PRIMORSKI DNEVNIK Sl-SKVJSK” - Cena 35 lir Leto XVm. - St. 189 (5273) TRST, torek 28. avgusta 1962 DVA ALTERNATIVNA PREDLOGA ZAHODA V ŽENEVI iDA in Anglija predlagajo prekinitev Jedrskih eksplozij v zraku in pod vodo Kuznjecov je izjavil, da gre za ponovitev starih predlogov, s katerimi hočejo legalizirati podzemeljske poskuse - Skupna izjava Kennedyja in Mac Millana l'a*v?VA’ 27- — ZDA in Velika Britanija so predložile davi pevski konferenci dva načrta pogodbe o prepovedi jedr-«ov. P°‘zkusov. Prvi načrt predvideva prepoved vseh poizku-ki je alternativa prvemu, pa predlaga delen spoli j 0 .Prepovedi jedrskih poizkusov v zraku in pod vodo. s tem sta že danes 0J. Mac Millan in Kenne-^vi a la skupno izjavo, ki »bI sta pooblastila svoji »jemv.za predložitev ome- hl načrtov. I* Sfnlka Podarjata, da gorstvo nad poizkusi } bre»n, p°d vodo lahko izvabiti 1 lnšPekcij na kraju sa-pa n’ mogoče glede CJUfcih poizkusov. >• obvoc,'-,15616®8* Dean je že vče-i,>)*cova‘ s®vJ®tskega delegata ’ da nmslita zahodni A Dan Podložiti omenjena na-M naA.*s je Dean izjavil, da se Pren QruS> pa predvideva sa-I Doij „v,ed poizkusov v zraku ■ *i Zahodni jedrski dr- S A ) % A v L ■i y A H 0 Sf i»f A razum ustavil atomsko oboroženo tekmo, preprečil širjenje jedrskega orožja na druge države in prekinil tiste poizkuse, ki so najbolj škodljivi za človeštvo. Delen sporazum ima štiri točke in predvideva obveznost, da se ne bodo delali poizkusi v zraku, v kozmičnem prostoru in pod morjem. Predstavnika ZDA in Velike Britanije sta izjavila, da načrt upošteva zahtevo skoraj vseh izvenblokovskih držav na konferenci, zlasti pa se naslanja na predloge Brazilije od 25. julija in Italije od 15. avgusta. Te poizkuse bi ukinili, ne da bi bilo potrebno kakršnokoli nadzorstvo. Načrt za ukinitev vseh poizkusov pa določa, da je potrebno mednarodno nadzorstvo z inšpekcijami na. kraju samem. Ta načrt ima uvod in šestnajst členov, ki določajo obveznost podpisnikov, da bodo ustavili vse jedrske poizkuse, da ne bodo' sodelovali pri poizkusih drugih držav, ki ne bi podpisale sporazuma, in da jih ne bodo spodbujale k temu. Načrt določa, da bi se države podpisnice podredile nadzorstvu mednarodne znanstvene komisije, kakor priporoča spomenica nevtral- l>ll|iiaii||,||||1|||||||||||t||||||||)|||a|||||M|||||||||1|(J||||||t|)|||)|||||||||||)||||||||||t||(|||M|||||||||)|| fantov razgovor z Gromikom , se sestane s Hruščovom fe*. ». Do- jstaV°T; ^,a, . Hojn„ sklenili predložiti tudi A Ča k' ko* alternativo v upa-j.’11 laki,1 takojšnji delen spora-£ ®o«zem °1.ajšal pogajanja gle-2*t«so2erne'',s'clb eksplozij. «V 51 rw.Vsega človeštva, je do- in Ve- ^'-■Ja Sovjetski zvezi spo-jj^ilti 1 ®rugimi zahodnimi za-V ».“težnost delnega spora-^"nih °aa* )e’ da b* tak spo" ,v Qa Agencija Tass nič v«,. J® predsednik predsed-h 1 sprkarjem V^el J,,’e in je spq*očil, da ™ tVečo. ^°vno konferenco v Ci1 bii v četrtek zjutraj. * ?* ie °dPotoval v Varšavo. Sl"tnj,v' da se je davi sestal N Surm1 tak°i zatem pa i? 'tl:; R=- razgovor z Gromi- Jf»ih M°’v°r0na JC bU .«>■«, ali ?j«ni,e,®dgoVo0rUBOVOrili A >iy A Nnik je bil zel° prija‘ '1 , Vor r>'a sta 0 glavnih ak- >tl?elo kla.sani'h. Razgovor je nri's*en in ploden. Na Je ’0ri„l so govorili o Ber-{k.Ji bilo 0voril. da ne. Prav -.ji HVS,«a ta?^?ra 0 Podaljšanju ega prihoda Hruščova '4 Š [i in ie$f % ‘A ili jf Hms Driii novica včerajšnjega &t» 2i!a ‘,z Ženeve, kjer sta 'p^ll» R* n Velike Britanije S'»»ve^dlog dveh načrtov: ikjjjfl pa ‘ Vseh Jedrskih posku-'i,,0hv v»vwj O prepovedi po-bi h-i ‘n P°9 vodo, za bit-bi |(r ,'lo potrebno nadzor-'H ,'tu ,.pju samem. V drugem hg' luiiu Za Predlog Brazilije C' ki 'J? !n Italije od 15. a v. > al «Ne*C te b‘l tako zelo na- fcl|«lselu n0m ba bi bile vo- vini8 je 2- septembru; StodhJV® Ddp°toval v Oran, V,1 tu1)« PcIima JS,V0 P°z*vi il* fi VH il* vtK.‘tne«a urada; rti* . v 1? !u> ko, 'f so v Alžiri A . y*«v p18poroC'|i -'JV, Vy'1«l]evllplacancev ne.._.. „.6f(1(i,,larOč'iiiVet Sl° Zensk Z * - ip <»' 'ijh, SSftOJe a?.*Pa, te zahteva- V1' h a,*niat„m.lrn0- ~ De \Zt>A atorJev še niso rake,° S i kit,dfrc«n'hr^8, kl b* se r V* S?! ve’',bra približati Sf A 4 o poziva na vo- Alžiru a-«več nekate- i]li v ^"ati tli u.,paj0i te Jim V8 v,>i ori ’ da bodo apa- fa4lna vpr?py°r»i na šte- rah &h 0 nezna-v bl>tmi Venere. Predsedmik vlade Fanfani je obiskal v nedeljo Nennija kliniki. Zdravstveno stanje Nennija je že skoraj normalno volitve zopet določile na 2. septembra, ali vsaj da bi se takoj določil nov datum, ki bi bil blizu 2. septembra. Baje pripravlja Ben Heda načrt, ki bi določil revizijo kandidatnih list za volitve, tako da bi jih lahko vsi odobrili. Predsednik političnega urada Ben Bela pa je skupno z nekaterimi člani urada prišel včeraj v Oran. Danes pa je zapustil Oran in odpotoval v razne kraje tamkajšnjega področja, da stopi v stik z nekaterimi osebnostmi. Medtem so javili, da je po odstopu Mohameda Budiafa prevzel odgovornost za zunanje zadeve Mohamed Kider. Ta je imel danes popoldne tiskovno konferenco, na kateri je prebral pismo, ki ga je politični urad poslal 24. avgusta svetu četrte vilaje. V pismu se poudarja, da je politični urad, mnenja, da mora Alžir kot sedež vseh osrednjih uradov bi ti odvisen izključno od osrednje oblasti, t. j. od političnega urada. Glede Budiafove ostavke je Kider poslal odstopivšemu pismo, ki pravi med drugim, da obžaluje njegov odstop, posebno se »v trenutku, ko Alžiriji grozi militaristična nevarnost*. Dalje je Kider izjavil: »Pooblaščen sem povedati, da bo narodni svet alžirske revolucije imel svoje redno zasedanje takoj po volitvah. Lahko bi sklicali tudi izredno zasedanje, toda na podlagi pravilnika samo na zahtevo dveh tretjin članov skupščine.* Alžirski radio je oddajal danes daljše izvlečke poziva poveljstva v Oranu, ki zahteva podporo političnemu uradu. Poziv so objavili preteklo noč voditelji pete vilaje in številni funkcionarji tiranskega področja. Član političnega urada Mohamed Kider je v intervjuju agenciji MEN izjavil včeraj, da politični urad ne bo odstopil, ker predstavlja vrhovno oblast v de želi, ne glede na to, ali je mogoče to ablast izvrševati ali ne To je izjavil v zvezi z nekaterimi tolmačenji njegovih prejšnjih izjav, da je političnemu U-radu onemogočeno opravljati funkcije. Dodal je, da ta izjava ne pomeni odstop. Ko je govorit o sedanji kri'-' v Alžiriji je Kider obdolžil voditelje IV. vilaje, da so jo sami izzvali. Vzroke krize je treba P“ njegovem mnenju iskati v odP9; ru IV. vilaje proti reorganizacij1 narodne vojske in proti razpustu vilaj kakor tudi v odločnem odporu proti sklepom političnega urada. Kider je tudi obdolžil voditelje IV. vilaje, da nameravajo povzročiti v deželi zmešnjavo, “a bi diskreditirali politični urad «*> prepričali alžirsko ljudstvo, “a je nesposobno izpolnjevati naloge, ki so pred njim. Kider je v svoji izjavi obsodil tudi Budiafa, ki je odstopil. razil je začudenje nad Budi»*°' vim stališčem v sedanjem sP°ru med IV vilajo in političnim ura' dom. Nocoj je več sto žensk, ki imele v naročju otroke, demo triralo v središču Alžira. Yz kale so »Dol z orožjem*. I',a)p^. so ženske demonstrirale ob vn du v Kasbo in so zahtevale. n 1 prenehajo aretacije. Pozivale voditelje, naj se končno sporazumejo, in so vzklikale: »Močno vlado in ne regionalizem*. Ni bilo incidentov. Četrta vilaja pa je s svoje strani nocoj sporočila z letaki, du sp aretirali »več tolp avanturistov in izzivačev, plačancev nekaterih voditeljev*. Četrta vilaja, ki nadzoruje Alžir, je razen tega pozvala vse »aktivne člane in vse prebivalstvo*, naj podpi- rajo odločne ukrepe, ki jih namerava sprejeti, »da se v Alžiru enkrat za vselej vzpostavi red*. Politični urad je pozno zvečer objavil poročilo, s katerim obsoja »nezakonite in samovoljne aretacije ter preiskave v Alžiru*. Sporočilo ugotavlja, da so bili vojaki, ki so znani po svoji borbi proti Francozom, aretirani, ker so odločeni slediti navodilom političnega urada. Tudi poveljstvo četrte vilaje je objavilo nocoj sporočilo, s katerim obtožuje politični urad, da je ustanovil zvezno komisijo FLN za Alžir. To komisijo označuje sporočilo za nezakonito in pripominja, da je na podlagi kompromisa od 2. avgusta politični urad pristojen le za pripravo volitev in sestanka narodnega sveta alžirske revolucije. Podpredsednik alžirske vlade Krim Belkasem bo imel jutri ob 17. uri tiskovno konferenco, ki jo označuje za »važno*. Razen tega javljajo, da bo jutri ob isti uri tiskovna konferenca na prefekturi v Setifu ob navzočnosti vojaških poveljnikov prve vilaje (Aures), druge vilaje (področje Constantine), pete vilaje (zahodna Alžirija) in šeste vilaje (Sahara). Navzoč bo tudi polkovnik Bumedien. Danes je prišel v Pariz predsednik alžirske izvršilne oblasti Fares skupno s petimi sodelavci. Med temi je pooblaščenec za finančne zadeve Jean Mannoni. V krogih blizu izvršilne oblasti pravijo, da je predsednik Fares prišel v Pariz, da podpiše nekatere francosko-alžirske protokole. Kakor je znano, so pred dnevi odložili njih podpis, sedaj pa pravijo, da jih bodo verjetno podpisali jutri. Fares se bo v Parizu razgovorjal tudi o drugih gospodarskih . in finančnih vprašanjih. V francoski prestolnici bo ostal tri ali štiri dni. v vesolju s komando, ki se bo poslala z Zemlje in ki bo prižgala njegov motor, zato da se njegovi sedanji hitrosti doda še hitrost približno 128 kilometrov na uro. Vsi aparati v vesoljski ladji redno delujejo*. Iz tega je razvidno, da ni še gotovo, ali bo poizkus v celoti uspel. Skupno bo «Mariner 2» preletel okoli 300 milijonov kilometrov. Sonda tehta 202 kilograma in i-ma številne znanstvene aparate, s katerimi znanstveniki upajo, da bodo odkrili številne skrivnosti Venere. Znanstveniki upajo, da bodo aparati odgovorili na šest zelo važnih vprašanj. 1. Ali so v bližini Venere v prostoru med to in Zemljo magnetna polja. 2. Sirjenje termične energije v atmosferi Venere. 3. Razmestitev in energija morebitnih naelektrenih delcev v prostoru med Zemljo in Venero, in sicer v bližini Venere. 4. Ocenitev delcev z «nizko energijo* na tamkajšnjem področju. 5. Obstoj in karakteristike plinov, nabitih z elektroni. 6. Gostota kozmičnega prahu. Razen tega ima sonda dvo-je elektronskih noči*, ki bodo prodrle skozi plast oblakov, ki pokriva površino Venere, in bodo ugotovile, kakšni so pogoji n» tem planetu. Od časa, ko bo začel delovati motor, ki bo naravnal tir «Mari-nerja*, bo treba čakati še 101 dan, preden bo «Mariner» priletel v bližino Venere. Ameriška nota SZ o Berlinu WASHINGTON, 27. — Ameriška vlada je izročila danes sovjetskemu zunanjemu ministrstvu noto, s katero polemizira s sovjetsko vlado in pravi, da je napetost v Berlinu sledila umoru vzhodnonemškega begunca 17. avgusta. Med drugim pravi pota: »ZDA se zavedajo zaskrbljenost sovjetske vlade zaradi metanja kamenja proti sovjetskemu osebju, toda sovjetska vlada ne more upati, da se bo izognila obsodbi in posledicam, ker je dovolila brutalne do-godljaje, ki so se dogodili v berlinskem sektorju, za katerega je ona odgovorna*. Na koncu poziva nota sovjetsko vlado, naj se udeleži razgovorov, »ki r.aj omogočijo zmanjšanje nevarne napetosti v Berlinu in vzpostavitev normalnosti v mestu*. V Bonnu so danes sporočili, da SO stalnemu odboru poslanikov v Washingtonu predložili vsebino pisem, ki jih bo Adenauer poslal državnim in vladnim poglavarjem štirih velesil v zvezi z Berlinom. V Berlinu so danes uradno sporočili, da namerava zahodnober-linski župan Brandt odDOtovati konec septembra v ZDA. Predaval bo na harvardski univerzi, Kamor so ga povabili. Voditelji četrte vilaje v Alžiru med tiskovno konferenco BEOGRAD. 27. — V Beograd je prispelo danes 70 inozemskih strokovnjakov za gozdarstvo in tehnologijo lesa iz 19 držav Evrope, Azije in Amerike, ki bodo jutri v okviru 11. mednarodnega zasedanja komisije FAO za topol začeli turistično potovanje po Jugoslaviji. Med inozemskimi strokovnjaki so znana imena, kot italijanski profesor Allegri in ame-riiki gozdarski strokovnjak Boy-ce Tephen. Zasedanja se bo udeležilo tudi 26 jugoslovanskih strokovnjakov. POSLEDICE POTRESA V JUŽNI ITALIJI Organizacija pomoči se zboljšuje Se tri smrtne žrtve potresa ■ Od 222 aretiranih zaradi demonstracij v Bariju je v zaporu so vodno 100 delavcev RIM, 27. — Medtem ko se nadaljuje na sedežih RAI-TV nabiranje denarnih prispevkov za po potresu prizadeto prebivalstvo v južni Italiji, se je iz dneva v dan zboljšuje tudi organizacija pomoči. Toda posledice potresa se tragično nadaljujejo. Včeraj se je namreč v Grottaminarda v svojem stanovanju obesil tamkajšnji veterinar, 70-letni Luigi Cicotti Cardinale. Njegovo duševno stanje je bilo namreč tako hudo zmedeno, da ga niso mogli več ozdraviti. Druga žrtev je Orlando Fiore, star 64 let iz Fragnetto I»’Abate v pokrajini Benevento. Med potresom prvega dne je do-bil srčni napad, tretji potresni sunek pa je imel za posledico njegovo smrt. Tretja žrtev, do ka-tere je prišlo danes, pa je 64-‘etni kmet Pasquale Beatrice iz Fontanerosa. Ko je videl svojo niso vso porušeno, je iz obupa na-pravil samomor: popil je pre- Cejšnjo količino varekine. Tako Znaša število smrtnih žrtev z da-n^žnjim dneh že 23. . 'Dopisniki so včeraj poročali o oezorganizaciji pomoči zlasti v Drianu, kjer je več tisoč ljudi — zenske so jokale, otroci kričali, moški so bili zaradi neprespanih noči vsi izmučeni — pred županstvom zahtevalo, naj jim oblast da živež, odeje, šotore in mleko. No, kmalu so prispeli v Ariano vojaški tovornjaki s poljskimi kuhinjami, odejami in z mlekom za otroke. Odprli so tudi nekaj trgovin, kljub temu pa so potrebe nesrečnega prebivalstva še vedno velike, zlasti primanjkuje zdravstvena pomoč. Na odprtem ne spijo samo tisti, ki so jim hiše porušene, temveč tudi mnogo ljudi, ki se še vedno bojijo novih potresnih sunkov. Oblastveni oi> gani pa zagotavljajo, da bodo šo-tori. ki so jih postavili in jih še postavljajo vojaki, pozneje nadomeščeni z barakami, v katerih bodo prizadeti prebivalci preživeli zimo. Tehnični uradi so sporočili, da je potres uničil štiri vasi, 52 vasi pa je poškodoval. Podtajnik Ariosto iz notranjega ministrstva je danes vnovič obiskal prizadete kraje zlasti v pokrajini Benevento Minister Sullo pa je poskrbel, da bo skupina tehnikov odbora za UNRRA CASAS jutri odšla v Irpinio, kjer bo sodelovala zlasti s tehničnimi organi pri ugotavljanju škode. Nabiralna akcija pri RAI-TV pa je presegla pol milijarde lir. Največ so nabrali v Rimu in v Milanu, in sicer po več kot 100 milijonov, sledi Torino s 55 milijoni, Benetke 33, Palermo 31, Napoli 30, Cosenza in Firenbe 15, Genova 11, Bari in Bologna 8, Trst 7 itd. Iz Barija poročajo, da je v mestu po treh dneh demonstracij danes vladal mir. Na sodišču so zaslišali ogromno število 222 aretiranih. Na svobodo so izpustili 122 priprtih in 27 mladoletnih. Priprtih delavcev je še vedno 100. Danes so priprli še nekega delavca, ki je skušal — kot poročajo policijski organi — hujskati mladince, naj ponovno začnejo de. monstrirati. Za 29. t.m. je OGIL napovedala stavko delavcev v tovarnah sladkorja. Ostali sindikati se stavki niso pridružili. Danes je bilo objavljeno, da se bo poslanska zbornica po preteku počitnic zopet sestala 6. -eptem bra, ko bodo na dnevnem redu razne interpelacije, naslednjega dne pa se bo nadaljevala razprava o zakonskem načrtu ia ha cionalizacijo električne industrije. Po atentatu na de Gaulla PARIZ, 27. — Predsednik De Gaulle je tudi danes prekinil svoje počitnice v Colombey-les-deux-eglises in prišel ob 10. uri v Pariz. Njegov prihod ni bil napovedan. V bližini kraja, kjer je bil pred dnevi izvršen nanj atentat, je njegov avtomobil vozil kakih sto metrov poti zelo počasi. Zatrjujejo. da si je de Gaulle hotel bolje ogledati kraj, kjer je bil izvršen atentat. Toda danes je njegov avtomobil spremljala močna straža. Na vsej poti je bil prekinjen promet; vse področje so nadzorovali policaji, žandarji in agenti v civilu. Iz zraka pa so področje nadzorovali s helikopterjem. Pet minut, preden je šel predsednikov sprevod, je po isti poti vozila z največjo naglico skupina avtomobilov, podobnih avtomobilom iz Elizejske palače. Ta spre. vod je na križišču «Petit Cla-mart* krenil proti kraju Choisi-le-roi namesto proti Parizu S tem so hoteli prevarati morebitne napadalce. Italijanski zdravniki v Istri in na Reki Kot gostje Italijanske unije za Istro in Reko bodo te dni predavali v Kopru, Rovinju, Pulju in na Reki ugledni italijanski zdravstveni strokovnjaki. Jutri bo prof. Arian z univerze v Turinu predaval v Pulju o psihoanalizi kot težkem problemu sodobne zdravstvene zaščite, prof. Mottu-ra iz Turina o pljučnih obolenjih in prof. Berlinguer iz Rima o zdravstvenem vprašanju v velikih mestih, ki se razvijajo. Italijanski gostje bodo v Jugoslavi. ji obiskali nekatere klube kulture na Primorskem, v Istri, na Reki in v Ljubljani. Simpozij zdravnikov v Opatiji OPATIJA, 27. — Pod pokroviteljstvom tajnika zveznega izvršnega sveta za socialno politiko in ljudsko zdravje Mome Marinkoviča se je danes začel v Opatiji mednarodni simpozij za uporabo avtomatske kontrole umetnih u-dov. Na zasedanju sodeluje 23 znanstvenikov iz ZDA, Velike Britanije, Italije, Holandije, Madžarske, Poljske, Švedske in 37 jugoslovanskih strokovnjakov s področja zdravstva, elektronike in avtomatizacije. Na simpoziju, ki bo trajal do 2. septembra, bo podanih ll referatov o izkušnjah o uporabi elektronike ln avtomfc tike pri izdelavi umetnih rok. «Zveza za napredek» v Latinski Ameriki še ni doživela napredka Po izrecnem ukazu ameriškega predsednika ne bodo njti v Wa-shingtonu niti v Latinski Ameriki praznovali prve obletnice socialno ekonomskega načrta »Zveze za napredek*, ki bi moral utrditi ameriški vpliv v tem delu sveta. Na pobudo predsednika je ameriški koordinator tega načrta Theodor Moscoso poslal o-krožnico svojemu osebju v vseh ameriških republikah, v kateri je sporočil, da bodo obletnice Zveze za napredek praznovali takrat, kadar bo zares učinkovito poslovala. Zaenkrat se nam to ni posrečilo doseči, pripominja Moscoso. Kennedyjev ukaz, naj 17. avgusta ne slave prve obletnice Zveze za napredek in priznanje njegovega sodelavca Moscose o začetnem neuspehu celotnega podviga sta v Braziliji in drugih državah Južne Amerike vzbudila precejšnje zanimanje, kakšni so vzroki, zaradi katerih ni uspešno deloval eden izmed glavnih vzvodov latinsko-ameriške politike Bele hiše. Najpogosteje je slišati, da je glavni vzrok za neuspeh tega načrta v sami državi, kjer so ga zamislili: v ZDA. Ta načrt so sprejeli na prvi ekonomski konferenci v urugvajskem letovišču Punta del Este ob prisotnosti ameriškega finančnega ministra Douglasa Dillona in ministrov o-stalih dvajsetih ameriških republik. Z Zvezo za napredek so hoteli v naslednjih desetih letih zagotoviti Latinski Ameriki 20 milijard dolarjev