Zbosti jih je treba.                       1
ar kraet nažanje, no, to bodi njegovo; kar izkoplje na polji. tudi to I naj si še spravi pod svojo strelio. Ali to, kar dobrotljiva roka božja razobesi ovočja (sadja) po drevji,  to bodi pa občna svojina."   Takd si mislijo ljudje, češ, saj kraet drpvesu ae gnoji in ga fcudi ne okopava, samo ob sebi rodi sladki sad.
Smodfn je na gričkn poleg cerkve zasadii bmskoro drevo. Letošnje leto mu je bogaUi obrodilo. KrasnR hr\\Skfi ^^maTnice" so pripogibale veje k tlom. Prav Icpe in okusne so bile tc hrnške: po jednej strani so se rn-menfle kot oblaček ob robn. Ce pridc tik Inne. a po dmgej so se rudeč^K kakor večerna zarija.
Neke nedelje pop(!lndni? pripiha silovit-a sapa. Dozorele ,,Smarnice" se vsipljejo t travo.
Pri nesrcči se najde kmalu dosti grabežljivih rok. Nekaj ljuili pristopi, 1 mladih in postaranih. Vescln pobirajo hrnške, naglo jih zavživajo. Lepšel poberi5 ter le kaka piSkava in grarapava ostane na t]<Sh.                                 I
Pride mimo Sraodin. TTstrašijo se ga: a zbežati jira ne kaže. ker Wa Ijili podobni atrabopžtnim pastirjem- Zatorej nagovorž gospodarja: „05?, te-IsJ hruSke tukaj bi sraeli polirati. ka-Ii ?"                                                           ¦
Smodin jiiii za odgovor pn^e naslpdnjo bAspn *.                                      ¦
,,VoIk vjaine jagnje tor ga raztrga. Vse pobrnsta in pogoltne. SlSl^ Creva že leže na tleh. ko ga dobi pastir. rTa-Ie gnjila Crevca aem tnlšra našel; pač bi jih smel spraviti,  ka-li ?u ret?e volk, a pastir ne reče niiSesar.1^
TakG odgovorivži se Sojodfn nrno zasukne in — otide.    jn». GroA&M*  Jos Gradačan