Zakaj tako drago gradimo
Gradijo  trikrat več kakor pred   vojno — Nezadostna delovna pro-izvodnost — Nerazvita aradbena obrt
Zaradi popolne odvisn osti gospodarstva V prejšnjjrt časih in zaradi velikih razdejanj med drugo svetovno vojno je naša graditev T povojnem času narekovala zelo obsežno gradbeno dejavnost. Opslej je bilo oad 50 odstot-kov investicij uporabljenih xa gradbena dela. Če upošte-vamo okolisfino, da je bila mera investiranja pri nas ena izmed na.nišjih na svcto, potem pač lahko raaume-mo, kako velika gradbena del» so bi!a opravijena, da bi zgradili bazično induslrijo, še prej obnj?ili državu, da bi ¦stvarili  eiisr^-etsko   bazo in  dobili   nujne   prometne   potL
V  povojnih letih smo povpreč-
no vsako leto gradili trikrat veft kakor pred vojno. Graditev prometnih. poti, železniških prog, oest m mostov je za šest-krat večja kakor je bila pred,-vojna. Zgradili smo 28 hidro-elektrarn, pred vojno pa komaj dve.
V   te]   veliki   graditvi   je   bilo zaposlenih   približno   trikrat  več delavcev.   Leta   1339   je   bilo   v gradbeništvu     73.533     delavcev. leta  1949 pa 217.721. Razen tega eo  v  obnovi in  graditvi sodelo-vsli    skoraj     vsi    —    mladina,
kme-tje in mestno prebivalstvo. Prostovoljao opravljenih del je bilo toliko, da bi brez njih ob-nova in graditev trajali tri leta več. Pomembno je dejstvo, da Je gradbeništvo ves ta tas za-ppslovalo veliko število delovne »ile in celo danes je položaj približno isti. Leta 1935 je bilo konec septembra v gradbeništvu 295.048 zaposlenih. Velika grad-bena dela niso bila možna brez raposlovanja itevilne delovne sile, ker gradbeništvo ni razpo-lagalo  z mehanizacijo.
Ka enega delavca -pol stanovanja
Talc značaj proizvajalnih sil v gradbeništvu je posledica i zaostalosti j obsega investicijske graditve v dosedanjem obdob-ju. Povečane nabave gradbena mehanizacije so bile možne sa-mo iz uvoza. Metalurgija in strojegradnja sta bili šele v graditvi. Sele od leta 1954 nara povečana proizvodnja gradbenib. strojev omogoča lastno osnovo za razvoj proizvajalnih sil in za
mehanizacijo del v gradbeni-štvu. Zato še vedno vedidel gradbenih del— zlasti pri viso-kih giadnjah — opravljajo z ročnim delom. Gradbena tehni-ka in delovne metode so veči-noma še vedno na nizketn, lahko bi rekJti obrtniškem nivo-
Delovna proizvodnost v oelo-ti je zelo nizka. Povprečna vrednost opravljenih del je na enega gradbenega delavca » letih 1952 do 1954 znašala 877 tisoi dinarjev, kar približno ustreza vrednosti tretjine do polovice stanovanja. V Angliji vrednost na enega delavca ustreza vrednosti enega celega stanovanja. To ne pomeni, da naš delavec ne dela, pač pa da nima mehanizacije. Zato Je proizvodnost zmogljivosti manj-ša.
Namesto da bi delali na pod-lagi projektov gradbene orga-nizacije. smo pri nas pogosto gradili brez resnejših priprav, r.5orL?Wzirano. Vzrok je bil najpogosteje v znani naglici ifl-vestitorjev. Toda prav zaradi take naglice so delali neorgani-zirano in dalj časa kakor pa na tistih gradbiJČih, ki so si lahko organizirala  svoje  delo.
Najbolj zaostali del proizva-jalnih sil v gradbeništvu je — to lahko trdimo — gradb«na obrt. Nima niiti zadostnih zmog-Ijivosti niti ni tehnično ra-zvita. Neeadostna opremljenost cnbrti in močan privatni sektor one-mogočata taho imenovana kcmf-na dela v visoki gnadiiji.
Industrija zaosta]a
Prehod k modemejši, produk-tivnejši graditvi ovirajo zaosta-lost gradbenih načinov, gradbe-na obrt in tudi pramajhna zmogljivost proizvodnje ter ne-sodobea asortima te proizvod-nje. Posebno močan vpliv za-ostalosti industrije gradbenega materiala čutijo pri visokih gradnjah, kjer morajo zato gra-diti prav tako, kakor so gradili pred sto leti. Ceprav so aaSi kadri Le zdavnaj pridobili po-trebno tehnično znanje, s ka-terira bi lahko gradili moderno in ceneje, kar so tudi pokazali v gradnji vrste objektov, za-ostalost industrije materiala in elementov  za  vgrajevanje  one-
mogoča tehnično napredno gradnjo. Zelo močan vpliv na ekonomiko gradenj je imelo forsiranje planiranja ;n pro|jek-tiranja gradbenih del. Izgube zaradi nekvaijte^nih planov in projefctov,    zaradi    zastojev   in
pr&kinitev v delu so nedvomno zelo velike, feprav jih ni mogo-če izračunatL To dokazuje mnogo boljša in cenejša grad-nja tistih objefctov, pri katerib. niso planiranja in projektiranj« pretirano  forsirali.                     .