kredita, pomoči m dodatnih zasebnih investicij. Toda ameriški Kongres vse prvo leto, ko so izvajali ta načrt, ni dal predsedniku Kenne-dyju finančna sredstva za njegovo uresničitev. Sele zadnje tedne so v Kongresu hkrati s tem, ko so sprejeli letni program za pomoč tujini, začeli razmišljati, ali bi odobrili kredite tudi Zvezi za napredek. Kongres se o tem še zdaj ni povsem sporazumel. Vsota, ki jo omenjajo, je dokaj man;ša od tiste, ki so jo obljubili. V ZDA menijo, da je vzrok zakasnelemu sklepu Kongresa, da odobri zahtevana sredstva, v nasprotovanju ameriških velekapitalistov, Pentagona in dela Stati* Departmenta celotni koncep-ciii politike do Latinske Amerike, ki jo zastopajo in zagovarjajo predsednikovi liberalnejši sodelavci iz skupine »novo-mejcev*. Ta koncepcija ni spremenila glavnih ciljev — ohranitev ekonomskih pozicij in poli-tičnepa vpliva ZDA v Latinski Ameriki, toda ob pomoči novejših in aktualnejših sredstev spričo kubanskega primera in vse globljih revolucionarnih vrenj po vsej celini. Tako se je npr. načrt odrekel prejšnji postavki, da je za Latinsko Ameriko bistveno ie, da bi ustvarili »ugodno ozračje* za investicije ameriškega zasebnega kapitala. Načrt upošteva, da je treha pospešiti ekonomski razvoj s planskimi ukrepi in javnimi tuiimi oziroma državnimi krediti. Razen tega je v načrtu omenjeno, da je treba izvesti a-prarne in davčne reforme ter druge ukrepe, da bi zmanjšali velikanske socialne razločke v državi »zelene celine*. Hkrati s tem pa vsebuje plan na političnem področju prve poskuse Wa-shingtona, da bi se od stare ve-loDosestniške in trgovsko-bančne oligarhije, ki je bila do sedaj glavna opora ameriškega vpliva, preusmeril na novejše sile iz srednjega razreda in celo nacionalne buržoazije. Toda vse te spremembe, čeprav polovičarske, ne ustrezajo prizadevanjem vplivnih ameriških poslovnih skupin, ki ne žele niti doma, še manj pa v Latinski Ameriki planskih ukrepov in državnih kreditov za razvoj, temveč skušajo s starimi metodami obdržati Latinsko Ameriko kot trg za plasma industrijskega blaga in kapitala. Podobno stališče imajo tudi tisti ameriški voja- KAKO SO UJELI DRAŽO MIHAILOVIČA ški krogi, ki menijo, da je mogoče strateške in druge ameriške interese na tem področju dokaj bolje zaščititi s pošiljanjem o-rožja in podpiranjem reakcionarnih generalov. Ti krogi zavračajo eksperimentiranje z napol refor* mističnimi civilnimi voditelji v Latinski Ameriki, čeprav bi bili le-ti tudi prozahodno in proame-riško usmerjeni. Tem oviram, ki stoje pred Zvezo za napredek, so se pridružila še nasprotovanja veleposestniškega vladajočega razreda v Latinski Ameriki. Mnoge vlade še niso izdelale potrebnih načrtov za gospodarski razvoj niti mehanizma za uporabo obljubljenih ameriških skladov. Latinsko-ame-riški konservativci pa, čeprav z besedami še toliko hvalijo Zvezo za napredek, odklanjajo kakršnekoli, celo delne agrarne in druge reforme. Tako so ljubosumni ameriški in domači čuvarji status quo v Latinski Ameriki ustvarili neke vrste precej, ki mu pripisujejo ne le to, da je povzročil zastoj pri uresničevanju načrta, marveč, da je bil tudi vzrok zadnjim desničarskim vojaškim udarom v Argentini in Peruju, s katerimi so odpravili na pol reformistične civilne voditelje, (Fron-dizija in Haya de la Torrea) na katera naj bi se oprla Zveza za napredek v teh državah. V ZDA menijo, da vzrokov za neuspeh Kennedyjevega načrta ni treba iskati le v omahljivosti ameriške vlade in v odporu skrajno konservativnih kontinentalnih sil, marveč tudi v dejstvu, da ta načrt še zdaleč ne zadovoljuje resničnih potreb Latinske Amerike. Na levici, pa tudi v krogih tukajšnjega centra je mogoče slišati ostre pripombe, da načrt ni upošteval dveh osnovnih elementov — stabilnosti cen izvoznih proizvodov in industrializacije, od katerih je največ odvisen gospodarski razvoj Latinske Amerike. Po podatkih, ki so jih objavili v zvezi s tem, je Latinska Amerika zaradi pocenitve svojih surovin in kmetijskih proizvodov samo leta 1961 izgubila 1,4 milijarde dolarjev v primeri s cenami iz leta 1953, medtem ko je samo Brazilija zaradi enakega vzroka v zadnjih petih letih izgubila 4,2 milijarde dolarjev. Tisti, ki kritizirajo omenjeni načrt, trdijo, da lahko ZDA svojo celotno Zvezo za napredek finansirajo z dobički, ki jih imajo zaradi pocenitve latinsko-ameriških surovin. Kar zadeva drugi očitek, da načrt zapostavlja industrializacija, navajajo kot klasičen primer zaostali in eksplozivni brazilski severovzhod, ki so ga sicer Kenne-dyjevi sodelavci označili kot enega izmed glavnih delovnih področij Zveze za napredek. Po načrtu skupine ameriških strokovnjakov bi bilo treba glavna sredstva na tem področju nameniti za izboljšanje preskrbe z vodo, za potrebe šol, zdravstvene in socialne službe, kasneje pa za gradnjo cest in energetskih virov, medtem ko gradnje industrije ne omenjajo. Ameriški velekapitalisti namreč ne žele resnične industrializacije Latinske Amerike. To se jasno izraža tudi v ameriškem načrtu, končujejo levičarski kritiki. Bodisi zaradi nasprotovanja ti-stemr, kar prinaša Zveza za napredek kot novo, bodisi zaradi napadov zastran tistega, kar ne vsebuje, se je ta Zveza znašla v krizi. Zveza še zmeraj ne predstavlja alternative dosedanji a-meriški politiki na tej celini niti ne daje jasnega odgovora izzivanjem, katerim je podvržena. Draža piše pisma pravoslavnemu Škotu ustaškemu poveljniku in Američanom Američani na Mihailovičevo depešo sploh niso odgovorili - Tudi poveljnik komandosov Gara je padel v past, ki mu jo je nastavila de povprečno 100-150 na\0jL Zaradi takega stanja 9*r 91 Ozna je 4. marca 1945 poslala Draži depešo: Skoraj vsak dan imamo manjše praske s komunistično milico in pregonski-mi oddelki, vendar se vzdržujemo, za kar se imamo zahvaliti podpori v ljudstvu. Vse je v pričakovanju pomladi, da ozele-ne gozdovi, tedaj pa bo velika možnost za našo akcijo. Nimamo dovolj orožja, streliva, in druge o-preme. Nove ljudi, ki prihajajo k preme, nam, pošiljamo domov. V čakanju, da mu Gara sporoči, da je vse pripravljeno, je Draža začel izgubljati živce in ga je minevala potrpežljivost. Dragi Gara! Prejel sem Vaše pismo od danes. Stojim na stališču, da vi s svojo skupino takoj krenete, zato da prispete tja Čim-prej, pa tudi da se ne bi zaprl prehod, ki nam je zdaj zagotovljen. Vidiču recite, naj se mt javi, pa ga bom naknadno poslal za Vami. Na terenu v Srbiji se bosta sestala m skupaj delala. S. marca 194S. I. Pozdrav Drag. M. Mihailovič Dogovorjeno je bilo, da se Gara icvlja iz Srbije samo Draži,' njegovi radijski postaji. Vsak dan ob pol 8 zjutraj Je moral Gara poročati Draži o svojem gibanju, o svojih akcijah, o premikih vojske ir razpoloženju ljudstva v Srbiji. Enaindvajsetega marca je Ozna poslala komandosom depešo, s podpisom majorja Cosiča: Naša skupina je na predvidenem kraju in vas čaka. V nekem komunističnem bataljonu na tem področju je komandant naš človek. Mislimo, da opravite prehod nocoj. Ce pa ste vendar krenili k Bratuncu, nam (akoj sporočite. Potem je Ozna v depeši triindvajsetega marca sporočila: Prehod čez Drino izpeljite hitro in takoj izvršite premik vse kolone po naznačeni poti. Zagotovite tajnost premika. V predvidenem času bodo naši ljudje na svojih mestih, patrulje pa bodo prišle naproti. Naslednjega dne, štiriindvajsetega marca, je Ozna spet začels govoriti v čisto političnem jeziku: Po vaseh nas pogumneje sprejemajo in govore, da hrvaški Tito ne bo dolgo vladal Srbiji, ki ne more biti njegoua. ampak samo Cičeva. Parole v.Dol komunisti» in fŽivel Draža« najdeš pogostnma, največkrat pa «Zivel kralj«. Veli. kn škoda je, da nimamo nobenih pripomočkov za propagando med ljudstvom. Mnogi nam zato ne verjamejo, da smo pod vašim poveljstvom in da delamo za vaša stvar. Zato nestrpno pričakujemo našo skupino. Draža je odgovoril: Napravite šablone in povsod zri sujte krono, kraljeve inicialke. nZivel kralj« itd., vse je primerno za propagando med ljudstvom. Ljudstvu govorite, da je sedanji teror samo začasen. Naj beži v gozdove, da uide njihovi mobilizaciji. Napravili ste veliko koristnega s tem, da se zadržujete v Srbiji. Propaganda je zdaj živa beseda. Ljudstvo bo verjelo in se kmalu prepričalo, da obstajamo. Naslednja depeša Ozne z dne 25. marca je še enkrat zagotovila Draži in komandosom, da je prehod varen: Položaj pri nas se ni spremenil. Naši ljudje so na kraju, predvidenem za prehod. V tem kraju smo angažirali naše najbolj za- nesljive ljudi tz rasi, manjše število pa bo v zadnjem trenutku ob-veščeno, za kaj gre. Pričakujemo vašo dokončno odločitev. Gara, ki so ga zaslepile veliko obetajoče depeše in želja, da bi se čimprej vrgel na delo, je 26. marca, ko še niti ni bil stopil v Srbijo, poslal Draži poročilo o položaju v Beogradu. Položaj v Beogradu: lakota, pomanjkanje vode, kurjave in razsvetljave. Mesto je na zunaj ko izseljeno. Tudi Tito z ulado se je preselil v Novi Sad. Po še nepreverjenih podatkih je bil izvršen poskus bombnega atentata na člane vlade v Sokolskem domu v Novem Sadu, kjer so zasedali. Položaj njihovih sil na območju Srbi- z .. _■ _ :a i n. .. .. .1. l, nnAm je je isti. Ponoči njihovi močni sk ’ ' ’----* naskoki na obrambno linijo juž- no od Bijeljine. Vse poskuse prodora preprečili Nemci in četniki. Podrobno poročilo sledi, če z božjo pomočjo srečno pridemo na drugo stran. Vaš Gara. Konec marca je Ozna spet začela igrati vlogo četnikov, ki izgubljajo živce, ko čakajo na Drini. Depeša z dne 29. marca, je izražala narejeno živčnost in nestrpnost: iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiioitiiitiiiiiiiiniunMfiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiMiiiinioiiinoooooniiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiifiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiN Forsiraitf prehod, ker so moji ljudje stalno na nogah in izčrpani. Z naše strani je vse zagotovljeno. Moji ljudje so bili tudi nocoj na samem kraju prehoda. V mlinu ni nikogar. Nocoj pričakujemo prehod. Javite nam takoj. Prosim odgovor. Gara je na to depešo odgovoril: Prehod nocoj ni mogoč, ker je naš breg blokiral sovražnik. Vaši ljudje naj se danes in jutri odpočijejo, jaz pa jim bom javil ponoven dan, čas in kraj prehoda. O-prostite mi, toda moj položaj je težji. Moramo vzdržati do konca za kralja in domovino. Ko je Gara čakal na ugoden trenutek za prehod čez Drino, je tudi cd Draže prejemal depeše z zahtevami, naj jo čimprej udre v Srbijo. Naposled je Gara javil drugega aprila Ozni: liva ni mogoče začeti ve^L p/ proti komunistom, z noVl„MšK sli napadom pa bi lahko^*^ fi nu[juuu in /a« u i, 1 Y i -pjiC ponovno zavzeli ifc*p C* PRVI DNEVI FILMSKEGA FESTIVALA V BENETKAH Zelo dolg film «Ljudje in zveri» režiserja Gerasimova ni posebno ugajal Najmlajši italijanski režiser - 21-letni Bernardo Bertolucci - se je dobro uveljavil s filmom «La commare secca» BENETKE, 27. — Potem ko se je v soboto filmski festival v Be-netkah dobro začel, se je v nedeljo slabše nadaljeval. Javili smo že, da je producent francoskega filma «Eva» umaknil film s festivala. Najprej so rekli, da so vzroki tehnične narave, kar pa je moralo biti takoj jasno, da ne bo držalo. In potem se je zvedelo, da je vzrok za dejanje producenta nezadovoljstvo, užaljenost. je danes dosegel italijanski film »La commare secca». To je prvi film mladega, komaj 21-letnega režiserja, univerzitetnega študen-ta, Bernarda Bertoluccija. Kakor Argentinec Birri se bo tudi Bertolucci potegoval za nagrado «za prvo delo«. (Pred kratkim je Bertolucci že dobil v Viareggiu nagrado «za prvo delo«, toda za poezijo. Kot sin pesnika je tudi sam že izdal zbirko pesmi «In cerca del mistero«.) Bertolucci je že pomagal Pasoliniju kot Znano je namreč, da drugi dan ,, . . festivala zaniman e «visokega» aslstent pri fllmu »Accatone«. n občinstva za festival upade. Po tuKdl za svoj samostojni film je , .. „„ izbral delo Pasolinija in ga film- ccnaporu« otvoritvenega večera jel naNin tot CLOVES (Kalifornija), 27. — Dva kalifornijska zakonca sta v požaru izgubila vseh svojih šest otrok v starosti od 21 mesecev do 9 let. Zadušil jih je dim, ki je nastajal pri ognju. Mati si je zlomila nogo, oče se je pa samo porezal in odrgnil. treba nekoliko oddiha in zato film drugega dne ne more računati na poseben obisk. Zdi se, da že vodstvo festivala tak film nekako označi, če ga postavi na spored drugega dne. Upoštevajoč vse te momente se je pač producent odločil za umik. Ni mogoče reči, če je s tem močno oškodoval gledalce, pač je njegov akt imel za posledico, da je vodstvo dalo na spored dva filma izven konkurence, od katerih pa je bil eden take kvalitete, da je bilo zanj škoda časa. Kaže, da Mehikanci nimajo drugih i-gralcev za protagonista kot Mario Felix in Pedra Armendariza. Drugi film pa je bil dober in je že precej znan s prejšnjih festivalov (Cannes in Karlovy Vary), namreč angleški film «Qkus po medu«. V informativni sekciji so Grki pokazali dobro Sofoklejevo sElektro«. To nikakor ni film po stari grški tragediji, temveč je samo filmski posnetek gledališke predstave, ki jo vsako poletje i-grajo v Grčiji. Dober film je pokazala Argentina. To so »Poplav-ljenci« režiserja Fernanda Birri-ja. V njegovem delu se pozna i-talijanski vpliv, kar je razumljivo, ker je Birri študiral tudi v Italiji. Izreden obisk za popoldanske predstave v informativni sekcijj sko obdelal na podoben način kot Pasolini. Izbral je igralce iz »navadnih« ljudi in delal dokaj po svoje, tako da so med samim delom tehnični sodelavci zmajevali z glavo. Toda nastal je dober film, ki ga je občinstvo sprejelo z mnogim ploskanjem, čeprav se je vmes slišalo tudi žvižganje. Zelo lep sprejem je doživel tudi ameriški film »Lisa in David«, ki je bil na sporedu informativne sekcije že v dopoldanskih urah. Francoski film «Cleo od petih do sedmih« pa je bil že tudi predstavljen na drugih festivalih. Kot film v konkurenci pa je bil danes na sporedu eden od o-beh ruskih filmov, in sicer »Ljudje in zveri« režiserja Sergeja Gerasimova. Režiser Gerasimov ima za seboj že desetletja filmskega dela kot igralec, režiser ter tudi kot učitelj. S svojim filmom, ki je bil danes na sporedu na beneškem festivalu, je Gerasimov najbrž napravil prav isto napako, ki jo je hotel s svojim filmom bičati, to je konformizem. Gerasimov meni, da se v vsakem človeku skriva zver; med vsemi pa je najhujša zajec(l), ker beži — človek, ki beži pred lastnimi odgovornostmi. Zgodba filma, ki traja čez tri ure, je na kratko taka: Aleksej, bivši vojni ujetnik in interniranec koncentracijskih taborišč, se vrača v domačo deželo, Toda vrača se šele po 17 letih. Potuje v družbi dveh žensk, matere in hčere, ki ga postavljata pred novo realnost. Aleksej obnavlja svojo preteklost — po vojni ga je zaneslo celo v Argentino in pozneje v Hamburg, kjer se je končno odločil, da gre domov. V teh 17 letih je srečal mnogo človeških zveri, toda sam se je dostikrat pokazal bojazljivec. Nekoč razlaga Aleksej mladi ženski, da človeštvo z vseh strani napadajo zveri. Po trditvi, da je najhujša zver zajec, bi to lahko pomenilo bojazljivost, slabost, utrujenost in odpoved energičnega upora silam zla. To je konformizem, ki pripada zlasti malomeščanskemu svetu. Tak konformizem pa se najde povsod, tako na Vzhodu kot na Zahodu. Zal pa je tudi Gerasimov svojega junaka vodil dokaj konformistično, čeprav je v njegovem dolgem filmu marsikak lep prizor. Tudi igralci so odlični; Nikolaj Jeremenko, Žana Bo-lotova, Tamara Makarova in drugi. Gerasimov sam ima tudi vlogo v filmu. CHICAGO, 27. — Gospa Fink-bine, ki je bila na Švedskem, da j« lahko tam prekinila svojo nos-nost, je včeraj zvečer prišla iz Stockholma v Chicago. Bala se je namreč da bi rodila deformiranega otroka, ker je uživala tali. domid V Ameriki ji oblasti niso 4ovoiiie. da bi z zdravniško po- močjo prekinila nosnost, zato je odšla na Švedsko ter tam to dosegla. Ob povratku je izjavila, da so Švedi najbolj inteligentni in razumevajoči ljudje na svetu. A-meričanf pa hočejo skrivati glavo v pesek kot noji, upajoč, da bodo tako problemi izginili. Gospa Finkbine, ki je televizijska napovedovalka pri neki oddaji za otroke na televiziji Arizone, ima štiri otroke. Izrazila je upanje, da bo lahko rodila še dva otroka, kot to želi tudi njen mož (Na sliki je gospa Finkbine možem). V sredo, četrtega tega meseca, bom napravil prehod. Prosim vas, naj vaši ljudje dotlej opazujejo teren in me obveščajo o vsaki morebitni spremembi. Obvestite me o položaju pri vas. Zanima me glede na potek dogajanja na svetu. V nekem gozdiču se je Gara nenadoma znašel pred naperjenimi puškami. Brez besede je vzdignil roke kvišku. Potlej pa se je koj ponudil ljudem iz Ozne, da jim pomaga poloviti druge elane družine komandosov. Odkar se je Draža umaknil s Trebave na Vučjak, se cel mesec do srede aprila ni ganil nikamor. V tem času se mu je zdelo umestno poslati žičkemu škofu dr. Nikolaju Velimiroviču sledeče pismo: Vaša prevzvišenost! Z velikim veseljem sem sprejel Vaše poslanice in Vaše modre nasvete, ki popolnoma ustrezajo tudi našemu gledanju na sedanji položaj. Z veseljem Vas lahko obvestim, da neomajno stojim na stališču in čutim potrebo, da mora biti danes ves srbski narod združen v boju za popolno svobodo našega naroda. Lahko Vas obvestim, da je ta enotnost na terenu že zdavnaj uresničena in danes je ves srbski narod združen pod zastavo, na kateri piše: »Z vero v Boga, za Kralja in vero naših dedov, ki nas bo vodila skozi našo težko, toda slavno zgodovino in nas pripeljala na pravo pot«. Lahko Vam sporočim, da naš narod danes prestaja hudo trpljenje in preizkušnje, vendar ga to kali za nove naloge, ki ga čakajo. Prešinja nas vera in upanje, da je konec preizkušenj, ki jih je Gospod Bog poslal kot kazen našemu ljudstvu, in da vstaja zora, ki bo ožarila in napolnila z veseljem vesoljno naše ljudstvo. Z nami so vsi pošteni sinovi našega naroda in danes, ko bojujemo ta težavni, toda častni boj, samo izpolnjujemo tisto, kar naš narod želi in zahteva od. nas. Trdno smo prepričani, da bomo s pomočjo Gospoda Boga in naše svete Cerkve ter z Vašim blagoslovom in moralno pomočjo kmalu videli niče K žaje in s tem ogrozili ko,' i je, ki jih vi zdaj uporabi Gorska garda N3-. _____ 11. ob nobeni prd0^ * napadala nemške vojske ^4 in iz zased, ampak se j? it ■ samo borila proti najveei^te ^ čincem vsega sneta "T iJ stom, bi bilo v našem s*Vj0nt< U® teresu dobro, da nas P° Lit . ;,0 5 strelivom za puške, mirt’ rtJd» t minomete, tako da bi 1 aKntc>' Ijevali naš boj do dokon ničenja komunistov. „ji K S tem namenom, vam svojega oficirja za zvezo » ka g. Sarkoviča, ki vam j pojasnil naše sedanje potrebe. HICUC, - A Sodim, da me boste K „ in nacionalist popolnoma ^ li in dojeli položaj, ki se *n / danes sk upaj nahajamo,^ ^ ^.