj vroče junijske noči je bruhnil Vame. Začel sem hoditi in nisem vedel, kam g rem. Panilo se je, ko sem se vrnil v bolnišnico.
Nočna izmena se je ravno končala in jutranje sestre so bile vedre in dobro razpoložene. V porodnišnici so nosile otroke k materam na jutran je dojenje. Soba z dojenčki je bila skoraj prazna, le nekaj otrok je bilo v n je j. Skozi šipo sem jo zagledal, ležala je čisto sama, jokala je na ves glas, zdelo se mi je, da stegu je roke proti meni. Na glavi je imela puh živo rdeče barve. N jene oči so bile preseneti jivo modre, samo eno sem poznal, ki je imela take oči. Sestro sem vprašal, če smem k n je j, ona pa jo je prinesla v sobo in mi jo položila y naročje. Se nikoli v življenju nisem pestoval otroka, deklica pa se je vedla, kot da že celo življe n je leži meni v naročju.«
Obrnil se je k temnolaski. Njegove lase so bile razmršene in njegove oči so bile polne solz, vendar je bilo na ustih slutiti nasmeh.
»Dektica,, ki živi pri tebi ... Vsi jo ima, jo z.a, tv o jo hčer, v resrici pa,...« »R.dečeta,si hudiček je Ma,jira, hči.«
mo j ca,
Mojca, je s tem besediLom dosegla, prvo ra,a)ra,do ra. Litera,rrem ra,teča,ju srce roče biti potepuh, ki go- je priprakvito društvo »Skala,«.
Mrer je komisi je■
Crtica,, ki ji komisi ja, pod gest om Ma,mp ra,mer ja, 1. ra,gra,do V skupiri mta,jših proz.a,istov, je osebroiz-povedra, pripoved, y ka,teri pripovedoVa,iec ra, svo j ro jstri da,r podoživi ja, globok ir z.a,vez.riški odro s s poko jro sestro dvojčico. Skoz.i izvirro -fa,buLo a,vtorica, ra,z.orro prikadže dira,miko družirskih odroso.v, še posebej dvojro ra,z.oča,ra,rje pripovedoVa,Lca,, ko prekire odros s sestro ir svo jim ra, j bo L j šim pri ja, te L jem, ker se odtočita, z.a, skupro živ L jer js ko pot. O a, srce res roče biti potepuh, se z.a,ve v posLedr jih trerutkih sestrirega, živ L jer ja,. KL jub ra, videz. tra,o>ičremu korcu ohra,r ja, rjuro vez. rovorojera, sestrira, hči.
Postuša,L sem, ka,ko joka, tra,Va, prisLuhriL sem tiširi, iz-^ovoriL sem besede, ka,terih ri sLiša,L še rihče,
ma,hrit sem z. roko po revidri muhi, žgečkalo me je, ka,kor bi mi med ro^a,mi Lez.La, ka,ča,, z-^r oz.it sem se, vsta,L, od še L, se vsedeL ra, koLo ir odpet ja, L po pra,šri cesti.
NI me bito.
ruša,