- boste toliko »uij ,-Komandant Gorske gor ^ Kralja - Inženirski maj°r -t\«F Nekega dne je ICalabic v ^ imenitno gostijo, na kster poleg Draže, Trifunoviča o ča s tremi limuzinami P (t' nemški oficirji. Draža •«J*,/ krat sestal z Nemcem st [)fi( tj, in ob neki priložnosti je ^ f zaupal, da je general pravljen podrediti svoje ^ hodnim zaveznikom i" , rf' Avstrijo od Nemčije. P"8 .oi/ takoj z depešo javil Ame Vedoč, kaj čaka Lehra. ^ ol** Hitler za njegovo ponudb0' svoji depeši sploh ni . ■ k.,y' Lehrovega imena in nam« pak je samo zahteval f' čanov, naj pošljejo v jega predstavnika. To, kar vam sporočata « i nanaša name niti na m nje. Stvar se tiče srednje j|f Zelo važno je, da takoJ svojega predstavnika s s fC 'It, pooblastili, ki naj prinfs A n(j. tudi radijsko postajo. °° •> nem delu bo vaš predst“ la, ko šel. kamor aa bo VOH ^ ko šel, kamor ga bo je poslal s: nom, in sicer s prošn; Depešo je poslal samo - j ■ " J0'> obveščajo Angležev. Amer‘ ^ • -itn* i niso poslali Draži ozir°n'8[1jtl nobenega svojega predsta 50. sploh niso odgovorili nS Takrat je prišel z ® * vivi' zločinec Milan Ačimovič, m nister v okupiranem ustanovitelj posebne Poliyjsii ^ nesel B v C l Z 1 St N; N '•iit, '"»iih Pri: '°stn J in I An N se „ koi '"liti Si J »iih %! Sni S* to, Sto n«k k b? So Hi St 1,1 S’ Is > is lit No muviieij poseone v- | r . ?1 je četnikom dobre # Jje - četniške enote Pr«m"vi« af C Slovenijo, je rekel AČi«10* v*1 ži, se bodo v njihove v^lt,r°5,ia tfc? čile vse pobegle sile ~ pjPr, Jevdjeviča, popa in Dimitrija Ljotiča. n ,jS|i L K, so vsi slovenski belog** J P, ;li Renato Salvatorj ln njegova žena Annie Giradot v Benetkah. Igralca Imata glavni vlogi v filmu »Smogu Franca Rossija IIIIIIIIHIIIIIIIIIlIllIliiiiilillllllllllllllllllllllMlllllllllllllIllllIiiMlllilllinf 111111111111111111111111111111111111111111111 Strašne posledice poplav v Indiji Veliko število smrtnih žrtev ■ Na milijone prizadetih oseb NEW DELHI, 27. Od skupine I Po poročilih pa ne kaže, da bi 150 delavcev, ki so bili zaposle- se nadaljnja nevarnost zmanjšani pri delu za novo avtostrado la, ker reke še naraščajo. Huda nesreča v Egiptu KAIRO, 27. — V predelu Fa-youm se je ubilo 27 nabira’cev egiptovskega bombaža, ko se je tovornjak s prikolico prevrgel v neki kanal. Delavce, med katerimi je bilo 20 žensk ter 7 moških med 10 in 30 leti, je težko vozilo zmečkalo. Ostalih 13 delavcev pa se je rešilo. Gantok-Siliguti v indijski državi Sikkim, je 87 delavcev poginilo v poplavi, ki je nastala, ker je reka Teesta prestopila bregove. Vesti, ki prihajajo v New Delhi. javljajo, da je v državi As-sam umrlo 27 in v vzhodnem Ut-taru 8 oseb zaradi poplav, ki so jih povzročile fazne reke severne Indije, ko so prestopile bregove. Okr°R P°1 milijona oseb so eva-Icuirali iz poplavljenih predelov. pozneje se }e zvedelo, da so vode rek, ki so preplavile milijo-ne akrov v severni Indiji, povzročile najmanj 252 žrtev v treh deželah* Indijski minister za vode Hafiz Mohamed Ibrahim je v parlamentu iz.iavil, da je flo oseb pogindo v severni Indiji in 150 v bližnjem protektoratu Sikkimu. Ibrahim je dejal, da so vode preplavile približno tri milijone akrov, od katerih ie milijon samo v državi Uttar Prabesh, pakistanski minister za komunikacije Abdul Sabur Kan, ki je potoval skozi Lahore, je izjavil, da ie v Vill°dnem Pakistanu o-krog ml 't°nov po povodnji prizadetih os® > medtem ko je ugotovijo1'11 ^tev 12, Banditi so v Kolumbiji pobili 24 oseb naše ideale uresničene. Robcev, ki ste mi jih poslali kot darilo, sem se zelo razveselil in od srca se Vam zahvaljujem za to Vašo lepo pozornost. Kosta me je obvestil o vseh razgovorih z Vami, njegov znanec pa je dejal, da se Vam bo nudila možnost, da greste v tujino. Mislim, da bi bilo to zelo koristno za našo nacionalno stvar, ker bi Vi, z Vašim imenom in avtoriteto, ki je na našo srečo velika, lahko vplivali na tiste kroge, ki še niso spremenili svojih pogledov na naš problem. Po mojem mnenju bi bilo koristno, če bi šli v Švico in naprej v Ameriko, ker bt lahko od ondod neovirano vzpostavili zveze na vseh straneh. Mislim, da za zdaj še ni čas, da bi šli v Anglijo, ker se bojim, da bi Vam tam ovirali delo, kajti njihova visoka politika še ni zavila iz dosedanje smeri, čeprav je pričakovati, da bo kmalu prišlo do tega. Poudarjam, da sem trdno prepričan, da bo Vaše delo v tujini zelo koristno in da bo vplivalo tudi na tiste kroge, ki še niso spre. meniti svojega gledišča. Moji borci in jaz smo Vam globoko hvaležni za blagoslov in pozdrave in Vas prosimo, da Gospoda Boga prosite za uspeh našega boja, kakor tudi za Vaš blagoslov nad našim nadaljnjim delom. Pošiljam Vam sinovske pozdrave mojih borcev in moje osebno ter Vam paljubjam roko. 18. marca 1945. 1. Bosna Vaš Vdani Drag. M. Mihailovič so vsi siuvensKi , «0° V pravljeni nadaljevati bo) [ pt j o ževim poveljstvom. u| do izpustili iz ujetniŠB'11 |(d| % in s prisilnih del vse sd« v V ki so pripravljeni stoP* ževo vojsko Slove"'!!/, N viča, bivšega šefa ^FDl^0tne pji % Draža je poslal v Slo ^ jega generala Miodrag* binet* Nediča, da bi vse 0 jjjiljo r‘( pripravljene, da se Pridr!e10|(/ ži, povezal v čvrsto 1 vzpostavil poseben del ^ komande. je 2 trudil celo prilagodit' ^ janski jezik tako, d" bi bolela ušesa. Bratu atsk* Mati Matičeviču ^ / komandantu hrU s na področju Vare. Zelo sem zadovol)eny(iVl1' no računam na in na vašo osebnost, .......... , v«";/« tom prvih pestunkov - nost, - .i ji. ka iz naroda, ki L", oK1'"?r 4 > 4 Jfi zbrati tako velike sl^v" fct' in jih usmeriti po P ce Skupnosti in <" ;/"i Zdaj se nam (oi1 f & t lars&žs? BOGOTA’ 27. — Na neki pristavi v pokrajini Cartagena so kolumbijski banditi pobili 24 o-seb. To se je zgodilo v loru in prišle so že vesti, da je bil ubit pn tem tudi kolumbijski pravosodni minister, ki bi moral priti v Toro in tu otvoriti neko javno zgradbo skupaj s svojim to- varišem za kmetijstvo. Toda liha ministra sta udeležbo že prej odpovedala in tako ju sploh ni bilo v Toru. Med 24 pobitimi osebami je več žensk in otrok. Po pričevanju nekega zdravnika, ki so ga pustili na tleh kot mrtvega, medtem ko je bil samo rf>njen. je 15 banditov oropalo 24 žrtev vsega, kar so imele, jim zvezalo roke in jih nato pobilo. Takoj po zločinu je začela voj- ska in policija morilce iskati. Pri nekem spopadu je bilo 11 banditov ubitih, 43 pa so jih ujeli. Med tem pa je med Draževimi četniki krepko kosil tifus. Kmetje pa so bili izpostavljeni čestniške-mu ropanju in pustošenju. Prvega aprila pa je Vučjak zapustil s svo-jo vojsko in nekaterimi koman. danti Pavle Djurišič. V zadmem trenutku se je koloni pridružil Dragiša Vasič, bivši predsednik centralnega nacionalnega komiteja. Draži je bilo kar všeč, da je odšel z Djurišičem tudi Zaharije O-stojič, ostal pa je še vedno Dragu* slav Račič, ki mu je še nadalje zadajal največ preglavic, Dražo so trle skrbi zaradi dogodkov na frontah, pa tudi zaradi trenj med komandanti in pobitosti vse četniške vojske. Stalno se je obiačal na Nemce za strelivo, pri tem pa se je izogibal pisjnene besede, pečatov in podpisov na prošnjah. Komandant kraljeve garde Nikola Kalabič pa je bil v tem pogledu brez kakih predsodkov, kot priča sledeče pismo: Komandantu odseka nemške vojske Rogatica — Sarajevo. Gorska garda N j. V. Kralja Petra II. je v bojih s komunisti pri Ivanjtei pa vse do severnih pobočij gore Devetaka pon bila skoraj vse strelivo, tako da je navadnim strelcem ostalo vsakemu po 10 nabojev, na avtomat pa pn- sodelovanja proti orožniku. Enote pod našim V0'' do v prihodnje en vojske ske enote v sestav1 1 a b omovim zastavo, z nazivom v domovini Pnd e^A vatskih velikanov, k. (na primer •Hrvatsk’ ’ #/ pana Radiča»I. // Moj delegat bral {7, lič je stopil v stik 'g /■ ff-j Jk toni muslimanske in "(1 Im čem. Kakor hitro ^irt« l«y »on končani, ttnarn. (r«^ kem na skupnem f rešili ta v prašanja (r' na-hnlj prav. , , i'čs,/y Brale Malo. že ( zn tajno sodehi'OrelZ h« . pa nam bo uspele. < djjtčjf delovanje javno, ho ,;n- __ °' kaj bi ... ln . z istega pod- So Cer v ZVRzi s takoime-'li,kem"Ve''ko federacijo* v Ka- \ ^ 'n°riu. Sv*h Je načela Jamajka v vf' ij^^kšn nem de'u otočia- k* i ?,S' 1 ,1 ,ni bo Trinidad postal , "'lil ■j,°k Tobago, ki je z mi-•''j ^ r'nidadom upravno po 1 if > b° š„aClni naziv tega področ-v'1 Hilia -i o k temu prisiljeni. ^ It, j Za Pr'mer le Indijo. Res !* it nev S° Angleži, preden so Sij 'katerih svoiih bivših ko-S makn'lii postavili v njih • le .■ "i''.1 m se moglo zgo-broč„:,lrn izmed angleških *dol-Mj9 j. načrtov 1 J loku zapira Karib- S£di" o' J in sa,'n bo potegnil v svoboda , °i že svojega majhnega S Toba) X li.r_")ldadom upravno po- 'nidad nadaUe nespremenjen: Dej ' robago. razmeroma j.'Ps 4o^,ndr°žje, ki se razprosti-„ kv- km površine in ki 1* karih o 000 Prebivalcev. Kot (Jjliflaj sk° Področje je tudi ■ "o ,n, zg°dovinsko in nacio- Pisan, saj pravijo, da ■ jm na njem najti vse rase rt' h*: Ce Clona,n°sti zemeljske 11* Izbrano to morda nekoliko „ j,, * namJe prav gotovo res, da /. Wsana°nalne Plati Trinidad jj ’ n-ll,t0c)Ov fežanica ras, plemen lilij tji 50 A pretežno večino, naj- $ * 'u* Prea^St' Prebivalstva Trini-I v ki , s'avUajo potomci suž-'b ored stoletji vozili "j l>. 0, a,riSk'h obal na novo t Jk^SvHoi odst. prebivalcev ,A VHi . Indijci, katerih l, *« »ja uUih sem 'z Bengala iM b?b> ah., *jev fndije že v pr-i’*1 mit. *ke nadoblasti Osta* k('tž»v Pr*dstavnike Kitajcev, • ancev' Portugalcev, kii'" od«* In ce'° Sirijcev. Premico v°tek odpade tudi na s Seh teh narodnosti. ČN 'ako prikazali Trini-•* ye8a soseda otok To-l'h i..Vrn'mc / C loe,;*"mo na posledice, ki ni* s!*1® iai„.:V ?d matične države O'lo, j '■ Poznavalci (|>ti ■» . b° proglasitev neod-° r®sae ln,dada imela za An-\i, P°sledice. Osvoboditev ....... D, Trinidada, ki sledi pred tremi tedni osvobojeni Jamajki, pomeni praktično konec zahodnoindijske zveze, ki si jo je London u-metno ustvaril in k: naj bi po njegovih načrtih kanalizirala proces dekolonizacije. Razpadanje 'britanskega kolonialnega cesarstva se je od vsega začetka skušalo preprečiti po določenem receptu formiranja federalističnih grupacij. Tako s' je Velika Britanija ustvarila, v vzhodni Afriki Ce ■ ralno afriško federacijo, na Daljnem vzhodu Federacijo Malezij-*, nedavni pa Južnoarabsko federacijo na Bližnjem vzhodu. Takšna federacija, ki naj bi bivšim kiionijam dala nekakšen videz svobode, ki pa bi bila hkrati tesno povezana z matično državo, jo lila udi zamišljena Zahodnoindijska federacija, ki je strnjevala v enotno skupr nost že omenjeno proti tremi tedni osvobojeno Jamajko, nadalje Trinidad s Tobagom ter še kakih deset manjših karioskih otokov. In prav tu se je začela zadeva rušiti: Zahodnoindijska federacija je odpovedala in londonski načrti so doživeli popoln neuspeh. Ko je to federacijo zapustila Jamajka, je odpovedal eden od gospodarskih stebrov te federacije. Ostul je sicer še bogat Trinidad, k- pa bo čez štiri dni razobesil lastno zastavo in z uradnih palač bc izginil simbol angleške nadoblasti. Ostali bodo sicer še drugi otočki, ki pa so tako siromašni, da se sami ne bodo mogli vzdrževati in katerih strateška vrednost danes ne pomeni niti sence tega, kar je pomenila nekoč. In še to bo Velika Britanija morala drago plačevati. Trinidad je bogat otok, kot je bogata Jamajka. V tem ko je Jamajka eden največjih proizvajalcev boksita na svetu, je Trinidad največji britanski vir nafte. Nekoč so predstavljaje hrbtenico trinidadskega gospodarstva plantaže sladkornega trsa, banan, ka-kaa, kave, bombaža. Tu so proizvajali tudi ogromno ruma, tipične pijače karibskega področja in dela Latinske Amerike. Z odkritjem naftnih ležišč in z začetkom črpanja te *krvi dvajsetega stoletja*, pa je prvo mesto v trini-dadskem gospodarstvu prevzela nafta, saj znaša njegova proizvodnja nafte na leto okoli 43 milijonov sodčkov. Kot v drugih kolonijah, nad katerimi je Angina vladala nekoč ali , nad katerimi vlada še danes, nima Trinidad od vsega tega bogastvo nobene koristi. Vsi vrelci nafte, kot tudi velike čistilnice nafte na Trinidadu so v rokah britanskih družb m edina korist, ki jo ima od tega ogromnega bogastva domače ljudstvo je ta, da mora za zelo nizke mezde delati na vrelcih in v čistilnicah in to v pogojih, ki so značilni za vse kolonije in vsa kolonialna gospodarstva, Življenjska raven in način življenja na Trinidadu se /e desetletja ni premaknil niti za milimeter. Življenjska raven je skrajno nizka. In tudi kmetijstvo, ki je bilo nekoč glavni vir bogastva dežele, je ostalo na ravni, na kateri je bilo pred desetletji, preden je petrolejska industrija zagospodarila in prevzela vodilno mesto. Sicer pa je treba poudariti še eno »značilnost*: čeprav je petrolejska industrija, »industrija dobe*, so angleški gospodarstveniki vanjo vložili kaj malo sredstev, verjetno računajoč s tem, da jo bodo morali zapustiti, kot se dejansko tudi bo zgodilo. Po mnenju nekaterih trinidad-skih političnih voditeljev se bo to veliko bogastvo Trinidada začelo odražati na življenjski ravni domačega ljudstva šele tedaj, ko bo dežela postala svobodna. Toda to je zadeva, v katero se ne moremo spuščati in ne maramo še dajati kategoričnih ocen, kajti politična bodočnost Trinidada ni danes niti malo znana. Trinidad-sk. premier dr. Erič ŠVilliams še ni preciziral svoje bodoče notranje in zunanje politike. Kar se tiče bodoče zunanje politike, sta možni dve variaciji: možno je, da Trinidad ubere pot Jamajke, ki se je odkrito opredelila za politiko ZDA, možno pa je tudi, da ubere pot po zgledu Guiane, ka-tere premier Džagan stoji na načelu »nepovezanosti z bloki*. Prepustimo zato to stvar bližnji bodočnosti, ko se bodo konture nove politike izraziteje pokazale, ali vsaj nakazale. Neodvisnost Trinidada je za London hud udarec, Z izgubo Jamajke in Trinidada nastaja namreč problem bodočnosti ostalih otočkov nekdanje »zahodnoindijske federacije*. Trenutno skuša Velika Britanija rešiti svoj karibski problem z ustanavljanjem »male federacije*, v kateri bi o-stali otoki Antigua, Monserrat, St. Kitts, Nevis in Anguilla, Barbados, Dominika, Grenada, Sv. Lucija ter St. Vincent ter še kak manjši otok. Toda vsi ti otoki ali bolje otočki imajo le strateški pomen, kajti gospodarsko so zelo siromašni in zato bo Velika Britanija te svoje »strateške položaje*, ki danes nimajo več nobene vrednosti, morala drago plačevati. M. K. * * t Da ne bi zamudile... I Vtem ko se še vedno kuhamo v poletni vročini, modne hiše že pripravljajo zimske novosti. Na sliki dva krznena plašča, ki sta prava posebnost kombinacije bele in črne barve | IZ UMETNOSTNIH GALERIJ [ Goich in Kaucich v «0bčinski» V občinski galeriji imamo razstavo na pločevini pri dvižno kle-panih podob in pa oljnatih slik Reliefi znatne umetniške višine, izvršeni na bakru, medi in dur- aluminijevih listih, so delo tehničnega risarja, ki se je povzpel od mehanika do vodje elektro-oddelka pri podjetju ACEGAT. Toda ljubezen do obdelovanja kovin mu ni nikdar usahnila. Iz-iivlja se, kot vidimo, umetniško v prikazanih reliefih nadarjenega samouka. Je to v Trstu rojeni Ugo Goich, ki pa izhaja iz dalmatinske družine. Njegov veliki baker sv. Jurija z zmajem smo že lani videli na razstavi cerkvene umetnosti. Za to razstavo pa ga je Goich tako predelal, da učinkuje bolj slikovito. Jezdec, konj, zmaj in ostale podrobnosti so namreč sedaj različno obarvane z oksidacijski-mi postopki. Zaradi tega povzročajo odbleski svetlobe, ki se odbijajo od svetlo izglajenih ploskev skozi prozorne plasti oksidov, neobičajno jarkost barv. Goicheve štiri risbe v črno belem pa očitujejo njegovo stiliza-cijsko dovršenost. V tem se zlasti odlikuje risba «Sunki vetra nad čistilnico Aquila». Motivika dvanajstih plošč je različna. Poleg •••ifiiiiafiiaiiiiiatiiiiaiaiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiBfifiaiiviiiafiaititiiiigiiiiaiiiiaiiiiiitiaiaiatfiiiigiBiiiMiiiiiiiiiairvvfiiiaigiiiiiaiiifiiiiiiiaiiaiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiitiiiiitiitaiiaiiitiiiiMiMiiiMMiiiiiiMMiaiiiiiitiivtiitviMnmiMiiiiiiiiiiiiimaviiiiiiMiiiiininiiiiiiMMiiaiiiiMiginiinniinnaaaani,,! KAKO SE JE PREJA PRIPRAVLJAL NA SVOJO 75 - LETNICO... Namen je bil sicer dober toda dve leti je bilo vendarle preveč S pobožnostjo je polnil steklenice za svoje prijatelje - «Sam Franc Jožef ne pije boljšega* - Volja je bila dobra, toda skušnjave so bile prehude »Znaš, Vana, de s’n pvšo na ano lepo idejo*. »Ma muče, muče, Dreja. Ce se spuneš nekej nuavga, je segur-no k’šna neumnost*. »Ben Vana, tabuat pej ne. Znaš ti Vana, de jeh bo p’r mene črez dvej lete sjed’ndeset* jenopjet*. •Ja ja jeh bo sjed’ndesjetje-nopjet, ma ne u glave, Jeh b’š jemo v k’šnem diugme kraje*. • Ti Vana ee zmeraj taka, ku de be jela koprive. Ma kej prou zmiran muoreš njilrt jeno bet nas’jena. Zdej ti nagne lepu po-šliiše jeno k’d’r b’a jest kuan-čo, pej b’š govorila ti. Je proti taku, Vana? »Ben za anbot ne j bo prou. Cjen prou videt, kej ke bo pošlo uon. Duabrega segurnb . ne*. • Taku s’m dopade Vana, Sej če čješ, samo če čješ, se ana fanj žjenska. Zdej pej lepu dještro poslušme. Kuk’r ke s’n rjeko, jeh bo p‘r mene črez dvej lete sjedndesjetjenopjet. Znaš, Vana, de jeh jema čluav’k u svua- 1l,,lllll|l|,||||||||,,,| |r,|,|„| „ im 11,11111,1111,1,,, |,I,I|1,M|,,| IIMItll Ulili lll|lll||||i,|||,||||,||||||||||||||||||||,||,l ||l|l||||,||||||||||,||,|||,f,||,||||,||||„|| v a teorija britanskega astrofizika Oceane, jezera in reke lam je napolnilo Sonce hSSS1*?* kotel vrele snovi / WU|H i?ir*°io?ti vlada umi. * Vriniti' milijonov stopinj bj (j.J1'11 Pravimo — Son- csl, aTT-C !%t v‘r voda na Zem‘B* V "l rei. Oceanov, ledenikov, ^-''Prav r tud' atmosferske ■M %/. aen,ho s.e ta trditev zdi na \ * biorjj^3' potrjujejo toč- H ' °Pazovanja in mer- ^ *tflit0vna 8 P°močjo umet- i s Protuberance in jt vbaia iJ n^u vsebujejo snov, Ki Sn»v ? °bli'h Plasti Son-jUleč „ a° °^ne sile puga-S °bert8 Ves°lje. Dr. VValter i>kCe'o „to bruhanje nepre- V* ubov e°dvisno °d cikllč‘ Vj alje, rt na Soncu. Ugotovil ■ j tis k°vršin < v >ov PUna' tako ime-Ni ^zu, ; kl tla \S PaTinem Prostoru ne- v“ v 'Psgnetl v* naiPrei- P°d ,. Dos atmos«p n’b S>1 Sonca, zbe- k Pot' Polj; '/Potloejšimi ma-j(!z t, 6,'®io v°u. son{n'D izbru- 7o km širok in visoko, da se iz teh plazma. Razumljivo je, da Zemlja del plazme, s katero se sreča, potegne nase in se s tem ne. prestano bogati z novo snovjo. Poizkusi z višinskimi sondami so v najvišjih slojih zemeljske atmosfere, do koder segajo s:oji plinov, dokazali, da tam dejansko obstajajo delci čiste plazme, Ki jo sestavljajo protoni in elektroni. Gre v tem primeru za najlažje delce snovi na Zemlji, ki se zaradi svoje majhne teže najlažje osvobajajo sile teže, privlačnosti Zemlje. Gotovo je tudi, da del te snovi in sicer približno 7.000 ton na dan pobegne vplivu privlačnosti Zemlje in izpuhti ali izhlapi v kozmični prostor. Znanstveniki dolgo niso mogli rešiti problema, kako se ta stalna dnevna izguba 7.000 ton, ki je mogla v milijonih let doseči o-gromne količine, dejansko na Zemlji nadoknaja. Najnovejše izkušnje dokazujejo, da od Sonca dotekajo na Zemljo neprestano novi in novi delci. Matematično je dokazano, da magnetno polje Zemlje vsako sekundo «ujame» dve tretjini dotekajočih protonov in elektronov, zaradi česar postanejo one izgube, o katerih smo govorili, brezpomembne. Mnogo bolj važno pa je vpra- šanje, kaj se s to novo snovjo, ki prihaja od Sonca, nato doga-ja. Ce predpostavimo, da znaša starost Zemlje, odkar je postala planet s trdo skorjo, približno 3 milijarde in pol let, dobimo vrednost 0,17 trilijonov ton protonov in elektronov, ki s kisikom iz zračnega ovoja Zemlje morejo v normalni kemični reakciji ustvariti poldrugi trilijon ton vode. Drugi računi pa pravijo, da znaša količina vode v oceanih, jezerih in rekah en trilijon in 350 bilijonov ton. Čeprav se zdi teorija britanskega fizika de Turvil-lea za preprostega človeka nekoliko protislovna, kajti vročina milijonov stopinj Celzija in voda po naših, preprostih pojmih ne gresta preveč pod roko, je teorija o «sončnem vetru« kot izvoru vodnih mas na Zemlji povsem sprejemljiva. Protoni in elektro. ni, ki prihajajo od Sonca, se morejo, oziroma so se mogli pove. zati s kisikom Zemlje in v obliki vode napolniti oceane. Ostaja pa vprašanje, od kod tako ogromne količine kisika? Teorija angleškega fizika je za sedaj le teorija, točneje le drzna domneva Novejša proučevanja Sonca pa bodo verjetno v bližnji bodočnosti povedala kaj več. jen ževlenje samo anbuot sje-d’ndesjetjenopjet. Jest čjen na-ret tiste dan - ano veliko fešto. Ano tašno, de jo ni blo še u naše hiši take*; »Ma buh te je dau! Pej kej vre zdej b’š mislo na fešto, ke bo črez dve lete. Bomo misnle tiste buat*. »Ja, ja Vanj, tu je vse zatu, ke me ne pestiš, de be pršo du kraja. Ma zavježse abuat tiste tufl^ ježek jeno poslušme de komplin. Tiste dan, ke b’n jest jemo sjed’ndesjetjenopjet, čjen povabet Toneta sez Maričko, Tineta sez Pepo, Pepeta, sez Tuo-no jeno Japeta sez Juco. Uane uo«’n jeno mi štirje, n’s bo dvanajst kuk’r dvanajst jogrou. Jutra bo djeno Van’k Mježnar uosmico, jeno zatu ke uan jema ta bulše vino na svete, jest ga b’n lepu dještro kupo aneh pet-jenodvajste litro, ga b’n djeno u flaške jeno t’n bo stalo dvej lete. Tiste dan, ko bo muaja fešta, b’n jest rjeko Tonete jeno ta družen: »Ben zdej vide-ste, kaku ke v’s jest šteman. Dvej lete jema tu vino jeno dvej lete je Dreja cedo sline, ke je huado u kanavo jeno glje-do tiste puhne flaške, napuh-njene sez ta bulšen vin’n na avete. Ma je rjeko flašk‘n: Eh me ne b’ste premuotle, ne. Tu je za Toneta, Pepeta, Tineta jeno Japeta jeno za njeh žene. Nanka če se hiša posuje, ne uad-pretn ane flaške. Ne, jeno ne, rajše umren uod žeje*. •Znaš Dreja, da se ti zavrgo tuaja leta. Vre aneh šestdesjet let piješ vino jeno prou ti de ga b’š samo gljedo. Ma kuamo b’š tu pravo? Ce bo tisto vino daralo an mes’c, pej se pestim uodrez’t glavo*. »Ben, videš, taku govori ana žjenska, ke ne pozna suajga muoža. K’d’r se jest djenen neke u glavo, muore bet taku jeno neč drgače, anka če se jema svet sesut. Za muajo petjeno-sjed’ndesjetletneco jeno ke bo tiste buat tude pjedeset let uod naše poruoke, se bo pilo u hiše pod Drejeta dvej leti staro vino. B’š vidla Vana, kaku ke b° poucalo. Bo treba pokrit flaško sez ano cunjo, de ne bo sik’l° vice u čeftat*. In Dreja je kupil petindvajset steklenic temnozelene barve, petindvajset lepih zamaškov, dva kosa pečatnega voska, nekaj žice in petini' ajset gumenih etiket. Se predno je bilo vino vstekleničen i, je Dr*jj napisal na vse etike-e : »Dn-e let« staro vino uod Vanka Mežnarja sez leta 189S*. Dreja se je odpravil v klet in tam začel napolnjevati steklenice. Vana je vsakokrat, ko je šla mimo kleti, majala z gla‘ vo ih ko se je Dreja navplil'®! n žrhičneir,ua Se ne ‘ZgU* ....................mi n m m umi m m hi i niiiin ...................................."um*................................"" Pač n m prostoru ne-“ ’ ^“Rnetl k6 naiPrei- P°d itivi.NInih Sil Snn« !»Ja »klepali14"1 Pr0St0r' h-a° iiuo. ]0' da se ustvar- j tV imen 1 da se u / Kši 1' ki °''am tokovi ustvar-sonč-Pravijo tudi se širi na vse CH"''' in veter« pa ve- le ob času ei-peg in°nnf1 * izbruhov. 5NJES* 1 v teh toltovih' ,z vetru., sestoi. ^ K i'm ) ktneno nabitih pliPravin’° tudi nro-u tiziki pravijo OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nekoliko negotovi boste vase. kar bo motilo vaše poslovne zadeve. V ljubezenskih odnosih pa boste bolj podjetni. BIK (od 21.4. do 20.5.) V poklicnem delu vam bo Slo vse prav, 'udi . ... . i,hn(.nih noti. če se lotite zahtevnejših nalog. Nekdo Pa drilte sl?5 "Junsti se bo začel zanimati za vas V '^zn! nobenih novostJ. DVOJČKA (od 21.5, do 22.6) Na službeno potovanje boste morali. Ne bo prijetno. Nevšečnosti v družini, kl se bodo z primernim nastopom uredile. RAK (od 23.6 do 22.7.) Zelo naporno delo, ki bo terjalo malo r»čit-ka. Presenečenje v ljubezni ali pa tudi hudo razočaranje od strani. o-sebe, ki jo ljubite. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne spuščajte se v preveč tvegane podvige, pač DEVICA (od 23.8 do 22.9 ) Izredna priložnost, da sl utrdite gmotni položaj. Nekdo bo iz nevoščljivosti sku. šal zanesti razdor v vašo ljubezen. TEHTNICA tod 23.9. do 22 10.) Pri delu bodite bolj podjetni in odločni. Izgubiti ne morete ničesar. L.,ub-ljena oseba vam je neko napako že odpustila. ŠKORPIJON (od '24 10. do 22 11.) Z ustrezno Iniciativnost jo si boste pomagali IZ z'gate Ne tvegajte preveč V srčnih zadevah nekoliko bolj vedro. STRELEC (od 23.11, do 20.12 ) Na' ka oseba se skuša vriniti na rsše mesto. Pazite, ker Je stvar re*11*-Možni so majhni prepiri, kl Dl *na' U škodovati. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zanimivo srečanje poslovnega zn>^aja’ ki bi znalo vnesti veliko novosti » vaše gmotne razmere, LJubosum110 nikakor ni na mestu. ^ VODNAR (od 21.1. do 19.2.) O*'”-ni uspeh v službi ali na delu. v " dar pa brez gmotnih posledic. N*' ’ čakovani obisk, ki bo marsikaj p stavil na glavo. • , , RIBI (od 20 2. do 20.3.) Z in‘u' cijo si boste Se najbolj Ponl^Jr| litrov do Vanka, ma je zatu, de provan, če je vse u uordn-ge. Sej jeh bo uostalo še štiri-jenodvajste. Vi žjenske pijeste malo jeno zatu bo uostalo za vse muoške skuara tri litre na glavo. Jest mislen de bo za-duaste*. In Dreja je šel po steklenico. In ker je bil krožnik gužev precej obilen, se je moral Dreja ponovno spraviti v klet. Cez dober teden je bilo Van-kino rojstvo in nekaj dni potem še njen god. Alj si morete misliti lepšo priložnost? Dreja si je mel roke in rekel Vani: »Posluše, Vana! D’n’s je tuaje rujstvo jeno u sredo je tuoj gud. Ante nečješ, de bomo /a taš’n velek praznek u hiše pile vino sez špine. A ne. Muij.i žena zasluže kej več. D'n’s se muore u naše hiše pet viti j sez flaške. Jeno glih ‘aku bo*. »Sej je cajt, de me nemalo pošacaš.* Ko je končal praznik Vanine-ga rojstva in godu se je število steklenic v kleti skrčilo na — reci in piši — petnajst. Prišla je pozna jesen in takrat je Dreja rekel Vani: »Vana, pej žnaš ti kaš’n dan ke je d’n’s?». »Ja, ja Dreja, kej ne be znala. D'n’s smo tridesetega novembra jeno d’n’s je u Gorice semenj, zatu ke je praznik svetga Drejeta, jeno znan de ti vre navi-vaš, de b’š uodpiro flaške. Samo pruave reč, de ni taku*. »Ma čuješ Vana! Ce smo jeh Uodpirale za tuoj praznek, jeh bomo turie za muoj, zatu ke svete Anrire) je samo anbuat ha leto. Ma znaš Vana de ne bomo same. Jest b’n povabo tude muaje brate, zatu ke tude uane so domače jeno bo vesele vječe, kuk’r če be ble mi dva same. Tude če bo šla k’šna fla-ška uod več*. Ko je končal praznik svetega Andreja, je šel Dreja v klet in prešteval preostale steklenice. Po njegovem mnenju jih je o-stalo še deset. Zato je rekel Vani: »Videš Vana, de za muaje brate ga nismo šparale. Se de-sjet flašk je uostalo*. »Lube muoj Jure, ke niše druzga. Kaku jeh videš desjet, če jeh je samo pjet. Se vide, de se pjan jeno videš vse duo-pieh*. Dreja je dobro napel vse o» Česne mišice in je ugotovil, da zna Vana bolje šteti kot on. Zato je rekel: »Pr mej duše, de jemaš prou ti. Zdej jeh viden tude jest samo pjet. Pe kej je puale? Tisto ke smo ga spile, se ne bo zvešelo jeno ne skisalo.* Cez mesec dni je prišlo Sil-• vestrovo. • Vana! D’n's kompli staro leto jeno z’čne ta nuavo. Ce čjemo, de bo nuavo leto srečno, ga muoremo lepu dještro zalit. Jen glih taku bomo strile, U kanave je še pjet flašk vina jeno glih prou bo*. Nastopilo je leto 1899 in v Prejetovi kleti je ostalo petindvajset praznih steklenic, ki so nosile etiketo: Dvej lete staro vino uod Vanka Mježnarja sez leta 1898. Za svojo petinsedemdesetletnico je Dreja pil vino, ki ga je kupil tisti dan na osmič pri Vanku Mežnarju. R. P. • i;-'. Lepa, stavna in bogata toda nezadovoljna mitične podobe lppokampa, dekorativno združenje konj a in ri* be, so tu štirje reliefi nabožne vsebine, iz katerih veje skoro srednjeveško občutje trpljenja. To opažamo posebno v eKrižanju» in v razgibani «Pieta», ki sicer po velikosti ne izstopata, ki pa vseeno delujeta z enako moč je kot veliko osrednje delo, izvršeno v obliki križa s podstavkom. Površina tega reliefa je razdeljena na enajst pravokotnikov in v njih so s prodirno značilnostjo po značajih, izoblikovane glave vseh izvršiteljev in udeležencev zgodovinske drame na griču Golgota, Enako prodirnost dojemanja bistva izbranega motiva zasledimo tudi v povsem umetniških delih, kot sta to dopolnjujoča se reliefa «Red» in »Nered., dočim pa v onih s športno motiviko Goi-cheva ustvarjalnost upada. Verjetno so mu potrebne močnejše in trpno občutene emocije, # # * Drugi sorazstavljalec v Občinski galeriji je Silvano Kaucich, čigar oljnate slike in kipi izpolnjujejo sprednjo polovico galerije. Tudi on je zaposlen pri mestnem podjetju ACEGAT. Ima pa tam resnično opravka z barvami, v kolikor so le-te pač potrebne za ohranjevanje zunanjega videza voznega parka. Kaucich ima za seboj že svojo prvo osebno razstavo v Trstu in razna sodelovanja na skupnih razstavah doma in v tujim. Da mu pa slikanje tiči v krvi, priča odlična mala lastna podoba, ki jo je naslikal v internaciji na steno kovčka. Ako primerjamo izdelavo in kakovost še drugih por. tretov, in teh je tu štiri, potem moramo reči, da mu upodablja-nje značilnosti obrazov kar do. bro uspeva. Izmed ostalih olj je tu trinajst pokrajin in eno šibkejše tihožitje s cvetlicami. Ako si pozorno ogledamo vsa ta dela, spoznamo, da Kaucich slika predvsem iz golega veselja do slikanja, t.a slika pač to, kar trenutno priklene njegovo slikarsko pozornost glede na barve alt oblike svoje okolice. V večjih slikah malce pozablja na čisto slikarska vodila izgradnje podob. Predaja se vse preveč opojnosti nekaterih elementarnih barv in tako zmanjšuje intimnost krajine. Vendar pa imamo tu sklenjeno skupino malih slik, o katerih doseže Kaucich odlične prelive barv, globinske učinke ter prijetno, mehko izpadajočo površinsko obdelavo. So to one slike, ki so. nastale s spretno npo. rabo lopatice. Da pa je tudi drugače slikal, namreč s čopiči, tn to ne slabo, spoznamo na posrečeno zasnovani sliki razpadajoče hiše, mirnih v sivo prelivajočih se barv. Kaucichevo umetniško hotenje ga sili tudi kipariti. Tu razstavlja tri kipe v sadri in od teh je glava deklice, s kvišku, dejali bi, med oblake stremečo glavo, kiparsko najbolje dojeta. Pa tudi idejno dobro izraža stanie deklet-ca, ki bi rada že dorasla v žensko. MILKO BAMBIČ Kot lepo dekle se je z ameriškega podeželja vrinila v mestno življenje. Pozirala je za reklamne plakate, služila veliko denarja, se tega naveličala in prišla čez Atlantik v Evropo. V Parizu so jo sprejeli tudi v najboljšo druž-,0; od tod Je prišla k filmu in 11 da,a nekaj lepih likov. Torej vse-stranski uspehi In vendar ni Su-1 Parker, kot se ta »uspela* ženiš 5ca imenuje, s seboj zadovoljna, i Očita si, da jo režiserji upoštevajo samo zaradi njene lepote, dočim da velja ona kaj več. Zeli si, da bi v nekem boljšem filmu a hala tudi nekaj svojega, kar ni le fizična lepota. Morda ji bo ’ ' tudi uspelo ... Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak: 12.15: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Orkester Armando Sciascia; 17.20: Lahka glasba; 18.15: Umetnost, književnost In prireditve; 18.30: Italijanski operni pevci; »Mariano Sta-bile«; 19.00: Violinist Dejan Bravničar; 19.15: «Pustolovščine Toma Sawyprja» — Radijska zgodba za mladino; II. del; 20.00: Šport; 20.30: Večer z Rosom, Pellijem in Conni-. fom; 21.00: J. Tavčar: sMaurlce Maeterlinck, ob stoletnici rojstva«-21.15: Zbor Norman Luboff; 21.30: Klavirske sonate Ludvika van Beethovna; 22.00: Bizantinska civilizacija; 22.15: Plašna glasba; 23.00: Orkester šved-k-?a radia. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Kot J uk e box: 13.35: Pac- chlort in njegov orkester; 14.00: Lutkovno gledališče »Galmt«; 14.45: Orkester p. v. Franca Russa. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00; Glasba po željah; 12.40: TOREK, 28. AVGUSTA 1962 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester MUd Jakson; 22.35: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Omnibus; 11.00: Nadaljevanje omrti- • busa: 12.00: pojo Costelio. Doris, ----- -------— --------> »-•—•• — Guidl, itd.; 13.30- Nekdanji uspeli Indije: 13.15: Obvestila; 13.30: Uver-motivi: 14.55: Vreme na Ral. mor- ture in drugi odlomki iz opere jih; 15.15: E. Ross In njegov orke- «Norma»; 14 05: Glasbeni omnibus: ster; 15.45: ital. pesmi in plesi; 14.30: Prireditve dneva; 14.35: Naši 16.00: Program za naJmlajše; 16-30: poslušalci. čestitajo; 15.20: Komorni Komorna glasba s plošč; 17 25: Sim- zbor RTV Ljubljana; 15.30; V to-fonični koncert; 18 45: Skladbe za rfk na svidenje: 16.00; Vsak dan za godala; 19 Ib: Plesna čajanka- 20.25:1 vas: 17 <»: Od Baeha do Bartoka; Gran gala; 21.15: Svetovno kolesar- 18 00: Aktualnosti doma tn v sve- rožah; 8 29: Zabavni kaleldoskop: 8.55: Počitniško popotovanje; 9.10: Sredi logov, gajev In gozdov; 9 45: Narodne pesmi iz Bosne Ip Hercegovine: 10.15: Šopek Škerjančevih; 11.20: Brett: Georgeu s« zmeraj nekaj primeri 12.05: Planinski oktet; 12.15: Kmetljskn nasveti; 12.25: Me- ško prvenstvo: 22.15: Plesna glasba. II. program 8.00: Jutranja glasba; 8 35: Poje Jenr»y Luna; 9.35: Nam šljenl razgovori; 10.35: Pesmi- 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Pevski nastopi; 15,00: Album pesmi; 15.35; Pisan popoldanski spored; 1650: Ital. pesmi; 17 35: Mala ljudska enciklopedija; 17.45: Opernj koncert; 1950: Poletni čas; 20.35; Znanstvena oddaja; 21.00: Pesmi za Evropo; 22.30: Svetovne kolesarsko prvenstvo. 18.30: III. program Dva Chopinova valčka; Lahka glasba; 12.45: Nadaljevanje 18.40: Tuji periodični tisk; 19.00: Na glasbe po željah- n 40 KA n -----1— = - * *—»**• 13 40: Mali ansambli: 14.00: Zabavne popevke; 14.30: Sekstet Lesjak; 14.45: Mladinski zboy «Niko!a Tesla« iz Beograda; 15.30; Poskočne In okrogle; 16.00; Melodije Iz (Umov; 16.30: Tretja stran; 16.45: Operna glasba: 17.40: Dunajske melodije; 18 00: Prenos RL; 19.00: p0je Babette: programu Mannino in Maselli; 19.15: Nemško slovstvo; 19.30: Vsa-kovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Bachove In Busonijeve skladbe: 21.20; Dela Igorja Stravinskega; 22.15: Literarna oddaja. Slovenija 5.00; Dobro jutro!; 8.05; Pesmi o tu; 18 10: Popoldanski plesat koktajl; 18.30: Folklorne melodije Latinske Amerike; 18.45: S knjižnega trga: 19.00: Glasbene razglednice: 20.00: «Pod južnim nebom«;. 20.30: Radijska igra; 21.36: Pablo Sarasa-te: ZapateadO; 2141; Majhna prodajalna plošč; 22.15; Lisztov večer; 23.05: Vsem, ki nas še poslušate. Ital. televizijo 18.30: Program za najnvlajše; 20 20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Campanile sera; 22.15: Svetovno kolesarsko prvenstvo; 24.00; Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10; Detektivka; 22.00: Dnevnik; 22.25: Moders Jazz Ouartet; 23.00: Pogovor s pesnikom Luigijem Bar-toiinljem Jug. televizije Italija 21.05: Zvonik zvečer — zabavna qulz oddaja; 22.15: Prenos športnega dogodka. Vreme včeraj: najvišja temperatura 28.8, najnižja 21.3, ob 19. url 25.8; zračni tlak 1015.2 pada, veter severozahodnih 3 km, vlage 65 odstotkov, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 25.1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 2». av*u«t> Avgusti« -j Sonce vzide ob 5.20 in zaton.e.B1i 18.52. Dolžina dneva 13.32. PrL vzide ob 3.24 in zatone ob 1 • Jutri, SREDA, 29. avgust* Janez j V NAVZOČNOSTI ITALIJANSKEGA GEN. KONZULA DR. ZECCHINA Uspešen zaključek seminarja za italijanske šolnike v Rovinju Seminar bo odslej stalna ustanova za Izpopolnjevanje italijanskega učnega osebja italijanske manjšine Včeraj zjutraj se je v Rovinju zaključil seminar, ki so ga oblasti puljskega okraja priredile za izpopolnjevanje učiteljev in profesorjev na raznih osemletnih šolah z italijanskim učnim jezikom v puljskem, reškt/n in koprskem okraju. Poročali smo že, da se je seminarja udeležilo 47 učiteljev in profesorjev iz vseh teh okrajev. Seminar se je zaključil s predavanji prof. Carla Schiffrerja iz Trsta in prof. Arminia Schaker-leja z Reke, Predavanje prof. Schiffrerja, ki je govoril o demokratičnih strujah v italijanskem preporodu, je vzbudilo splošno zanimanje vseh šolnikov, ki so prisostvovali konferenci, kakor tudi drugih gostov. Po zaključku predavanj je na kratko spregovoril prof. Borme, ravnatelj rovinjske gimnazije, ki je poudaril, da je tečaj popolnoma uspel. Zahvala za to gre predavateljem, ki so s svojim znanjem in svojo pedagoško in psihološko spretnostjo uspeli pritegniti pozornost slušateljev. Slednji pa so s svoje strani sledili predavanjem zelo pozorno ter se aktivno zanimali za razna vprašanja, ki so se postavljala. Prof. Bormeju je odgovoril dr,. Zecchin, generalni konzul Italije v Kopru, ki je poudaril, da se je v vseh šestih letih svojega delovanja na koprskimi konzulatu trudil, da bi med pripadniki italijanske manjšine v Jugoslaviji učvrstil koncepcijo solidarnosti in razumevanja. «Vas, je dejal konzul, ne bom pozabil in upam tudi, da me vi ne boste pozabili.» Kratek nagovor dr. Zecchina so prisotni pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Takoj nato je prof. Borme razdelil potrdila slušateljem, ki so spremljali predavanja. Ob tej priliki se je zahvalil vsem, tako predavateljem, kakor tudi slušateljem za skrb in pozornost, ki so jo dokazali na tečaju. Prisotnost italijanskega generalnega konzula na zaključnem predavanju seminarja za izpopolnitev italijanskih šolnikov je predstavljala brez dvoma zelo zanimiv dogodek, ki so ga novinarji spremljali z veliko pozornostjo. Takoj po zaključitvi uradne predaje potrdil udeležencem seminarja, so novinarji obiskali dr. Zecchina ter ga prosili naj poda iz- javo v zvezi s seminarjem. Dr. Zecchin je izjavil dobesedno: «iskreno sem vesel priložnosti, ki se mi je nudila, da prisostvujem zadnjim predavanjem letošnjega seminarja. Gre za posebno priložnost, ker mi ta nudi možnost, da preživim kakšno uro ‘v tako visoko kvalificirani skupnosti kot so prav šolniki. Prav ta seminar mi je dal priložnost, da uradno nastopim v tem prelepem Rovinju in da se od tu poslovim po šestih letih svojega poslanstva v Istri.