L	S	k	r	e,	juni	j	Z	0	0 0
				
v c e	hočeš	biti	sreč	e v\ , b	odi
(	L	e	v	To	L	s	t	0	j >
Bit je ponede L jek. Vzravnano je korakat čez. vaški trg in v roki viktet spretajatno patico. Bita je stara, iz. češnjeve^a Lesa z. okroglo kovinsko gtavo. Zapustit mu jo je dedek, ki jo je tudi rad jemat s seboj, čeprav je ni potrebovat. Na gl avo si je posadit matce starinski ktobuk, ki mu je od časa do časa ztezet čez. oči in se ustavit na ortovskem rosa. Takrat se je Le nasmeknit, skomignit z. rameni in g a s patico potisnit naza j. MaLo da L jše, sive Lase je imet vedno Lepo počesane naza j in so vsakič, ko je obrnit gl avo rakto vz-Vatovite. Pa tudi kratka brada je bita vedno urejena in negovana. Videz, ni izda jat nič posebnega. Cisto vsakdan ja po jaVa ... dokter ga, nisi pogledal v oči. N jelove svetto modre oči. Bite so tako svette. In tako zet o prodorne. Kar mato sram te je bito pred n jim. Zdeto se ti je, kot da ti vidi v dno duše. In vedno so se smekt jate. Neka neskončna toptina je ve L a iz.
Bito je zgodaj in jutro je bito čudovito. Sonce se je pravkar prebudito in se z-aspano pretegovato. Stegovato se je čez. majkno mediteransko Vasico in pokukato prav y vsak kotiček. Smekt jato se je in govorito- "Dobro jutro, Ljudje! Dobro jutro, Ti tam s ktobukom! Dobro jutro, Ti in Ti in Ti!" Vas se je prebu jata in v trenutku oziveta. L jud je so že tekati sem in tja. Vsem se je nekam mudito. Z eno roko so se še preobtačiti, z. drugo pa že zapirati vrata za sebo j in si govoriti- "Jo j, zamudit bom!
Kako pozno je že!" In so odbrzeti. Brez pozdrava.
Le drobna ženica je opazita moža, ki se je mirno spreta jat in vase vsrkavat čarobno jutro. "Pozdravtjeni! Od kod pa vi?" Nasmeknit se je-"Gtedat sem zvezde padati v mor je." Zenica ga je začudeno pogtedata. Ko je videt, da ga ne razume, je de jat'- "Enkraten sončni vzkod, mar ne?" In je mirno odšel napre j. starka pa še zaktiče za n jim- "A vi ne greste pa nič detatl' Nasmeknit se je sam pri sebi. "Ne razume jo. Nikče ne razume!"
Gez neka j časa je že obdetovat s vo jo skromno n jivico.
In bit je srečen.
Bit je torek in bit je vroč potetni dan. Možje sedet vrt kriba v senci borovik dreves. Na ustnicak je imet nasmek in v oček si Lakko videt sonce. Postušat je. Postušat je pokanje storžev, ki so se odpirati, semena z drobnimi kritci so vztetata in pristajata na rdeči z.emlji. Cisto tiko so pokati. In mož jik je stišat.
učit se je tišine. In bit je srečen.
Bita je sreda. Mož se je vračat domov. Kot ponavadi s patico v roki in ktobukom na gl avi. Na dateč si ga Lakko prepoznat. Le kdo je še kodit s tako pokončnost jo? Le kdo je še izžarevat tak resfcorčer mir? Le kdo se je
se gibuL s tisto samozavestro odločnostjo? Ir čigave oči so se tako bleščute? Ir od kod vse to?
Bil je srečer.
Star berač je sedet pred gostilno ir oči so se mu žalostno svetite v 7-aMa, ja, jočem s orcu. Koki sta, mu počivati ra, kote rit ir gl avo je utrujero ragrit ra, strar. Kahta sapica se je zaptetata y bete, zmršere Lase. leder dri stara brada mu je dala, zaremarjer videz., deta podoba je izdajata moža, ki s v o je ga živ L jer ja ri zrat izkoristiti. Ko se mu je mož. pribtižat, g a je starček s kora j obtožu joče pogtedat, češ■ "srečer si!" Mož, ki je to začutit, se mu je pribtižat, se usedel poleg rjegu ir mu potožit roko ra ramo. Kar sedeta sta tam ir zrta v žarečo krogto, ki so jo vatovi počasi požirati. Nihče ri stišat, kaj je mož. govorit starcu. Toda videti so. Mož. je s sv o jim umir je rim, gtobokim gtasom starcu ra jpre j dvigrit ragrjero gl avo. Počiva joče roke so - ožive Le. Zgrbi jera postava se je vzravra ta. Očem je spet vdihrit živ L jer je. Zaiskrite so se ir yziptumte Le. Dobite so tisti srečni lest, potr miru.
Mož. je reket starcu■ "Biti moraš srečer, da Lahko nefcogu osrečiš." Tisti obtožujoči starčev pogled se je razbtirit.
Ir bita sta srečra.