}) V svojem zahvalnem govoru je prof. Borme povedal, da je konzul dr. Zecchin podaril rovinjski knjižnici nekaj knjig. Kakšen je splošni vtis o dosežkih letošnjega seminarja? Odgo- vorne šolske oblasti, predvsem prof. Borme, menijo, da je bil tečaj zelo koristen. Na eni strani zato, ker so na njem sodelovali visoko kvalificirane osebnosti, kot na primer prof. Valeri, prof. An-selmi in prof. Folena. Z druge strani pa so tečajniki sledili z globokim zanimanjem izvajanjem predavateljev, bodisi iz Italije, kakor tudi tistim, ki predavajo na zagrebški ali na beograjski univerzi. V ZVEZI Z GRADNJO ZAVODA NA REŠKI CESTI Pripravlja se nov pravilnik Zavoda za pjmoč materam in otrokom Pokrajinski svet bo na prihodnjem zasedanju moral razpravljati tudi o novem značaju bolnišnice za kronične bolnike Pokrajinska uprava gradi na Re-• rojstva živele pri svojih otrokih I psihološkim pregledom. Tako bodo ški cesti Zavod za pomoč materam in doseči, da se tudi takšni ža- vse te otroke od časa do časa ■ ■ - ----u: 1------------------: - *—■ ——i*«u pregledali, da ugotovijo morebit- ne pomanjkljivosti, ki lahko nastanejo pri otroku, ki živi izven svojega družinskega okolja, ter da se te pomanjkljivosti odpravijo ali pa vsaj omilijo. In prav v tej smeri bo delovala celotna socialna služba v zavodu, ki jo predvideva pravilnik. Glavna naloga socialnih pomoč- in otrokom. Dela, ki bi morala bi-1 lostni primeri s tem zmanjšali, ti že končana, so se zavlekla za-j Poleg tega pa bo pokrajinska u- radi zapletljajev, ki so nastali prava sprejela v ta zavod, če bo- pri ustanovi za strokovno uspo- j do mesta na razpolago, tudi o- Rovinjski seminar za šolnike italijanske narodnosti bo postal stalna ustanova, ki bo skrbela vsako leto za spopolnjevanje teh šolnikov v italijanskem jeziku in v vseh panogah, ki zadevajo na-vprašanje italijanske cionalno manjšine v Jugoslaviji. sobitev delavcev, ki gradi omenjeni zavod. Zaradi tega bo zavod končan in bo lahko začel delovati šele čez nekaj mesecev Zavod bo razdeljen na tri oddelke in bo imel 28 mest za otroke do 18. meseca starosti, 32 mest pa za odstavljene otroke. 16 mest bo na razpolago za matere, ki bodo dojile svoje otroke in za noseče ženske, tako da bodo lahko pri svojih otrokih. Kot znano, pokrajinska uprava skrbi predvsem za nezakonske otroke. Poleg tega pa je tudi precej primerov, ko niti matere nočejo ničesar slišati o svojih novorojenčkih. Zato hočejo nuditi tem materam možnost, da bodo lahko takoj od jih vzdržujejo druge troke, ki ustanove. V začetku prihodnjega zasedanja pokrajinskega sveta bo odbor postavil na dnevni red osnutek pravilnika o novem zavodu, ki ga je sestavila posebna pokrajinska komisija. Ta osnutek je bil sestavljen na osnovi novega pravilnika o osebju pokrajinske u-prave, ki ga je vladni komisariat že odobril z nekaterimi manjšimi popravki. Pravilnik Zavoda za pomoč materam in otrokom, ki ga je sestavila posebna pokrajinska komisija, določa med drugim, da bodo morali biti vsi otroci, ki bodo sprejeti v zavod, podvrženi .....................................................milil.iiiiiilliiiliimii.litmmtiiiitinmmii.m.................... ŽALOSTNE UGOTOVITVE ŠTETJA STANOVANJ V L. mi nic bo ta, da se bodo ukvarjale •očenimi materami, ki v 12.700 družin v tržaški občini še vedno nima primernih stanovanj Od teh jih živi 5000 v «neprimernih» stanovanjih, 7700 pa v sostanovanju Stanovanja v novih zgradbah privatnikov so predraga za večino prebivalstva Vzporedno z ljudskim štetjem oktobra 1861, je tržaška občina izvedla tudi štetje stanovanj v mestu, predmestju in zgornji okolici. Na osnovi tega štetja so prišli do zelo žalostne ugotovitve, in sicer, da je še vedno 12.700 družin, ki nujno potrebujejo ustrezno stanovanje. Od teh je 5000 družin, ki živijo v neprimernih stanovanjih, 7.700 družin pa živi v sostanovanju. V tem številu je tudi precejšen del ezulskih družin. Kljub temu pa omenjene številke dokazujejo, kako počasi napreduje gradnja ljudskih stanovanj in koliko družin še vedno živi v nezdravih in neprimernih stanovanjih. Občinska uprava je ugotovila, da je bilo konec lanskega leta v tržaški občini na 273.742 stalnih prebivalcev 98.442 «primernih» stanovanj z 294.839 stanovanjskimi prostori. Hkrati je bilo še vedno 5.606 neprimernih stanovanj (stanovanja v lesenjačah, kleteh, v šolah in vojašnicah, ki so jih priredili za brezdomce). Ob tej priložnosti je občinska uprava napravila tudi nekakšen obračun o številu stanovanj in prebivalcev ter o številu novih stanovanj, zgrajenih v zadnjih 10 letih. Zato je vzela za osnovo številke o stanovanjih, ki so jih ugotovili ob ljudskem štetju leta 1951. Tako je bilo leta 1951 na 272.522 stalnih prebivalcev skupno 70.122 «primernih» stanovanj z 231.700 stanovanjskimi prostori, «nepr_i-mernih» stanovanj pa je bilo 2.615. Iz omenjenih podatkov vidimo, da se je število «primernih» sta- SINDIKALNA PANORAMA V AVGUSTU Pred ponovno oživitvi! o sindikalnih borb kovinarjev V gibanju so: uslužbenci javnih lokalov, bivši policisti IVU, uslužbenci krajevnih ustanov in zdravniki v bolnišnicah Vsako leto v avgustu vlada po navadi sindikalno mrtvilo, saj je to čas dopustov v tovarnah, ki so često tudi kolektivni. Ker pa dajejo poudarka sindikalnim borbam predvsem kovinarji, pomeni njihov dopust dejansko tudi presledek sindikalnih borb. Na vsak način pa bo že prihodnji mesec tudi ta sektor ponovno oživel, ker se takrat zopet pričnejo pogajanja med sindikati in predstavniki zasebnih kovinarskih podjetij. Seveda pa ta pogajanja ne bodo lahka, ker so razlike med zahtevami delavcev in ponudbami delodajalcev zelo velike. Letos pa je za razliko od prejšnjih let mesec avgust na sindikalnem področju precej razgiban in prav zaradi tistih strok, ki običajno ne stavkajo. Predvsem so že stavkali in so zopet napovedali stavko za četrtek uslužbenci javnih lokalov,, ki jim delodajalci nočejo priznati upravičenih zahtev. V poslednjem času je zopet postalo pereče vprašanje bivših policistov. ki so bili v službi pri ZVU in ki so lani na podlagi za kona 1600 prestopili v civilno državno službo. Ti uslužbenci so močno prikrajšani pri prejemk-h, saj jim jemljejo toliko osebne doklade, kolikor znaša nova me sečna doklada, ki so jo priznali državnim uslužbencem sploh. Se- ni stvari, ki ju rimski birokrati trpajo v en sam koš. Ce bi namreč sprejeli takšno razlago, bi ne smeli priznati tem novim državnim uslužbencem nobenega poviška, dokler ne bi z vsem, lovnni poviški dosegli višine osebne doklade, do katere pa ,majo bivši uslužbenci pravico, če so jim z uvrstitvijo v novi stalež dodelili nižjo plačo, kot so jo imen v službi vladnega komisariata oziroma še prej v službi bivše ZVU. Splošno sindikalno načela je namreč, da se dosežene plače ne smejo nižati, saj bi to pomenilo nazadovanje. Mesečna doklada, ki je bila priznana državnim uradnikom, povzroča vrenje še v eni kategoriji, med uslužbenci krajevnih usta- Nad 7 milijonov lir za žrtve potresa Tržaški radio je do sinoči ob 20. uri zbral za pomoč žrtvam potre- sa v Južni Italiji 7 milijonov in 200 tisoč lir od katerih en milijon v zadnjh 24 urah. Od tega so darovalci že izročili 3.479.000 lir, za preostalo vsoto pa je sprejel radio od njih sporočilo po telefonu. Med drugimi Je prispeval 10.000 lir tudi ((Primorski dnevnik«. nov, to je občine, pokrajine, ECA itd. Ze januarja meseca so tržaška in druge občine sprejele sklepe, po katerih se priznava vsem tem uslužbencem omenjena doklada in se jim vtem izplača predujem nanjo. Toda pokrajinski upravni odbor, ki ima vlogo nadzornega, rekli bi raje zaviralne, ga organa nad občinami in pokrajino, še ni odobril ustreznih sklepov občinskih svetov. Zato grozi sedaj okrog 6.000 uslužbencev krajevnih ustanov s stavkovnim gibanjem, če se pokrajinski upravni odbor ne zgane. V stavkovnem gibanju so tudi zdravniki, zaposleni v bolnišnicah. Ti zdravniki delajo na splošno v slabih delovnih pogojih. Zaradi tega so že enkrat stavkali, sedaj pa so napovedali novo stavko za 7. in 8. septembra. Ko bo stavka, bodo zdravniki omejili svojo službo na najbolj nujne primere ter ne bodo delali na račun raznih bolniških blagajn niti v raznih laboratorijih za analize. Seveda bi ta stavka zelo prizadela javnost in zato je pričakovati, da bodo vladni organi posredovali, da se zahtevam zdravnikov, ki opravljajo tako važne naloge, ugodi. novanj v tržaški občini povečalo za 19.232 s skupno 63.193 stanovanjskih prostorov. Poleg tega je tudi razvidno, da se je več kot podvojilo število ((neprimernih« stanovanj, ki je naraslo od 2.615 leta 1951 na 5.606 konec lanskega leta. Kot je že omenjeno v začetku članka, v tem številu niso vštete družine, ki živijo v sostanovanju in ki ravno tako nujno potrebujejo stanovanje. Res je, da je še vedno mnogo ezulskih družin, ki živijo v lesenjačah. Toda njihovo število se od 1951 do 1961 gotovo ni podvojilo, saj so zgradili za njih cela naselja v mestu in v okolici, čeprav moramo upoštevati, da se je po letu 1954 število ezulskih družin na našem področju povečalo. Zato ostane dejstvo, da se je v adnjih 10 letih znatno povečalo število domačih družin, ki nimajo primernega stanovanja in živijo v nemogočih stanovanjskih razmerah. Nadalje je iz štetja stanovanj v občini tudi razvidno, na katerih mestnih področjih se je najbolj razvila stanovanjska gradbena dejavnost. Tako so ugotovili, da je bilo lani v osrednjem delu mesta 46.477 stanovanj ali 10.2 odstotka več kot leta 1951; v predmestju je bilo skupno 38.688 stanovanj ali 45.5 odstotka več, v zgornji okolici pa je bilo konec lanskega leta 4.259 stanovanj ali 56.4 odst. več kot leta 1951. Iz tega je razvidno, da se je sorazmerno največ povečala stanovanjska gradnja v zgornji okolici, nato v predmestju, v osrednjem mestnem predelu pa najmanj. Pri tem pa moramo poudariti, da se je razvoj stanovanjskih gradenj v zgornji mestni okolici povečal predvsem na račun zidanja stanovanj za ezule, saj so jim v zadnjih 10 letih sezidali na Opčinah, Konto-velu in v Križu cela nova naselja. Medtem ko je štetje stanovanj ugotovilo, da je bilo leta 1961 nad 19.000 stanovanj več kot leta 1951, kar je treba pripisati izključno Poslovilni sprejem pri generalu Vismari General Vismara, ki odhaja iz Trsta je priredil v oficirskem krožku poslovilni sprejem. Med drugimi so se ga udeležili tudi vladni generalni komisar dr. Maz-za, župan dr. Franzil in predsednik pokrajine dr. Delise. Ob priliki srebrne poroke L ADIJA in ANI VODOPIVEC želita obilo sreče sinova Ladi in Julij. z nepori mnogih primerih celo zapustijo svoje družine, da jim bodo pomagale premostiti razne težave in jih pripravile na vrnitev v krog družine; skrbele bodo, da tudi očetje priznajo svoje otroke, kakor tudi za vključitev v normalno družbeno življenje vseh neporočenih mater Poleg tega pa pravilnik predvideva tudi ustrezno podporo otrokom v zavodu, da ne bodo čutili pomanjkanja družinskega okolja. Zato bo nad temi . otroki bedelo strokovno osebje, med katerim bo tudi en psiholog. Poleg tega se bo moral pokrajinski svet ukvarjati tudi ; novo ureditvijo značaja dosedanje bolnišnice za kronične bolezni. Tudi za to preureditev je bila sestavljena posebna pokrajinska komisija, ki je v glavnem zaključila svoje delo. Upoštevajoč dejstvo, da je bolnišnica last občinske uprave, ki pa jo pravlja pokrajina, bodo z novim pravilnikom dali tej bolnišnici novo avtonomno notranjo ureditev. Reorganizacija osebja v bolnišnici bo zahtevala zaposlitev za moški oddelek še dva nova primarija, dva pomočnika ter pet ali šest asistentov, ki se bodo u-kvarjali z delom v laboratoriju. Nov pravilnik bo nudil zdravnikom možnost napredovanja v službi. Poleg tega pa bodo zdravniki . razbremenjeni dosedanjega administrativnega dela, ki ga bo opravljalo drugo osebje. Prireditve in objave Slovenska prosvetna zveza priredi v četrtek, 30. avgusta ob 20.30 na stadionu «Prvi maj« na Vrdelski cesti 7 KONCERT primorskega akademskega zbora ((VINKO VODOPIVEC« iz Ljubljane Pevski zbor bo nastopil v Trstu ob povratku z mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Arezzu Vstopnina' sedeži 200, stojišča 100 lir, prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta Šolske vesti Mmmmuu0t Nazionale 16.00 «Bratje rop’r.LV sa» (I fratelli di Jess il Da Technicolor. ^ Fenice 16.00 «Normam». 113 lor. Cameron Mitchell. , jo* Excelsior 16.00 «Grozna iajrl, jti* torja Hichcocka« (L’orrit>il* ,j(i to del dr. Hichcock). Prepc mladini. .-ijctt* Grattacielo 16.00 «Zarota ne° j,,' (La congiura degll innoce^n(ne Tecihni-color. Shirley Mac Arcobaleno 16.00 ((Človeška sil*' furia umana). James Cagn ^ ginia Mayo. „«9* Supercinema 16.00 «Trije s0.'.!# (I tre nemici). Raimondo „ Gino Bramieri. .»-jj#1 N, Alabarda 16-00 ((Asfaltna ,jj* (Giungla d’asfalto). Mariu roe. /j o1* Aurora 16.30 «Pet važnih ur« ■ importanti). .g Cristallo 16.30 «Rešil bom bežen« (SalverO ij mio atILpdl'1 Sestanek pripadnikov Mladinske iniciative V petek bo ob 20.30 v Gregor, čičevi dvorani v Ul. Geppa 9 sestanek članov in simpatizerjev Mladinske iniciative. Na dnevnem redu predavanje o bazoviških junakih ter razgovor o pripravah za enotno proslavo. lliluililliiiifiiiiiilllilllliiiliiiilliiliilliiiiiliiliiliiiMiiiiiiiiminniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO VEČLETNEM ZAVLAČEVANJU IN ODLAGANJU Sedem novih lekarn v tržaški pokrajini Lekarne bodo odprli v Sesljanu, Zavljah, Bol juncu, Kja. dinu, na Proseku in Rocolti ter pri Zgornji Magdaleni Tržaški pokrajinski zdravnik je zaužila dva zavojčka pomirjeval- gradnji novih stanovanj je v tržaški občini na žalost še Veda gre za dve popolnoma loče- . ...........,.<■>■......................................."Ulil,"MIH,...H" PRA VDA PROTI «ENALOTTU» IN €TOTOCALCIU» Priziv v zadevi stavnih listRov Toži te!j Tamanini iz Trsta zahteva - kot je znano -odškodnino za svoj izum v višini 420 milijonov lir Včeraj zjutraj sta pravna za-1 nih listkov, ki Jih je tiskal »Ena-stopnika Vittoria Tamaninija — lotto«, zaplemba, ki jo je odlo-odv. Pavanini iz Benetk in odv. Antonini iz Trsta — vložila v i-menu svojega varovanca priziv proti razsodbi tržaškega sodišča v zvezi z znano tožbo »kopirnih stavnih listkov« (schedine a ri-calco), ki jo je Tamanini kot izumitelj vložil proti družbama »Totocalcio« in »Enalotto«, ker sta se nedovoljeno poslužili njegovega izuma. Tržaško sodišče je sicer priznalo veljavnost Tamaninijeva izumu, tako zaradi novosti in originalnosti kot zaradi njegove industrijske uporabe, vendar je u-gotovilo, da obstaja med obema stavnima listkoma — Tamaninije-vim in »Enalotto« — določena razlika, zaradi česar je bila Tamaninijeva zahteva po izplačilu 120 milijonov lir odškodnine zavrnjena. Z vložitvijo priziva pa ostane še vednfr v veljavi zaplemba stav- PREDAVANJE V DOLINI Socialistična ideja in Slovenci ioan.. »»vrni ua uiua, k Vedno, in to po ugotovitvah občinskih uradov, 12.700 družin, ki živijo v ((neprimernih# stanovanjih. Večina od teh družin si gotovo ne more privoščiti stanovanj, ki jih zidajo zasebniki, ker najemnine zlasti v novih hišah stalno naraščajo in presegajo za povprečna stanovanja že več kot polovico povprečne delavske plače. Ravno tako si ne morejo delavske družine privoščiti, da bi kupile novo stanovanje. Zato je še vedno odprto vprašanje gradnje ljudskih stanovanj, ki v zadnjih letih zelo počasi napreduje, in sicer tako počasi, da nova ljudska stanovanja ne morejo kriti niti potreb, ki se sproti pojavljajo, kaj še, da bi spravili pod streho družine, ki Že leta in leta čakajo na stanovanje. izdal dovoljenje, da se v tržaški pokrajini lahko odpre sedem novih lekarn. Lekarne bodo odprte v Sesljanu, Zavljah, Boljuncu, Rocolu, Kjadinu, pri Zgornji Magdaleni in na Proseku. S tem je bilo sedaj rešeno vprašanje novih lekarn v omenjenih krajih, ki so se v zadnjih letih razvili in so bili odvisni od lekarn v oddaljenih krajih. Zahteve po odprtju teh lekarn so bile postavljene že pred leti tudi v tržaškem občinskem svetu. Toda rešitev teh zahtev se je zavlekla zaradi raznih zakonskih predpisov, ki določajo, da mora biti na področju določeno število prebivalcev in da mora za vsako novo lekarno dati dovoljenje ministrstvo ža zdravstvo. Da ni prišlo še do sedaj v Trstu do rešitve tega vprašanja je bilo precej odvisno od lastnikov sedanjih lekarn, ki so se upirali otvoritvi novih, češ da so itak v našem nega sredstva, nato pa odšla v spalnico, kjer se je vrgla na posteljo. Na srečo je nekdo pravo- časno obvestil Rdeči križ in mlado ženo so odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so jo na prvem zdravniškem oddelku s pridržano prognozo. Začetek sezone ljudskih koncertov Avtonomna ustanova tržaškega občinskega gledališča »Verdi« sporoča, da bo v začetku septembra tržaški filharmonični orkester obnovil svojo dejavnost s ciklusom ljudskih simfoničnih koncertov, ki bodo v dvorani Avditorija v Ul. Teatro Romano. Otvoritveni koncert bo 7. septembra ob 21. uri. Orkester bo dirigiral Ferdinando Guarnieri, kot solistka pa bo nastopila pianistka Marcella Crudeli. Program U „ „ L. _ 1 .1.1. jl. . t» :• * , . ,__^ ___ m»uva marceiia Gruuen. rruE “S ki kllpnt" 1 bo obsegal skladbe: Rossini LNA”'„ k! J*™ .0dJe“aJ0.