Bit je četrtek. Mož. je sedet ra obati. Dež. mu je potzet po obrazu ir mu močit Lase ir obte ko. Ni se jezit. Otedat je mor je, ki je v dežju ptesato zar j. Otedat je kap L je, ki so se razbite ra r je g ovi roki. Vsaka posebe j je bita zgodba zase. Zaprt je oči ir globoko vdihovat vorj dež.ja. srce je odprt svežiri ir miru, ki je priha jat Var j. Naerkrat pa rad sebo j ni več čutit dežirih kape L j. Odprt je oči ir se ozrt ravzgor. Poteg n joga je stata dektica z dežnikom ir mu porudita, da ga odpetje domov. Toplo se ji je nasmehnil in ji odgovorit'■ “Hvata, toda dež je mo j prija tet j." Vstat je ir se spre ha jat z r jim.
Bi L je srečer.
Bi L je petek. Iz krčme se je zastišato vpit je. Ver je pritekto mtado dekle in neusmil jero jokato. Pod očesom se je risata ve Lika modrica ir Lase je ime ta vse zmršere. Mož. je pristopit ir jo opazovat. Ni bita grdu.. Ime ta je ve Like, modre oči, sk ora j take kot mož. Le da sta se v r jih utapt jata žatost ir rezaupar je. Dr obra postava se je presuni jivo stresata ir dekle je reutotažtjivo ihtelo. Mozpa je kar stat tam ir jo gtedat. Ko je začutita, da jo gl eda, je dvigrita pogled in presenečeno utihrita. "Le ka j sto ji tam ir me gl eda?. Ni videt še rikogar jokati? Ah, sa j tako re bi razumet! ON, ki je vedro srečer!" Mož. pa še vedro ri umakrit pogteda. tekle se je že hotelo raz jeziti, potem pa je obstato. Njegove oči so postate otožne. Tam rek je gl oboko, pod Leskom večre ga miru ir sreče, je vzv atov ita žatost. Ze je hotelu- steči in se umakriti pred vsit jivcem, toda rjegov pogled jo je prikovat ra tta. “Ti ... ti, ki si vedro srečer, si z.daj žatoster ..." Mož, ki jo je še kar gtedat, je de jat- "Ce je čl ove k srečer, še
Hi
re pomeri, da, mu je pob postiamo, z rožica,mi. Na,učil sem se spre jema,bi nesrečo ir boLečiro. Na,učil sem se umebrosbi živ L jer ja,. Veselje ir žalost se mer ju jeba,, kob se mer ju jeba, plima, ir oseka,. Ne zidi se bi čudro, ko ra,sbopi plima,. Ir čisto rorma,lro je, da, pride z.a, r jo oseka,. Ne spradšu ješ se o b e m, ali je ba,ko pra,V ir zala,j je ba,ko. Ta,ko je. Ir ba,ko je pra,V. Ko ugoboviš, da, je žalost v radsem živi jer ju potrebna,, ir ko u^oboviš, ka,ko jo spre jebi, odkriješ čudež-žlvljerja,. Za,pomri si- Nikoli re bo resricro srečer tisti, ki ri bil še rikoli nesrečen!" Obrril se je ir vz.ra,Vra,ro odkora,ka,L. Za, seboj je pusbil dekle, ki so ji ra, licih ostale le še uma,z.a,re sledi od solz.. Mož. ji je poka,z.a,l pob do spoznamja,. Ora, ji mora, le še slediti.
Žalost je izginila, iz. oči ir mož. je bil speb srečer.
Bila, je sobota-. Mož. se je bos spreha,ja,L po obali ir posluša,l galebje krike. Qleda,l jih je, ka,ko so rerodro letali bik ra,d vodo. Gleda,l jih je, ka,ko so se borili Z-O, hra,ro. Gledal jih je, ka,ko so se po^oVa,r ja,li. Gleda,l jih je ir čutit r jihovo svobodo.
Ir bil je srečer.
Bila, je Kiedelja,. Bil je sedmi da,r, Gospodov da,r. Mož. je počiva,l ra, oba,li. Gleda,l je Vadeove, ki so mu bekli ra,probi ir se bik pred r jim usba,vili. Kob iz. spošboVa,r ja, so se priklorili ir z.drsrili ra/zja,j v reskorčrosb. Posluša,l je r jih bi 0,0,0 šepeba,r je. Poslušal je b iširo. Vebre g a, je L jubkova, L. Ra,d g a, je imel, ka,jbi mož. mu je prisluhril. Dovolil mu je, da, se je poi^ra,Va,l z. r jelovimi La,smi.
K r je mu je bo ječe prisbopil mla,derič ir ri vedel, a,li g a, L a,hko z.mobi. Mož, ki je opa,z.il r jelovo z.a,drego, g a, pogleda, ir mu z. roko ra,kadže, ra, j sede poteg. Mla,di mož. ri ovirka,riU “Poka,ži mi srečo!" Mož. se je ra,smehril. "Nihče te re more učibi biti srečen!" Mla,derič je molčal. Na, obra,z.u se mu je z.a,risa,la, sled ra,z.oča,ra,rja,. "Pojdi ir bodi srečer!" je ra,da,ljeva,l mož. UČerec je ra,z.prl oči. Ni vedel, ka,j je mož mislil. R.a,z.oča,ra,r ju se je pridružilo z.a,čuderje. "Pojdi ir poišči svojo srečo! Na,jdi jo! Povsod je." Mla,derič je požira,L vsa,ko besedo. "Ne ča,ka,j je. Ne bo prišla, sa,ma,. Na,jbi jo moradš ir jo poVa,bibi. Po jdi z.da, j."
Mož: je svo jo nalet. Bil je srečen. Da,, znal je biti srečen.
male ja,

										
fr	3	•	i J	U	H	1 L	1 J	Z	0	0	0
Kostar ji re cveti jo več.
Zdaj je ra, vrsti Lipu.
Temperatur ra, amplituda je majhra. Sklepam da, je rihar je sirusro.
Torej je maksimum n /Z -+ Zk tt ; k e Z. Fr e kV e rea prhubar ja komar jevih kri L je korstartra.
Nezrosra -frekverca.
Ljubša mi je ceto irdukcijska.
//0 = 'in * i O'1 Vs/Am kje je smisel? Gallia est omria divisa.
Le zakaj se mi zdi diribro-ferilhidrazir brezveze? Kuuardo vedo čirgjale aia kačatora L'akuoLira e -forte !
Predlog je dober verdar le če ri iz korverzije.
Nas predlog je da zmarjšamo pritisk ra zro jrice.
Pritisk je več ji od dveh kilopaskalov. Žareča krogla je lahko lepilo.
V sodelovar ju z raravo.
Lepijivi prsti IZ.
Oseba L pa pravi■ muhe si zasluži jo likvidaci jo.
Oseba D pa' bistvo je očem revidro. Misli letijo skozi odprta okra.
Se dobro da piha.
Klima je pokvar je ra ker je ri.
D are s se piše z.godovira.
Sloverski Feliks ir (&.) kompari.
3 - 5 - 2 priraša uspeh.
Libero ir sredrji rapadalec pomakr jer raza j.
Sarlerua diši po potici.
Ir po Lovširu.
Ker si ri umil zob.
Slovari s severa ir juga se udarijo. Pere jra bo imel težko delo.
Recimo S kot eraric.
Slove rijaaa gre rapre ji
Bre z zmage smo kor-formra ve čira.
Z r jo odklar jamo južro odklorskost. Torek, marbedi. fcjaz.dej.
Koma mar?
Meri.
Ne pustite da iz.giremo!
Ir potem komar ji.
Ver jetro ima jo vlogo furkcioralrosbi zločira.
Cisti jo kri.
Ali komarji prerašajo ajc?
Ne vem rišem biolog.
stolpi so visoki betor se gre je.
Iz dreva v dar.
Polet je bo.
Kdaj?
Sreda Zi. jurija.
Sreda, merkoled'i. aedresday.
Komu mar?
Meri.
Ne pustite da izgiremo!
RiMar
K	o	L	o	-f	o	v\
UREDNIŠKI ODgOR-Mo jca Mih e L j Sara Novak A L jaz. PLesricar PoLora Puc
MENTOR. (-ICA)-Tabjara gožic, prof.
LEKTOR (-ZCA)• gojara Pizerb Kompara,, pro-f.
PRISPEVKV-
Te ja- Cer rac, 7. le trik Simor Serre, 1. Lebrik Meta- Novak, 7. Lebrik Verorika Ruprik, 7. Lebrik Nuša Ar àrie, 2. Lebrik Mate ja D obe s, 2. Lebrik Luka goLbar, 3. Lebrik Mo jca Mih e L j, 3. Lebrik Abjaz PLesricar, 3. Lebrik PoLora Puc, 3. Lebrik Marko Rijavec, 3. Lebrik Var ja Trkmar, 3. Lebrik
FOTOGRAFIJE‘
Hermar Dorrik (O^rjišce)
AL jaz PLesricar VLadimir ArzeL Microsoft Ercarba
TISK•'
Papirra gaLarberija Stojar Širok s. p., A jdovšcira
NAKLADA'■
250 izvodov
Vipava, juri j 2000



























































37.014.77
ISKRE
Iskre : glasilo Škofijske gim inv.št:K /
15773








iiiniiiiiiii






















,







■








.	v:-


% (' "


'




























i
T.





















.
■ ...

‘ ,





















' > - .
- T*»-"	_






















































SEMENIŠČE VIPAVA






015773