-k],.e.n-t^ -Svilena lestev«, simfonija; Jachi- • Nemirna ura«, za godala Končno je bilo tudi to vprašanje rešeno in predmestni ter okoliški kraji bodo imeli svojo lekarno, tako da ne bodo več odvisni od oddaljenih lekarn. Poskus samomora V nedeljo je poskusila napraviti samomor komaj 16-letna Marija Cervazzi por. Bearzotto. Mlada žena je popoldne v svojem stanovanju v Ulici Ginnastica 46 čil predsednik tržaškega sodišča in zaradi česar se »Enalotto« ne bo mogel poslužiti teh listkov. V naslednjih dneh bodo pravni zastopniki Tamaninija vložili priziv tudi v zvezi z razsodbo proti »Totocalcio«, ki je enaka prejšnji. Tamanini zahteva, da mu »Totocalcio« izplača moralno in materialno odškodnino v skuu-nem znesku 300 milijonov lir. Skupno torej 420 milijonov lir, in sicer za čas od dneva, ko sta obe družbi izdali kopirne stavne listke do dneva začetka tožbe. Zanimivo je, da sta obe družbi še po začetku tožbe pred tremi leti izdajali kopirne stavne listke, zaradi česar naj bi imel Tamanini pravico potrojiti svoje zahteve po odškodnini. Vsekakor se predvideva zanimiva pravda, ki bo poleg igralcev jjTo-tocalcio« in »Enalotto V soboto zvečer je Skud »Misel in delo« priredilo v kulturnem domu v Dolini zanimivo predavanje tov. Staneta Bidovca o »Socialistični ideji in Slovencih«, ki se ga je udeležilo precejšnje število domačinov. V svojih izvajanjih je predavatelj prikazal zgodovino socialističnega gibanja v Italiji, Avstriji in posebno še v Trstu. Tudi tržaški Slovenci so množično delovali v Socialistični stranki že pred prvo vojno; ustanovili so Ljudski oder, ki je združeval okrog 70 društev po Prim°r-skem, s pevskimi zbori, knjižni- cami, dramskimi odseki idr. Orisal je nato bofbo PSI proti fa- šizmu, za mir in demokracijo, ki je dosegla prvo veliko zmago z republiko in ustavo. Poudaril je stališče PSI proti blokom in za svobodno izbiro poti v socializem. Končno je pozval na skupno delo v obrambo narodnih pravic ter k ustvaritvi narodne solidarnosti proti potujčevanju. Avtomobil v motor Z motorjem »Gillera« se Je odpeljal z dela 18-letni električar Giuseppe Dusconi iz Ul. San Cili-no 35. Dusconi je zapustil tovarno Atlas v žaveljskem industrijskem pristanišču, na križišču proti Trstu pa ga je podrl z avtomobilom «Fiat 500» 25-letni Ferruc-cio Fiscer doma iz Milj. Pri padcu se je Dusconi ranil po ustni-zanimala I cah. opraskal desno ramo in uda- predvsem razne izumitelje in last-1 ril po »akti. Zdravil se bo osem nike patentov. dm' m a a Veliko število svojcev znancev in ranca *??.p°po1 d"e spr?‘ ji Padri Menotti — »Koncert za klavir in orkester«; Soštakovič: »Simfoni- ja št. 9, op. 70». Naslednji koncerti bodo: V petek, 14. septembra: diri- gent Marek Janowsky, solist Miloš Pahor (flavta); V petek, 21. septembra: diri- gent Erminia Romano, solistka Alba Novella Scherinzi (harfa); V petek, 28. septembra: diri- gent Claudio Scimone, solist Ar-manno Molinaro (violina); V petek, 5 oktobra: dirigent Roberto Caggiano, solistka Bru- na Barbetti (klavir); V petek, 12. oktobra: dirigent Aldo Faldi; V petek, 19. oktobra; dirigent Franco Ferraris, solist Claudio Strudhoff (baritonist). Ravnateljstvo državne srednje šole v Trstu sporoča, da se bodo zače. 11 vsi popravni Izpiti v ponedeljek 3, septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine Obenem obvešča, da se nadaljuje vpisovanje v vse tri razrede do 25. septembra. Podrobnejša pojasnila dobite v tajništvu vsak dan od 9 do 12. ure. * * * Na drž. učiteljišču s slovenskim učnim Jezikom v Trstu se bodo za. čeli vstopni m popravni Izpiti dne 3. septembra ob 8.30. Pismene skušnje za usposobljenost, n! Izpit pa se začno 14. septembra ob 8.30. * :!s * Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda v Trstu, Ulica Caravaggio 4, sporoča, da se bodo po. pravni izpiti začeli v ponedeljek 3. septembra 1962 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski zavoda. Usposobljenostnt popravni izpiti se bodo začeli 14. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo Iz italijanščine. Vpisovanja za šolsko leto 1962-63 trajajo do vključno 25. septembra. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. # * # Ravnateljstvo državne Industrijske šole v Dolini obvešča, da se bodo popravni izpiti vseh vrst pričeli v ponedeljek 3 septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Zainteresirani učenci si lahko ogledajo urnik in razpored izpitov na šolski oglasni deski. Vsi učenci, ki so izdelali I. In II. r. ter tisti, ki niso izdelali, so vabljeni, ..i...... , cii...,,.. -nniro .."tla zalesu« (Silvestro contro kanice v technicolor, ^ l- les). Slikanice v leciH"*— «(■ Asloria 17.30 »Življenje se 13 nnAiu Nflnrlmi ri — Ifi Iftt P M'1’*' dano. Astra 16.30 ((Pustolovščina v (Avventura a Malaga). puli« Vittorio Veneto 17.00 KevUa skih filmov: «Mačkina senc ombra del gatto). Abbazia 16.00 ((Morilec# no). M-arcello MastroianO1-,cfl Marconi 16.30 ((Rdeča iar°waVn‘ , 'i (La strega rossa). John l)i«i Ideale 16.30 «Derec« (to 50 ' re). Technicolor. KINO l’|{" Prosvetno društvo v 5“'^ redi v nedeljo 16. sePtemStltK ij, h dnevni Izlet na Belopeška Ig#! Aj v Kranjsko gor0 (S proPus v iv Vpisovanje in Informacij'■ , j tvenih prostorih, Ul. dl ser.V2) vsak večer od 20.30 do 2* ^' * Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. In 27. avgusta se Je v Trstu rodilo n otrok, umrlo Je 19 o- UMRLI SO: 3-letnl Emili Paolo. 55-letni Gerinl Antonio, 58-letna Riz-zitelii por. Portalurl Assunta, 58-letna Umari Martina, 77-letna Sciar-ra por. Modun Maria, 71-letna Puntar vd. De Vecchl Giuseppina 73-letn-a Paulovlcih por. Bertini Antonia, 23-letni Luipi Franco, 83-letna Zandonadi vd. Sohiieo Rachele, 57-letni Corbatto Isidoro Mario, 69-let-ni Zambelli Giovanni Ernesto, 30-letna Bros por. de Comelll Vanda, 75-letni Sgubln Giacomo, 64-letna Giacomelli vd. Misciosci-a Maria, 51-letnl Gaballo Gregorlo. 72.-letnl Red. lich Giuseppe, 60-letna lurzolla Ste-fania, 4 mesece stari Dusslni Vito, 57-letni Ricca Pietro. GLASBENA MATICA V TRSTU Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo v dneh od 1. do 8. septembra v šolski pisarni v Ul. R. Manna 29/1, tel. 29779 od 10. do 12. ure. Poučujejo se klavir, violina in vsi ostali orkestralni instrumenti. Pričetek pouka v ponedeljek 10. septembra 1962. VALUTE V TRSTU dolar 619.70 švicarski frank 143.45 funt šterllng 1736.— francoski frank 126,— marka 155.12 šiling 24,— pezeta 10.34 dinar — .70 marengo 4950,— zlato 710.— . j i« predvaja danes, dne ^ z začetkom ob 19.30 uri (LEPOTICE ZRAKA’ (Le belle delTaria) Igrajo: JOSE’ SUAREZ. VANNA RALLI NOSCHESE »Ul tli f * $ "'“»Dej -V I' ,,ts S Na a S iti S A ■"hii (1* (f1 N*ll hv 6 C1 v* & >i! $ sobote in nedelje. j • * * _ -n. Prosvetno društvo «S. &lnjM' - fijM priredi za člane izlet v tA nja In okolico dne 16. 1. Vpisovanje na sedežu j, nedelje 26. t.m. d0 vklJuW°)0>J A, tembra t.l. ob nedeljah t*,1 ' 12. in ob delavnikih Od ure. * * * 9 sA lzici na iviaii'S<»i t. rf V 't . vpisovanje v Ul. Geppa 9'“’ 0>: nih urah. J <,;( lrn»<3 / C*1 priredi v nedeljo 9 sepl i|% Ljubljano, na Bled. k V jezeru ln k slapu Savi' ^ t v, vanje vsak večer v drus( |F», štorih. H J >ai, ' i1 'itiSi PREPROGE za pokrivanj' tl,0J ij (enači, zračne žimnice, ^ 'f (,( iA ouin m VESPE 125 1» '•l“Ke ki?1 stornim sedežem. Na °D‘ predplačila. Vel'ka >ZD J„iip)I*- in MOTO rabljene z ji plačevanja izred111 at/* i s-rss: -rSt&fip,s nudi: torb.ee raznovrstni * ne. namizne prte za posodo, blazine, mjrje, vreče za Pcr*10^" po ^ N vse Iz plastike in gurn* cenah. Obiščite čast < psi PRI MAGL1AHELLA nc1'^ nadaljuje prodaja; 0 jl-'' rila. kopalnih kostum 1|( znamk za muSke. ie"“7ap«»,l"-'l! po nepuDitiiin cenan. MAULIABELLA Trst- - Daidi št 11 nekaj k« toDusce postaje. , f " id’. TRGOVINA s sadjem Jn{6. išče vajenko. Starost J. lje. Interesentka naj s* r\C\, u fi nrnvl r*oČ4»rro li^Ia V pravi našega lista v Pellico l-II. S ° Z A L J ® 10*J X Delovnemu tovariš« j fll delu izrekata ob sm‘ upr%,( * soproge iskreno s o*8!',« J5!ii uredništvo Primors NOČNA SLUŽBA LEKARN Alla Redenzione, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Alla Mi. _ ' n___iixi». 1. Dniinci milo na zadnji poti tragično preminule«* * Palirič V*piJa' ki se Je nerva, Trg’ sv. Frančiška 1; Ravasl-smrtno ponesrečil na Trbiški cesti v bli*Jpl nrijateil!Zimrtvašnicc do nl’ TrB Llbert4 6: Al Galen0' ul- s CMlno 36 (Sv. Ivan). Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila za n-aša preljuba žena, mama, sestra in nona PAVLA ZADEL Pogreb nepozabne pokojnice bo danes v Rim«- i y Žalujoči: mož Anton, otroci Oskar Argio, Olga z možem ^ vačem in Mario, sestri, bra V K1 ( ki ter ostalo sorodstvo Trst. Rim, 28. avgusta 1962. - fe*?, ^odiSče v Rimu je % “»Mo' razsodbo v zvezi s Slo l0?la Prizivom, ki ga je S.i, ?rsko podjetje »Mo-Men«,. Budimpešte zaradi «ne-jtAj :®a prisvajanja imena ij,” nelojalne konkurence*. k^iniaiVT*1)1 se P™v gotovo še «i* Vzb„i?eetka celotne afere, 'kti n-f^cila mnogo pozornosti 0 vinskimi proizvajalci 1* Lucijsko SODIŠČE V RIMU JE RAZSODILO Furlanski in briški „tokaj“ Se lahko prodaja pod teni imenom Tako se je zaključila pravda med madžarskim podjetjem «Monimpex» iz Rudimpešte in dediči Economo iz Ogleja 1 • il^reč*’ ,Dr-UŽba ..............r—~ p vložil a tožbo proti de-. °nomo iz Ogleja, češ «Monimpex« k,da!i W'i,u»i .T.,' prodajo vino pod ? dali *okay». vino, ki so ga 1 “ti n J?8. svojih posestvih v I, Nil« * jJa‘ Madžarska družba h,.*' pod ie to ‘legalno, češ % , 'menom .Tokaj, lahko J. 7S0 nam° vino, ki je proiz-p^r,kern POdročiu Tokaja na S SodZ;Vrava je bila ha trža- jjsje , scu m sodniki prve j,Srp ju sPrejeli tezo madžar-zaradi česar so bili jjjtlpo P°nio obsojeni »zaradi C Utonr °nkurence». Toda deli iSiili , m° se seveda niso zali Slin razs°dbo in prepričani, If^šicnprav. 80 vložili priziv >T»lt0 . Prizivno sodišče. # nJier ,„pr*?l° do druge razpra-»Sjli rtni, °dvetniki obeh strank [?if. «, 'azati pravilnost svojih b2*»i i,*zprava je imela svoj R 'azati pravilnost svojih izvnPrava je imela sv°i i» 1 . v madridskem spo-£. spriJeta 1832, ki je bil po-, l|Ji* J9g4enJen in dopolnjen 2. , ? >ili v ItainV Londonu in je po-■nc1' IjS dpiljl veljaven s predsed-(, 1 l95o £tom St. 865 od dne isuZatre ■ N®men sporazuma je, C'iie ‘n. Prepreči lažnive in-1 r Pral, IZV,oru 'n kraju dolo-7 po»»k0dov’ Pr* čemer člen “elite, i; 1 obravnava vinske up'r.hi%„'£: J'ip» J°ma deželnih imen za I So ;‘nske pridelke, ki ne S S Pelnf1?11 dežel in Pokra‘ H. **Sr i?*.a ne konkurence, za-i;Sip i_Uz'va.io pridelki iz teh dežel značaj eksklu-tudi v pravnem smi- 1 j1'* osnovi tega se je IV. * bil „.a bitka, in prav člen V. ikov avn? orožie pravnih U de^j.. Podjetja «Monimpex«. ?ravn; Lconomo oziroma nii- *( 1 sij ,zast,opniki so tezo iz-jts .* da v tem primeru K.lt1dipat;la repression des faus- ■) ^"Oicati Kha^*.,dkaj?iZnnr moč ! i i.S i^ern.h lažnivih in- ra, saj se madžar- !* iit?(laiatllski lolrai proizvajata fl)0 et.ia :* P°d istim imenom S feij n ie vsem znana raz-jt > j« n’m in drugim: med-' i Km' in bližnji okolici # Roriških Brdih). n H^b^jPdiSče je ugotovilo, da V V leta imin Ita,i-ia sode]°-A la 1®24 pri delih novo- vin a ‘Office internatio- S»vV'Si o LP?dz“' k^r 80 “ ■ I. n“_^menih vinskih pri- A ‘S «V|J*Sa 1924 J V» lneRa * ' So'vVli^h -V | iMj . • I?. imemn vinskin pri-H ^ dokumentov in ;,,j# S'Sor^^ipslti oziroma de-Mj, Ma'riPet različnih vrst to-K.V^ela arske’ medtem ko je ti1 i/°0ai ^^^'.san med drugim 'ano o di Lison«. c k,yu M1 »er ^ izvor0ama lažnivem naka-itt S le Pridelka. V v^l da pr‘zivno sodišče bilo p” ^“Sdb^.cbstaja osnova za ,11»! S i.Slično b| 1 lmeni ‘Tokaj l°varin° Holraj in tocail ?ta i?Va jc v vsakem pr i *ToVn,rokai* na Ma, »t,j ih okay, v ItaIjjj že 1 ^ Sc loklrn Madžar- rJ Si' dn '" v rianji že tako k , se lahko tudi na- {11J Cbi ‘9di drn5,eta- Poleg tega vš i, lii| hloj drugi razlogi: obeh 'A 'ta Poarpnjati, kajti obe / Ct*v!,«ltle^rhueli- da ie z eri' |?lih»V|,'a »l08!1 jasno razviden / *Moniriedtem ko etiketa V^*0 0Z m^eX» nnlptf Hrnup. ’A J’ 10 UR BORBE S POŽAROM NA NABREZINSKEM PODROČJU Požar opustošil 120 ha borovih nasadov in pašnikov Po prvih cenitvah je ta, doslej največji, požar na Tržaškem, povzročil 9,5 milijona lir škode V nedeljo dopoldne je na na- po desni nogi. Z avtomobilom RK brežinskem področju prišlo do do-iso jo odpeljali v bolnišnico, kjer — J-! največjega požara. Ogenj — -—*—j.j.i— o po- li u>hT ,v ,°dnosu do dedi-N j'fieai ’ jLa'ri dejstvo je, da >V.n «Tv, ‘Tokaj, na Madžar- % } *Tokay. tudi da 1 > [i K' Nem^8 s. Posestev pri «e r\e*aa Vf>ce!a. c .....„„ 80 bili dediči Eco- je torej ne ločita po okusu, tudf ,z*menj ali, zlasti 'til S>'^a.dbtožb & r«dfi*‘ituhalk°hoTa in drugTh’ 4 :$;;^i. 1 < Ss? T ba »nelojalne v Rimu je pri- 1 zahte- y m pssr«?vx A v ‘ »s ."aSL-Sr ? ^usr y' ^&".Jošk"do,<,li okl> t 1»*«* som .oddelku sploš-Sf> r dela?, ob 18.40 sprejeli » t ll ^ iz ,Ca Maria Scocci-Vi ™Nliil>*'av»y,Ci010 San F°rtu-Iti v S delLi e Povedal, da 'i S Jržii,?al v ladjedelnici SeCi8tr,Pr> gradnji ladje ^ SO m6 lek'coo ploščo, C°v»li l železni ostruž-ta> d.°k0' v bolnišnici i„ ***** 8 dni' 4 i* Ponesrečil 18-let- 1* del° Mitri doma iz V ,ael Mare št. 7 ko [f ^n0U,,'ulatorVOri,:n tovarišem J i, sik Varj.L za napravo za nnLe' Akumulator v\'Smotri ^r8a Sansovino, ^VTUtoV* »Potaknil in mu '* J ia 0lnišnicitlSni1 prste leve %v8a PoslaS,° mu roko ob->v. **asiaU na zdravlje- SlL^O.1 PBo?L.51-letni urad- sedaj je zajel okrog milijon dvesto tisoč kv. m gozda in pašnikov in je divjal dobrih deset ur. Šele včeraj zjutraj so pogasili zadnja žarišča. Goreti je pričelo okrog 8. ure zjutraj. Takoj so poklicali gasilce, vendar gasilci z Opčin niso mogli omejiti požara, saj je suha trava in od sonca ožgano grmovje izredno naglo gorelo. Poklicali so na pomoč gasi'cp iz Trsta, toda vse je bilo zaman in požar se je nevarno širil. Od na-brežinske zgornje postaje pa vse do avto ceste je bilo vse v plamenih. Gasilcem ie prispelo na pomoč še skoraj 100 agentov javne varnosti, bataljon karabinjerjev iz Trsta in vojaki iz Nabrežine in z Opčin. Sele okoli 8. ure zvečer je uspelo požar omejiti, na pogorišču pa je še vedno skupina gasilcev. ki skrbi da ne bi žareči ogorki povzročil novega požara. Pri gašenju so se morali gasilci tudi čuvati številnih eksplozij vojaških granat in drugega vojaškega materiala, ki ga je še vedno polno po Krasu. Funkcionarji gozdrio^a nadzorništva so včeraj donr’'--o ugotovili, da .ie ogenj opustošil 8 ha zemljišča nasajenega s črnim borom in o-krog 112 ha zasajenih z borovci in delno s pašniki. Na borovcih je 5 milijonov, na pašnikih pa 3,5 milijona lir škode. Tudi včeraj je bilo več manjših požarov suhe trave in grmičevja, katere Pa so gasilci z lahkoto takoj pogasili. Med drugim je gorelo pri Saležu, Briščkih in pri Miljah. Tatovi v mesnici Tatovi so v noči med nedeljo in ponedeljkom vdrli v mesnico Mase v Ul. Ananian 4. Najprej so šli na dvorišče, tam pa niso imeli težav, ko so vdrli v mesnico skozi okno. Časa je bilo dovolj, tako da so podrobno preiskali ves lokal in v nekem predalu končno našli približno 18 tisoč lir. Poleg tega so sneli 12 salam, ki so bile obešene in odnesli pisalni stroj »Olivetti«. Vse skupaj je vredno okoli 100 tisoč lir. Lastnik je tatvino opazil šele, ko je trgovino odprl. so jo sprejeli na ortopedskem oddelku. VČERAJ IN DANES SREČANJA SINDIKALNIH ORGANIZACIJ IN DELODAJALCEV V RIMU Prekinitev pogaiani v Rimu za novo pogodbo gradbenikov Predlogi delodajalcev so bili za sindikalne predstavnike nesprejemljivi Danes posredovanje ministrstva za delo glede spora pri Ribiju Včeraj so se na sedežu ANCE (vsedržavna zveza gradbenikov) v Rimu pričela pogajanja o sporu, fci je nastal v goriški pokrajini med lastniki gradbenih podjetij in njihovimi uslužbenci. Mesec dni so dela na gradbiščih bila popolnoma ustavljena, kajti delodajalci so, razen maloštevilnih, pokazali vse prej kot željo, da zahteve svojih uslužbencev sploh vzamejo v pretres Gradbeniški delavci zahtevajo predvsem plačilo za tridnevno odsotnost, do katere pride na gradbiščih zelo pogostoma, ker so neseče, bodisi zaradi same narave dela, bodisi zaradi novih strojev vedno bolj na dnevnem redu Na zahtevo sindikalnih organizacij in zaradi dolgotrajne stavke, ki je gradbeniška podjetja nemalo prizadela, je prišlo do včerajšnjega sestanka Iz Gorice so odpotovali v RIM za CGIL Fulvio Bergomas, Edo Sfiligoj in dva delavca, Donda in Ferri, za CISL Giovanni Padovan, medtem ko bo U1L predstavljal Ezio Bianconi. Ista delegacija sindikalnih funkcionarjev bo danes zastopala tudi interesi uslužbencev avtoprevoz-niškega podjetja RIBI. Kot je jav. nosti znano, je bil promet, na progah, ki jih vzdržuje Ribi paraliziran skoraj 20 dni. Tudi tu se je delodajalec pokazal izredno trmoglavega in šele s posegom ministrstva za delo je prišlo do današnjega srečanja, za katero upamo, da bo prineslo toliko pričakovano rešitev spora. Ker so goriški sindikalni voditelji odsotni je preložen sestanek, ki je bil najavljen za danes in na katerem bi morali obravnavati pereča vprašanja goriških pekovskih u-službencev. Srečanje z delodajalci je napovedano za petek 31. Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli »z Rima vest da so se pogajanja med sindikalnimi pred. stavniki in lastniki gradbenih podjetij za proizvodno nagrado in plačila prvih treh dni odsotnosti na delovnem mestu zaradi nezgod ali bolezni na delu, razbila zaradi ab. solutno nesprejemljivih predlogov delodajalcev. Sindikalne organizacije so si zaradi tega pridržale pravico do nadaljnje akcije v obrambo intere. sov delavcev. Voda v stanovanju V nedeljo okoli 6. ure zjutraj je nenadoma počila vodovodna cev v Ulici Pietraferrata. V kratkem je prišlo do poplave, saj se je ustvaril pravi hudournik, ki se je usmeril proti stanovanm mladoporočencev Maria in Lidie Usi-gnolo. Njih stanovanje je neka.i pod ravnijo ceste in od ceste odmaknjeno. Voda je v kratkem času stanovanje povsem poplavila in dosegla višino 1,5 metra. Mladoporočenca sta se nenadoma znašla v vodi in sta se- ža silo oblečena komaj pravočasno rešila. Pohištvo v kuhinji in, sobi ter vsi ostali predmeti, oblgka, čevlji itd. pa so ostali v stanovanju in voda jih je pokvarila. Tako sta se znašla komaj dva meseca po poroki na cesti go'a in *-i'=a ter izgubila vse, kar sta imella. ............................... VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA 600 učencev se je vpisalo v prve razrede srednjih šol Med novimi gojenci pomorske sole v Piranu tudi 6 deklet . Rekordna žetev soli v piranskih solinah Slabost na delu Zeleni križ je moral včeraj pohiteti v Ul. Rismondo, kjer je prijela nenadna slabost 56-letnega Franca Boškina iz Gabrij št. 1, S tramvaja je padla 15-letna dijakinja Vojka Blaži-na iz Borgo S. Nazario 510 se je včeraj okrog 11. ure peljala s tramvajem proti Sv. Ivanu. Vozilo je odpeljalo iz Rotonde, ko je deklico poklicala njena prijateljica, ki je bila na pločniku. Dekle je skočilo z drvečega tramvaja ter padlo in si verjetno zlomilo levi mezinec ter potolklo Jane nu Yti > 1.7 si ;„et,re glob mu je je pa-na s VC si je s globoko «!»• n in v«-^esno zapestje, 'V^lohoito^.Jirino tudi levi le tudi ranjen V prve razrede srednjih šol koprskega okraja se je te dni vpisalo okrog 600 učencev. Največji priliv je v srednjo pomorsko šolo v Piranu, kjer se je letos vpisalo tudi šest deklet. V primerjavi z lanskim letom je veliki naval tudi na postojnsko gimna-1 zijo, kjer se je vpisalo 146 dijakov. Vse šole koprskega okraja bo letos obiskovalo okrog 20 tisoč učencev. V Kopru bodo letos organizirali tudi večerno ekonomsko srednjo šolo. S tem bo dana širšemu sloju prebivalstva možnost, da si pridobi srednjo ekonomsko izobrazbo. Razen tega bodo organizirali večerno politično šolo z oddelki za odrasle, za mladino in za prosvetne delavce. Ljudska u-niverza v Kopru namerava organizirati tudi tedenska predavanja o najvažnejših političnih dogodkih in problemih. * # * V piranski ladjedelnici bodo v kratkem splavili drugo izmed desetih ladij, ki jih grade za Indonezijo. To bo potniško-trgovska ladja z nosilnostjo 950 ton. Razen tega grade v ladjedelnici poseb- ki je zaposlen v Gorici pri podjetju Blanson. Slovenski arhitekti na Fabianijevem grobu Pred dnevi je štiričlanska delegacija Zveze slovenskih arhitektov odpotovala iz Ljubljane v Gorico, da se pokloni spominu pred kratkim umrlega arhitekta svetovnega slovesa Maksa Fabianija. Delegacija je v imenu slo-venskih arhitektov položila venec na njegov grob, ki leži na gori-škem pokopališču. Sestanek kmetov zaradi suše Pomenili se bodo glede škode in pomoči, ki bi jo morale nuditi oblasti Pokrajinska Zveza neposrednih obdelovalcev sklicuje za četrtek 30. t.m. ob 20. uri v Prosvetni dvorani v Doberdobu skupščino vseh neposrednih obdelovalcev zemlje iz Doberdoba. Na zborovanju bodo obravnavali važna vprašanja glede položaja, v katerem so se znašli kmetje zaradi letošnje suše. Sindikalne organizacije bodo podrobno začrtale mere in ukrepe, ki jih morajo sprejeti oblasti, da se vsaj nekoliko omilijo posledice hude suše. Vabljeni vsi neposredni- obdelovalci zemlje iz doberdobske občine! Popravni izpiti na nižjih šolah Na nižji srednji šoli (gimnaziji) in strokovni šoli v Ulici Randac-cio v Gorici se popravni izpiti pričnejo v ponedeljek, 3. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine in se bodo nadaljevali po vrstnem redu, ki je objavljen na oglasni deski teh dveh šol. REDEK JUBILEJ Josipina Pavlinova obhaja svojo 90-letnico Pavlinovo nono smo našli v njeni sobi pri oknu, kako opazuje pod seboj cestni vrvež in življenje, ki teče naprej, ne da bi se ob nas ustavilo niti za trenutek! Da, kako dolgo in kako kratko je lahko naie življenje! Nekomu je dolgčas te pri tridesetih, toda naša jubilantka, kakor da je večno mlada, toliko je v njej življenjske sile, razsodnosti, zdravega optimizma in veselja do življenja, Pa čeprav se je to neko- iiitlimitAlNNiminiiiitiiiiiitiiiimiiiiHmliiiiMiiiuiiiiiMiiiiiMmtnnifiiiiiitiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiimimniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiipi, VELIK GOZDNI POŽAR NA D0BERD0BSKI PLANOTI Gasilci, vojaki in vaščani so gasili pri Sv. Martinu Borba s plameni je trajala 8 ur - Škodo cenijo na 600.000 lir - Požar v gozdu pri Gabrjah predvaja danes, dne 28 t. m. z začetkom ob 18. uri Eastmaco-lor film: VENERA MORSKIH ROPARJEV (La Venere dei Pirati) Igrajo: GIANNA MARIA CANALE, MASSIMO SERATO SCILLA GABEL in LIVIO LORENZON Ob 20. uri se predstava nadaljuje na prostem. no ladjo za prevoz živine z nosilnostjo 2400 ton. Ladjo je naročila neka danska firma. Razen teh objektov je v ladjedelnici v gradnji tudi sesalni bager za pristanišče v Pločah. # * * Ugodno vreme je še nadalje naklonjeno piranskim solinarjem, ki so do 20. avgusta »poželi, že 17 tisoč ton soli, s čimer so 100-odstotno izpolnili letni proizvodni plan. Ce bo vreme še naprej u-stanjeno, bodo do konca septembra dosegli 25 tisoč ton. Letošnji uspehi pa niso samo posledica izredno lepega vremena, ampak tudi izboljšane organizacije dela. Z ustanovitvijo delovnih skupin, ki so nagrajene izključno po delovnem učinku, jim ie uspelo ob 10-odstotnem znižanju delovne sile znatno povečati proizvodnost. Izboljšali so tudi pripravo dela, ta-ko da je letošnji pridelek ne samo večji, ampak tudi kvalitetnejši od lanskega. * # * Slovensko Primorje je dobilo še eno turistično postojanko. N* vrhu Snežnika so odprli planinsko kočo, ki ima 16 ležišč. Glavna zasluga za dograditev tega objekta gre ilirskobistriškemu p'a" ninskemu društvu, katerega ž'a-ni so opravili mnogo prostovoljnih delovnih ur. Pomagala )e tudi občina, ki je prispevala 120 tisoč dinarjev. Pri urejevanju k°-če je s posebno zavzetostjo delal znani planinec prof. Karolin »z Ilirske Bistrice. « * * Koprska podjetja so dosegla v letošnjem letu vrsto uspehov Pri izpolnjevanju izvoznega plana. Vrednost izvoza v letošnjem prvem polletju je za 30 odstotkov večja kot lani v enakem razdobju. Največ uspehov so dosegla podjetja Lesonit, Tovarna organskih kislin v Ilirski Bistrici, Me-hanotehnika v Izoli, piranska ladjedelnica, izolski Delamaris in Javor s Pivke, Gospodarski strokovnjak} so opozorili, da kUVb uspehom še niso vsa podjetja IZ-koristila vseh možhosti in da 8e lahko izvoz do konca leta se bolj poveča. ### Y Petek okrog 6. ure zjutraj J* prišlo do vloma y Strunjanu - v hiši št. 63. Vlomilec je bil carino Krevatin, stanujoč V Trst • Omenjeni je s svojo tolpo že v* ' krat ilegalno prekoračil mejo. cu' prav so organi Ljudske miline " krenili vse potrebno, ga do P,1”’.' deljka še niso izsledili. Preb,v ' stvu pa so sporočili, naj bo P " vidno, ker gre za nevarnega parja. Sporočili so tudi Ple* osebni opis. Nevarnost pred požari postaja tudi na Goriškem vedno večja. Včeraj okoli 13. ure so prebivalci Sv. Martina na Krasu opazili velike plamene, ki so se plazili po južnem predelu in pretili, da zajamejo bližnje vaške hleve. Plameni so se širili po kraški planoti z veliko naglico in zajeli o-gromen del gozda. Preplah med prebivalstvom tega dela Krasa je bil tako velik, da so začeli sami nositi vodo v vrčih in gasiti plamene kolikor so mogli. Nato so poklicali goriške gasilce, ki so pod vodstvom poveljnika inž. Cascarina prihiteli s tremi četami na prizadeto področje. Ker je požar pretil, da zajame še večje površine Krasa in da doseže tudi vaške stavbe, so na pomoč prihiteli še gasilci iz Ronk, Gradiške in Tržiča ter vojaki iz Gradiške in orožniki Sv. Martina in Doberdoba. V^i so imeli dovolj dela, da so do 20.15 lahko preprečili in odstranili vse, kar bi lahko povzročilo nove požare na tem predelu. Škodo cenijo na približno 600.000 lir. Včeraj opoldne so morali vsi goriški gasilci pohiteti tudi v Drevored XX. septembra, kjer se je vnela suha trava na posestvu državnega podjetja za predelavo tobaka. Požar se je razširil na površini 7.000 kv. m in gasilci so imeli precej dela preden so ga pogasili. V Gabrjah se je vnel precej velik požar na gozdni posesti Viktorja Devetaka in Angela Mozetiča. Iz neznanih vzrokov je začel goreti gozd in plameni so v kratkem času objeli precej veliko površino. Hiter poseg gasilcev in vojakov, ki so jim prišli na pomoč, je preprečil, da bi bila škoda še bolj občutna. Zgorelo je približno 5 ha gozda in cenijo, da je škode za okrog 100 tisoč lir. Ob 13.30 so morali gasilci v U-lico Lungisonzo, kjer se je vnela slama, ki se je bila nakopičila ob cesti. Gasilci so poskrbeli, da je tudi ta manjši požar ponehal. Večjo škodo so plameni napravili na posestvu goriškega semenišča v Drevoredu D’Annunzio, kjer so plameni, ki so se najprej plazili po slami, zanetili tudi vinsko trto in je bilo ugotovljeno za približno 20.000 lir škode. la 148. Pri sekanju drv mu je sekira zdrsnila in ga ranila po palcu leve roke. Ozdravel bo v 10 dneh. V soboto ponoči v središču Pevme S sekiro se je ranil Včeraj ob 16. uri se je moral zateči po zdravniško pomoč v go-riško bolnišnico 11-letni Roberto Leon iz Standreža, Ul. sv, Mihae- Z motociklom v domačina pripetila in ki bi lahko imela še strašnejše posledice, je prišlo verjetno zaradi prehitre vožnje motociklista. Guolo je trčil z vso silo v Gabrijelčiča in Benso, ki sta se pogovarjala na cesti in se verjetno nista zavedla prihajajočega motociklista; bilo je skoraj polnoči in ob takih urah jima promet, ki je drugače skozi Pev-mo zelo živahen, ni delal preglavic. Trčenje je bilo zelo hudo in vsi trije so se znašli na asfaltu; najhuje je bil ranjen Gabrijelčič, ki ima zlomljeno piščal leve noge in več drugih poškodb. Bensa je bil ranjen v glavo ter zadobil močan šok. Najmanj poškodb je odnesel motociklist. Vse tri so z rešilnim avtom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico, medtem kp je pfišla n* »Japjfc pei sreče cestna policija, da toeno u-gotovi vzroke in določi krivdo povzročitelja nesreče, ., . 8iiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiinHiiiiii88auiiiatiiiiiiiiiiimtiiiii88i8iiiiiiii8ni8iastiiitniit USPELO TRETJE UMETNIŠKO SREČANJE V ŠTEVERJANU Prvo nagrado je prejel goriški slikar G. Mocchiutti Pohvaljeni tudi Dimitrij Cej in Marija Kjačič iz Gorice ter Klavdij Palčič iz Trsta Vse tri ponesrečence pridržali na zdravljenju v bolnišnici V noči med soboto in nedeljo se je pripetila v Pevmi pred o-troškim vrtcem huda prometna nezgoda, katere žrtvi sta postala 49-letni Romano Bensa, stanujoč na št. 41 in 55-letni Mirko Gabrijelčič, ki stanuje na št. 51 v Pevmi, Ponesrečil, pa se je tudi povzročitelj nesreče 38-letni Teo-filo Guolo iz St. Mavra. Do nesreče, ki se je t«ko nenadoma Lepo vreme je zvabilo na nedeljsko umetniško tekmovanje v Steverjan 85 slikarjev iz treh Benečiji Tekmovanje, ki je že tretje zapovrstjo, je bilo ti Formen-tinijevem parku, ki je kot nalašč prikladen za tovrstna srečanja Umetniki, med katerimi so bili zastopani predstavniki figurativne in abstraktne šole, so imeli pred seboj tako bogato panoramo in toliko slikarskih motivov, da niso bili v zagati, kaj naj vtisnejo na platno. Slikali so dopoldne in popoldne, pri tem pa so jim bili za družbo: dobro briško vino, piščanci na ražnju in orožniki, ki so pazili, da bi kdo ne kršil prepovedi fotografiranja točk, ki jih seka državna meja. Seveda je bilo okrog umetnikov tudi mnogo radovednežev, posebno otrok, ki so ugibali, kaj bo ga slikarja. Žirija, kateri je predsedoval u-metniški kritik Lucian o Budi ona, je po ogledu slik, ki so jih ob koncu tekmovanja tekmovalci razstavili ob grajskem zidu, podelila prvo nagrado v znesku 100 tisoč lir goriškemu slikarju Cesa-ru Mocehjutttt, po 50.000 lir so prejeti kot priznanje za izdelane motive še slikarji Sergio Altieri iz Caprive, Adriano Bon iz Trsta, Aliče Psa caropulo iz Benetk in Lenci Sartorelli iz Vidma. Nagrada 25.000 lir je bila izročena še novinarju in slikarju Renatu Tombolaniju iz Benetk. 11 slikarjev in slikark je prejelo še posebne pohvale in med njimi so tudi Klavdij Palčič iz Trsta ter Dimitrij Cej in Marija Kjačič iz Gorice. Goriška hranilnica je podelila nagrado 50.000 lir tržaškemu slikarju Nicoli Sponzi. nastalo izpod čopiča tega ali one NENADNA SMRT 30-LETNEGA RADA FERFOLJA IZ STANDREŽA Močan sunek vrgel mladeniča iz topolina pod kolesa tovornika Do trčenja prišlo na križišču Ul. Leoni in P. Diacono v ponedeljek ponoči Huda izguba za šlandreške športnike liko ustavilo od binkošti semkaj, ko zaradi obolelih nog ne more več v gostilno, med svoje domače, v svoj kotiček, kjer bi bila bliže tistemu okolju, ki jo je obkrožalo od davnega jesenskega dne 1895, ko se je z domačije pri Mihovih na Oslavj u poročila k sosedovim Pavlinom, v gostilno, ki je postala njen «dom» in brez katere bi si življenja skoro ne mogla zamisliti! *Da, zares je škoda, da ne morem več med goste! Koliko jih je šlo mimo mene, kolikim je bila naša gostilna na Ošlavju pred prvo svetovno vojno prijetno shajališče, kotiček za pomenek ob dobri briški kapljici. Prihajali so in odhajali, dolgoletni naši zvesti gostje! Se se spominjam sodnika dr. Kovačiča, državnega pravdni-ka Jegliča, pa zdravnikov Eržena in Bačarja. Rad je prihajal tudi predsednik goriškega sodišča dr. Kacafura. Tu so se srečavali, kramljali, peli in včasih tudi plesali, ali se prerekali med seboj slovenski profesorji, učitelji in drugi. Spominjam se Prijatelja, Zupančiča, ravnatelja slovenske gimnazije Ipavca, ravnatelja slovenskega učiteljišča Bežka, odvetnika Gabrščka, skladatelja E-mila Komela, pisatelja Feiglja in še toliko, toliko drugih...» Cela galerija slovenskih izobražencev izpred prve svetovne vojne; bogato življenje goriških Slovencev. Prišla je huda vojna, begunstvo v Ljubljani, kjer sta podjetna zakonca v Komenskega ulici zopet zaživela v gostinskih sobah in kuhala obrtniški mladež i! Povratek v rojstni kraj, odplačilo vojne škode in novi dom na sVialun, kjer so Pavlinovi že 40 let zvesti steber goriških Slovencev! Pri njih je bil tudi v najhujših časih fašističnega divjanja slovenski jezik čislan in spoštovan in tu gre noni Josipini velika zasluga. Zato ne more danes, da se ne bi jezila; »Slovencev je vedno manj, tudi v gostilni je to opaziti; no, to še ni najhuje, huje je to, da polovica Pevme in Podgore pošilja svoje otroke v italijansko šolo. Kam vodi tol Zakaj tako?» Res, zakaj tako, ko nas danes nihče več ne tepe, ker govorimo slovenski, ko nam lokalov ne zapirajo zato, ker pojemo v njih slovensko pesem? Kam so izginili ljudje, ki so imeli svoj ponos in dostojanstvo, ki so spoštovali jezik staršev? Pavlinova mati je vzgojila v zavednem slovenskem duhu tri sinove in štiri hčere; danes je tudi babica in celo prababica trem fantkom, ki žvrgole po slovensko. Zares vzgledna žena in vzgojiteljica! Pevme i, Oslavci, Steverjanci in poprej še Brici iz Oseh briških vasi so imeli in imajo pri Pavlinovih svojo »obvezno postajo» pred odhodom z mestnih kupčij/ Danes pogrešajo Pavlinovo nono, fci jih opazuje le z okna, kako vedno bolj motorizirani hite proti svojim domovom! Da, čas beži, spreminjajo se ljudje in navade. Se mlekaric ne bo kmalu več, tudi briško vino pojenja! Koliko novosti za ženo, ki se je rodila tam daleč v onem stoletju: 28. avgusta 18721 Pa vendar je njen spomin jasen, precizen/ Ko jo vprašamo za najbolj žalosten dan v njenem življenju, se spomni na tisti vroči julij 1942, ko so fašisti na Oslavju pretepli njenega sina, pokojnega dr. Josipa, m na september istega leta, ko sta morala Josip in Milko v zapor. »Na bombe, ki so nam jih vrgli v hišo kar šestkrat in nam napravili dosti škode, se še zmenila nisem, in tudi ko so me pretepli v Ljudskem domu, ob Prešernovi proslavi februarja 1949. leta, mi ni bilo tako hudo, kakor takrat, ko so mi pretepli in pozaprli sinove in ko sem izgubila svojega prvorojenca Josipa!» Toda življenje mora iti svojo poti »Bilo je dosti hudega, a če sem le mogla sem bila veselo razpoložena, in kljub vitemu, kar sem morala včasih prenesti, sem skušala ohraniti dobro voljo. Zame so najsrečnejši dnevi takšni, kakršen bo današnji( ko bom okoli sebe zbrala vse svoje otroke, vnuke in pravnuke, res, takrat bom od veselja ganjena do solz.* Pavlinovi noni, ki je v 90 letih svojega življenja pokazala toliko korajže tn smelega optimizma v bodočnost, želimo ie mnogo takšnih srečnih dni! dm Včeraj zjutraj se je po Stan- i na drv, s katerimi je bil šofer drežu bliskovito razširila strašna namenjen v notranjost države. vest o nenadni smrti komaj 30-!etnega Rada Ferfolje, ki je bival z materjo in bratom na glavnem trgu v poslopju štev. 2. Fer-folja je izgubil življenje pri pro-naetni nezgodi, ki se je pripetila v noči med nedeljo in ponedeljkom na križišču Ul. Leoni in p- Diacono. Ob 2.45 se je mladenič, skupno s prijateljem Brunom Bricem, vračal v svojem to-Polinu 500, GO 10547, iz mesta Proti domu. Prihajal je z vozilom Po Ul. P. Diacono in moral bi bil prečkati križišče iste ulice z Ul. Leoni, da bi potem lahko nadaljeval pot do železniškega pod-v°za. Toda križišče, ki še spušča nekoliko v dolino, je bilo zanj Usodno! Prav tedaj je namreč privozil po Ul. Leoni navzdol jugo-s*ovanski tovornik s prikolico GO 80-97, katerega je vozil 42-letni ^'Ivester Bratina iz Nove Gorice. Tovornik in prikolica sta bila pol. Pri vožnji je imel prednost tovornik. Prometna policija včeraj, kljub skrbnemu ogledu na kraju nesreče, ni mogla še ugotoviti, kako je sploh prišlo do tega, da je nesrečni Ferfolja, ki je privozil z desne strani, nenadoma s prednjim delom avtomobila trčil v zadnjo desno stran tovornikove prikolice. Ali nesrečnež m uspel pravočasno in pravilno odmeriti razdalje tovornika, ali je nenadoma izgubil oblast npd vozilom; vse to so ugibanja, ki jih bo mogla razčleniti samo še nadaljnja podrobna preiskava. Dejstvo je, da je bilo trčenje tako močno, da je ubogega mladeniča vrglo iz topolina naravnost pod levo kolo prikolice, kjer je bil na mestu mrtev. Nu kraj strašne nesreče so poklicali prometno policijo in nekdo tudi Zeleni križ, toda na žalost je bila vsaka pomoč odveč. Drugi potnik pri nesreči ni bil niti ranjen in tudi avtomobil ni bil posebno poškodovan. Mrtvega Ferfoljo so pripeljali včeraj iz mrtvašnice na glavnem pokopališču domov v Standrež, od koder ga bomo spremili danes ob 10. uri na njegovo zadnjo pot na domače pokopališče. Prerana smrt mladega Rada je neizmerno prizadela njegove domače in številne prijatelje. To je zelo hud udarec tudi za štandre-ške športnike; pokojni Rado se je namreč z veseljem in vsestransko požrtvovalnostjo udejstvoval pri domačem športnem društvu »Juventina« in bil je tudi član njegovega odbora. Njegova izguba je prizadela vse, ki so ga poznali in cenili. Bil je zaveden slovenski mladenič, kakršni so lahko samo za vzgled naši dora-ščajoči mladini! Družini pokojnika in ostalim sorodnikom izreka uredništvo globoko sožalje. Darovi in prHpevki Karel Prinčič izpod hriba * Pevmi,- daruje za Dijaško Matico 500 lir. VERDI. Zaprto. CORSO. 17.00: »Nasilneži*, barvni film v cinemascopu, Edvvard Robinson. VITTORIA. 17.00: »Poletje in dim* (Estate e futno) L. Carvey m G. Page Ameriški barvni film v ci. nemascopu. Vstop prepovedan mladini pod 16. letom. CENTRALE. 17.00: »Človek dva. krat ubit* (L’uomo ucciso due due volte), M. Petrowa in C. Wolff. Nemški čmobeh film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od. prta v Goric, lokama SORANZO, Korzo Verdi št. 57. tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 31.4 stopinje ob 13 uri najnižjo 16,6 stopinje ob 815. Povprečne dnevne vlage je bilo 61 odst. SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO V DIRKAUŠČNSH PANOGAH Burtonova nova prvakinja v zasledovalni vožnji V vožnji za motorji je naslov svetovnega amaterskega prvaka osvojil Belgijec De Loof MILAN, 27. — Včeraj in danes se je nadaljevalo svetovno kolesarsko prvenstvo v dirkališčnih panogah. V nedeljo je bila osrednja točka sporeda hitrostna vožnja amaterjev za dodelitev mavrične majice. V finale sta se uvrstila Italijana Bianchetto in Beghetto. Šele po tretji odločilni vožnji se je Bianchettu posrečilo zmagati in si ohraniti naslov svetovnega prvaka. Danes pa so dodelili še dve------------------------- majici: v ženski zasledovalni vožnji in v dirki za motorjem za amaterje. Najbolj napeta je bila borba med ženskami in sicer med sedanjo prvakinjo Belgijko Reyndersovo in Angležinjo Burtc-ncvo. Ko so si vsi pričakovali zmago Belgijke, je Burtonova ostro potegnila in zmagovito zaključila vožnjo s težko doseglji-vim časom. Dovolj je, če povemo, da je 25-letna Angležinja, ki je mati šestletne deklice, prevozila progo s povprečno hitrostjo 45,112 km na uro. Re.vndersovi je pripadlo drugo mesto, medtem ko si je tretjega osvojila po zmagi nad rojakinjo Puronez Rusinja Tiho-mirova. Izidi: FINALE ZA PRVO MESTO: 1. BERYL BURTON (VB) 3’59”4, povprečna hitrost 45,112 km IIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllltllllllMIIIIIimillllia ZA NASTOP NA PEA Sestavljena italijanska reprezentanca RIM, 27. — Med zadnjim sestankom italijanske atletske zveze so odločili reprezentanco za nastop na PEA. Italijani bodo odpotovali v Beograd z letalom iz Benetk 8. septembra in se bodo vrnili domov 17. z istim prevoznim sredstvom. Imena atletov in atletinj, ki bodo predstavljali Italijo, so sledeča: MOŠKI 100 m: Berruti, Ottolina, Sardi 200 m: Berruti, Ottolina, Sardi. 400 m: Barberis, Bello, Fraschi- 800 m: Bianchi 1500 m: Rizzo 5000 m: Ambu 10.000 m: Ambu 110 m zapreke: Cornacchia, Maz- 400 m zapreke: Frinolli Puzzilli, Morale 3000 m ovire: Sommaggio Troskok: Cavalli, Gentile Skok ob palici: Scaglia Krogla: Meconi Disk: Dalla Pria, Grossi, Rado Kopje: Lievore, Radman Deseteroboj: Sar Štafeta 4x100 m: Berruti, Cola-ni, Nobili, Ottolina, Sardi Štafeta 4x400 m: Barberis, Bello, Fraschini, Morale Maratonski tek: Cuccuru Hoja na 50 km: Massi, Pamich, Serchinic ŽENSKE 100 m: Govoni, Stampani 200 m: Govoni 400 m: Savorelli 800 m: Jannaccone 80 m zapreke: Bertoni Daljina: Vettorazzo Peteroboj: Turba Štafeta 4x100 m: Bertoni, G voni, Mecocci, Stampani. Vsi imenovani bodo nastopili na evropskem prvenstvu le če bodo v formi. Nadalje je zveza prijavila še nekaj tekmovalcev, ki bodo odpotovali v Beograd samo če bodo trenerji ugotovili njihovo možnost za časten nastop. Med izbranimi je tudi Tržačan Švara. Ti atleti so: Bertolli, Bianchi, Carnevali, Ca-tola, Cecconi, Gatti, Iraldo, La Barbera, Montanari, Švara, Tac-riaria. Reynders (Belgjia) 2. Yvonne 4’07”3 FINALE ZA TRETJE MESTO: 1. Lilija Tihomirova (SZ) 4’06"5, povprečna hitrost 43,813 km 2. Aina Puronez (SZ) 4’12"9 V vožnji za motorji za amaterje pa je naslov pripadel Belgijcu Romainu De Loofu, ki je v 1 uri prevozil 74,408 km. Srebrno kolajno si je osvojil Švicar Lauppi, bronasto pa Francoz Giscos. Izidi zaključne vožnje za osvojitev mavrične majice prvaka so sledeči: 1. ROMAIN DE LOOF (Belgija), ki je v 1 uri prevozil 74,408 km; 2. Lauppi (Švica) v zaost. 200 m 3. Giscs (Francija) 240 m 4. Romijn (Holandska) 300 m 5. Schappi (Švica) 320 m 6. Buis (Holandska) 1 krog 7. Staudacker (Nem.) 3 kroge 8. Preuss (Nem.) 5 krogov V ekipni zasledovalni vožnji so se v polfinale uvrstile Sovjetska iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiifiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin V VATERPOLU Določene reprezentance za nastop na tokijski olimpiadl LEIPZIG, 27, — Med današnjo sejo glavnega odbora mednarodne plavalne zveze so izbrali ekipe, ki imajo pravico nastopa v turnirju vaterpola na olimpiadi v Tokiu 1964. leta. Izbrane reprezentance so: Italija, Jugoslavija, SZ, Madžarska, Nemčija, Belgija, Holandska, ZDA, Japonska, Avstralija ali Nova Zelandija ter prvi dve na turnirju azijskih in panameriških iger. zveza, Nemčija, Danska in Holandska, medtem ko so bili Italijani izločeni že v predtekmovanju. V polfinalni hitrostni vožnji za profesionalce sa se Italijana Ma-spes in Gaiardoni uvrstila v finale, kar pomeni, da bo naslov ostal v Italiji. Tudi v zasledovalni vožnji p fesionalcev se je Italijanu F: . ag- ginu posrečilo priti v nadaljnji del tekmovanja, kamor so se u-vrstili še Holandca Nijdam in Post ter Francoz Delattre. Razpored prvenstva B lige V prvem kolu gostovanje Iriestine v Monzi MILAN, 27. — Italijanska nogometna zveza je objavila razpored prvenstva B lige, ki se bo začelo v nedeljo 16. septembra. Triestina, ki letos nastopa v tem prvenstvu, bo v prvem kolu gost Simmenthala v Monzi. V drugem kolu se bodo Tržačani predstavili lastnim navijačem. V gosteh bodo sprejeli Pro Patrio iz Busta Arsizia. Zaradi pomanjkanja prostora bomo celotni razpored prvenstva objavili v prihodnjih dneh. Predstavnika Sarajeva mosto na vrhu začasne lestvice prve zvezne lige I. ZVEZNA L1Ga VANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Crv. zvezda-Beograd (|;|i ..........Š$ Poraz primorskih enajstoric v slovenskem conskem prvenstvu Brez dvoma se čudno sliši, da se j€ Sarajevo vsidral na prvo mesto lestvice jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. zvezne lige. Za njim je Zeljezničar iz istega mesta in šele nato si sledijo imena »velikih* kot so Beograd, Crvena zvezda, Partizan, Dinamo itd. Seveda je to stanje le začasno, ker se bo v prihodnjih kolih marsikaj zavrtelo v prid • velikih*, ki so v nedeljo zabeležili kar lepe uspehe. Zagrebški igralci Dinama so šli na gostovanje v Velež, od koder so se vrnili s polnim izkupičkom. Tudi lanskoletni prvak Partizan je moral na gostovanje, katerega je uspešno zaključil. Beograjčani so v Tuzli premagali tamkajšnjo MED NEDELJSKIM ATLETSKIM MITINGOM Zelo dobri rezultati mlajših mladincev Borov tekmovalec Sancin drugi na 1.200 m Okrajni odbor FIDAL je v nedeljo priredil na stadionu pri Sv. Soboti atletsko tekmovanje za kategorijo mlajših mladincev. Na tekmovanju ni nastopilo rekordno število atletov, rezultati pa so bili v mnogih panogah res odlični. Zabeležili so tudi nekaj novih deželnih rekordov kategorije in mnogi tekmovalci so dosegli osebne norme. Zanimiv je bil troboj, ki je obsegal tek z ovirami na 60 m, skok s palico in met kopja. Kandidata za zmago sta bila Savino in Di Blas, ki sta v skoku ob palici, oziroma v metu kopja premočno zmagala. Najboljši rezultat mnogoboja je gotovo skok 3,30 m, katerega je dosegel Savino po izredno sigurni seriji skokov na višinah čez tri metre. Mladi atlet CUS je naskakoval tudi mero 3,35 in cilj v vseh treh poizkusih le za malo zgrešil. Borbena In tehnično na visoki ravni sta bila tudi teka na 80 in 250 m. V obeh panogah so zmago osvojili tekači Fiamme. V sprintu je Cliselli potrdil premoč porazih močno popustil, Moratti pa je na 250 m le z največjim naporom osvojil zmago. Tekač Gin-nastice Antonini je gotovo v zadnjem času mnogo treniral, saj je pokazal predvsem v končnem fi-nišu lep slog in veliko vzdržljivost. Drugi deželni rekord je padel tudi v teku čez ovire na 250 m. Favorita za zmago sta bila Mitri in Migliarino, posebno slednji pa je pokazal že dobro tehniko premagovanja ovir in zasluženo zmagal v času 33”9; na drugo in tretje mesto sta se z istim časom 35”3 uvrstila Battisti in Mitri, ki je po odličnih rezultatih na srednjih progah precej razoča- nad Mattaglianom, ki je po prvih j ral. iiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,im,n,iiiiiiiiiiiiiiiiii,11111111,11,111,1,1,11,iiiii,,,,„n,,ill,l„iiiili„„illliliitlliiilli,lilll(lll,mitllllllnlli,||lltil|iilfil V PRVI PREDPRVENSTVENI PREIZKUŠNJI V NEAPLJU Kljub porazu 2:0 Triestina zadovoljila Slobodo in so si spravili v žep dragoceni točki. Sarajevo pa je presenetil: v Titogradu si je privoščil domačo Budučnost z enim samim golom, a ta j« zadostoval, da se je Sarajevo znašel na častnem mestu lestvice. Rijeka, ki je v prvem kolu prvenstva doživela poraz, se je v nedeljo oddolžila in je odpravila gostujoče moštvo iz Novega Sada. Drugi predstavnik i-stega mesta pa je igral doma, kamor ga je prišel obiskat Radnič-ki. Za goste ni bilo prijetno na zelenem igrišču: Vojvodinci so brez posebnih naporov odpravili šibkejše tekmece z 2:0. Splitski Hajduk ni imel sreče na gostovanju v Sarajevu, kjer je bil gost Zeljezničarja. Čeprav so se Splitčani trudili, da bi rešili rezultat, se jim to ni posrečilo in so morali poraženi domov. Končno je treba omeniti derby Crvena zvezda-Beograd, ki se je končal neodločeno. V prvi predprvenstveni prijateljski tekmi, ki so jo odigrali v nedeljo zvečer v Neaplju, so igralci Triestine zadovoljili tako gledalce, kot trenerja Radia. Čeprav so se Tržačani znašli pred moštvom A lige so šli v borbo brezstrahu in so bili večkrat tako nevarni, da bi lahko tudi prišli do gola. Sicer to ni bil cilj Triestine, katere igralci so skušali najti zvezo in so stremeli, da dosežejo čim boljšo vigranost. V obrambi je Triestina pokazala, da je na dobrem in tudi v napadu se je večkrat izkazala s hitrimi prodori. V obrambi se je najbolj izkazal Vitali, v krilski vrsti pa sta bila najboljša Sadar in Merkuza. V prednji petorki je bilo videti, da bo Corso zelo nevarno krilo, medtem ko bo Orlando sčasoma spravljal v zagato številne nasprotnike. Napolitanci so res zaključili z zmago z 2:0 (0:0) to prijateljsko srečanje s Triestino, vendar so precej razočarali. Najbolj živahen je bil temnopolti Cane, ki je skušal večkrat prodreti do tržaških vrat. To se mu je le red-kdokdaj posrečilo, še posebno, ker ni mogel najti zveze s klubskimi tovariši. Kronika tekme je zelo kratka Po dolgočasni igri se je Tnesti-na prva prebudila in je v 18’ i-mela s Corsom lepo priložnost za gol. Zal se je silovito streljana žoga odbila od prečke. Minuto kasneje sta Trevisan in Risos prodrla v obrambno cono Napolitan-cev. Tržaška zveza je spustil strel, katerega je domači vratar s precejšnjo težavo ubranil. V 26’ je Cane nevarno streljal, toda tržaški vratar Toros je bil na mestu in je odbil nevarnost. Tik pred koncem je moral vratar domačinov pod noge Corsa, da je preprečil klonitev njegove mreže. V drugem polčasu je bila Triestina še vedno nevarna, toda po 12 minutah igre so domačini končno s presenetljivim strelom Gre-ca prišli v vodstvo. Tik pred zaključnim žvižgom pa je Ronzon prisebno izrabil predložek Ma-rianija in povečal rezultat na 2:0. Triestina je v Neaplju nastopila v sledeči postavi: Toros; Frigeri, Vitali; Dalio, Merkuza, Sadar; Corso, Trevisan, Orlando, Ferrara, Risos (Szoke). Tekmo si je ogledalo 40.000 gledalcev. V teku na 1200 m je SZ Bor doseglo s Sancinom nov uspeh. Tokrat je startal tudi deželni rekorder Vatta in izgledov za zmago je bilo malo. Sancin je torej računal bolj na čas in osebni rekord le za malenkost zgrešil. Prvi krog so atleti pretekli vsi skupaj, v drugem pa je nekaj tekačev popustilo in v vodstvu so ostali trije predstavniki Fiamme, Sancin in Posarelli. V zadnjih 300 m je Sancin sprožil silovit napad in s šestega mesta prišel na drugo, takoj za Vatto. Drugi je bil Sancin tudi na cilju in si tako priboril možnost sodelovanja na deželnem, prvenstvu. Na sporedu sta bila tudi met krogle in skok v daljino. Wal-ter Veljak je tokrat prepustil zmago v prvi disciplini Delli Compagniju, sam pa je raje nastopil v skoku v daljino, ni bil pa v običajni formi in skakal je tako slabo, da je tudi tu ostal brez zmage. V štafeti 4x100 m se je ponovil dvoboj Cliselli-Mattagliano. Tretji tekač Ginnastice je Mattaglia-nu predal palico s približno 2 m prednosti, Cliselli pa ga je nekaj metrov pred ciljem za malenkost prehitel. Cas 47” je za Fiammo izredno slab, ekipa Ginnastice pa se lahko' opraviči s tem, da ni nastopila v najboljši postavi. Atletski miting je bil tudi v soboto na šolskem stadionu v Koloniji. Edina boljša rezultata je dosegel Franceschini, ki je zmagal v disku s 43,20 in v krogli, kjer se je z odlično znamko 15,03. za komaj 5 cm, približal osebnemu rekordu. BRUNO KRIŽMAN II. kolo II. zvezne lige ni bilo dobrohotno s slovenskimi predstavniki. Najbolje se je izmazal Maribor, ki je imel v gosteh nevarne Karlovčane. Čeprav so domačini prevladovali, kar dokazuje število streljanih kotov, pa vseeno niso mogli prodreti do mreže. Posledica tega je bila, da se je moral Maribor zadovoljiti le s točko. Za ljubljansko Olimpijo pa je bilo slabše. Novinec v tej nogometni skupini Istra iz Pulja je gostujoče Ljubljančane odpravil brez posebnih težav z rezultatom, ki jasno pove razmerje sil na igrišču. # # # porazom iz Ljubljane, kjer so bili gostje O. Krima, izolski Delamaris pa je poraz doživel celo na domačih tleh. Izolčani, ki nimajo urejenega igrišča, nastopajo v Kopru, kjer so v nedeljo sprejeli v goste mariborskega Železničarja. Čeprav so imeli domačini več priložnosti za dosego golov, so morali zmago prepustiti bolj iznajdljivim gostom. Rijeka - Novi Sad Budučnost.Sarajevo Vojvodina-Radnički Zeljezničar-Hajduk Sloboda.Partizan (jj Velež-Dinamo L II. ZVEZNA LIGA 2d *: X Ha 'ati IZIDI: Troboj: 1. Savino (CUS) 2.428 (deželni rekord); (60 m zapreke 9”7 — kopje 40,90 — palica 3,30 deželni rekord) Hoja 2 km: 1. Mattagliano (Ginnastica) 10’ in 14"3 (deželni rekord) 80 metrov: 1. Cliselli (Fiamma) 9”3 250 metrov: 1. Moratti fiamma) 30”4, 2. Antonini (Ginnastica) 30’’6 Skok v daljino: 1. Fogal (Fiamma) 5,68 m 1200 metrov: 1. Vatta (Fiamma) 3’32”3, 2. Sancin (Bor) 3’35”7 250 m zapreke : 1. Migliarino (Fiamma) 33”9 (deželni rekord) 4x100 m: 1. Fiamma 47”, 2. Ginnastica 47”1. Tudi v slovenski conski ligi smola za primorske predstavnike. Novogoričani so morali s težkim ! palic. iiiiKiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiii V SLOVENSKI CONSKI NOGOMETNI LIGI Poraz Izole v tekmi z mariborskim Železničarjem V drugem kolu slovenske nogometne lige je izolski Delamaris sprejel v goste mariborskega Železničarja in izgubil z 2:3 (1:2). Tekma je bila v Kopru pred okrog 800 gledalci. Igrišče v Izoli namreč še ne ustreza vsem pravilom. Tekma se je začela v rahli terenski premoči gostov, ki so če v četrti minuti vodili z 1:0. Ta zadetek je bil povsem nepotre- ben. Gostje so streljali z razdalje okrog 22 metrov in domači so bili prepričani, da je to prevelika razdalja, da bi lahko strelec Degen ukanil vratarja. Toda mariborski igralec je čogo z o-strim strelom poslal v spodnji desni kot vrat. Gledalci so upravičeno negodovali, ker se obramba Izole ni odločila zu čivi zid. Ze v dvajseti minuti so gostje povišali razliko na 2:0. Tokrat je bil krivec vratar Izole Fermo. Strel je bil sicer nevaren, ker je šla žoga v spodnji levi kot vrat, vendar bi lahko vratar s plovnim skokom preprečil zadetek. Sele po tem golu je prišla Izola do besede in minuto pred koncem prvega polčasa zmanjšala razliko na 2:1. Strelec je bil odlični Marchesan, ki je preigral več nasprotnikov in ostro streljal pod prečko. Začetek drugega polčasa je spet pripadal gostom in Frangeš je v 14’ z glavo dosegel tretji gol za Mariborčane. Imeli smo občutek, da je bil Frangeš v ojjside položaju. Igralci Delamarisa so sicer protestirali, toda glavni sod- nik Čučnik je ostal pri svoji odločitvi. predvsem zaradi tega, ker stranski sodnik ni interveniral. Domačini niso vrgli puške v koruzo in so začeli valiti napad za napadom. Zal pa so napadalcem manjkali zaključni streli. Selo v 29’ je Kostič po solo prodoru zmanjšal razliko na 2:3. Na koncu tekme je imela Izola še eno priložnost, da izenači, ko je vratar gostov napravil grob prekršek v kazenskem prostoru. Toda sodnik s p tudi tokrat ni zmenil za proteste domačih igralcev. Ne glede na to, da je sodnik oškodoval domače, je bila zmaga gostov zaslužena. Pred vrati je sicer imel Delamaris mnogo več priložnosti, vendar so bili v polju Mariborčani boljši. Predvsem je bila . njihova igra bolj povezana in tudi v tehničnem pogledu so nekoliko prekašali domačine. Na splošno pa tekma ni zadovoljila, zlasti še zato, ker je bilo v drugem polčasu precej grobosti na obeh straneh. Pri Delamarisu so bili najboljši Mar-chesan, Sorgo m Sosič, pri Železničarju pa Kovač, Frangeš in Pšunder. Po končani tekmi je vodstvo Delamarisa vložilo protest zarodi slabega sojenja. V tekmovanju za Z°,r, (jč i, morial so pokale Prel vMs za met kladiva na 3.000 m v višino. Izidi so sledeči: rbe^eJeV * za ji MARIBOR, 26. — Četrto tradicionalno tekmovanje z ^ kov memorial* je prineslo zelo dobre rezultate. Največ ^|| ^ so dosegli metalci krogle, ki so izboljšali tudi nekaj \ ^ I* jto , Barišič je izboljšal hrvaškega, Jocovič za 5 cm svoj Hrzaf ^ kord. Slovenec Pikula pa je v 5’ trikrat izboljšal slove kord. To tekmovanje je služilo jugoslovanskemu sestavljalcu reprezentance za pregled sil, ki bi morale nastopiti septembra na evropskem prvenstvu v atletiki. Nekateri jugoslovanski atleti, ki do danes še niso dosegli predpisane minimalne norme za nastop v Beogradu, so imeli priložnost, da te dosežejo. Med prvimi, ki je prišel do pravice nastopa je metalec kladiva Bezjak. Zanimiv je bil tudi skok ob palici, kjer so trije tekmovalci preskočili 4,30, Lešek pa 10 cm več. Ko je sku-šal doseči nov državni rekord, je | bilo opaziti da še ni vajen novih MOŠKI 100 m: Andrič (P) 10”9; 200 m: B0S„«r 48”6, "i % Snajder (Ml) 22”, 22”1; 400 m: Grujič (P) - 49”6, Stanovnik (OS) 1500 m: .-.vS* Naraks (KI) 3’54”6, K°. 3’55”, Kokič (MO) 3 5»°’ A 3000 m: 1 C Špan (Lj) 8’23”5, /er nj, ^ 8’24”5, Hafner (Lj) Žič (KI) 8’24”8; 4x100 m: Branik 43”5; Skok v višino: Majtan (Cz) 2,03, 1,90 m; Skok v daljino: Munjič (Cz) 7,11, 7,10 m; Skok ob palici: _,„,0ik i| K Lešek (KI) 4,40, Krojil«! V 4,30, Arapovič (Cz) 4,30, .j it- | t 4,20, Kuzmanovič (Cz) ’ J ^ Troskok: /$) ■- * Jocič (P) 14,85, Bole Met krogle: Vivč1* M‘Ie' jTc‘ovlT£«> 17,88, W#VK! 17,51, Tomasovič (P) 1 ’ (KI) 15,69 m Met diska: cj.ji-.i Radoševič (JLA) 49” (P) 50,06, Jocovič (cz; Met kladiva: »»nfl16 Bezjak (D) 62,18, Ma 54,18 m; 4x400 m: !■! reprezentanca 3’16’ »• ZENSKE 60 m: Šerbec (KI) 8”2, Kri*' 8”3; . 100 m: „ Sikovec-Luncer (MU de (KI) i2”7; J 200 m: ... 0 * Sikovec-Luncer f®*1' strovška (Br) 26”9; 400 m: „9 Gašparut (KI) 5» 9’ ščak (B) 60”9; 80 m ovire: ,,, OfA Stamejčič (OS) ,gl) 12 r (Br) 11 ”8, Urbančič if Skok v višino: ^ejč‘£ Gere (V) 1,70, Sta«’61 1,51 m /' 38.04 m; 4x100 m: 'ce k( h it i* c m j. N % S i; / v Kladivar 50"4. Mar'b°r J H. FISLAR BROOKS POSLEDNJA ZELJA Zasmejala se je in mu pokazala samokres ter povedala, kako je prišlo do njega in zakaj ga ima. Položila ga je na mizico in šla v kuhinjo po kozarčka. Mirno sta sedela na divanu, kramljala o tem in onem, zraven po počasi pila. Na lepem se odpro vrata in vstopi njen mož To je bil eden tistih znamenitih položajev, o katerih se je napletlo že toliko dovtipov in narisalo že toliko vinjet. Za vse tri prisotne pa je bil ta položaj vse prej kot prijeten. Harry Judson si je brž mislil najhujše. Do najmanjše nespodobnosti med ženo in tujcem ni bilo prišlo, saj on te ženske še nikoli prej ni videl in si tudi ni obljubljal, da jo bo še kdaj videl. Toda njen mož je brž imel to slučajnost, da je našel ženo s tujim moškim, vzel za dokaz krivde — prav tako kakor naš gospod državni pravdnik. Zagnal se je na tujca, kakor bi ga hotel na mestu pobiti in oni se je seveda branil. Kakor sem omenil, je samokres ostal na mizici. Tujec ga je pograbil in ko je Judson navalil, ga je naperil v njegove prsi in sprožil. Judson je bil mrtev še preden se je zvalil na tla. Tedaj je tujec uprl oči v Nancy, ki ga je prepadeno gle- dala, in je videl, da bo vsak čas začela vpiti na pomoč in tako je storil samo to, kar mu je edino preostalo: nameril ji je orožje na sence in ustrelil. Zenska je zdrknila ob divanu na tla. Potem je potegnil iz žepa robec in z njim obrisal samokres, nato je pritisnil nanj prste Judsonove desnice in še levice. Isto je storil s prsti njegove žene. Nazadnje je čez te odtise močno pritisnil njeno desnico, da bi ta končni odtis prevladal oba prejšnja. Vrgel jo je na divan ji spustil desnico proti tlom in prav pred njo je položil samokres. Zbrisal je kozarec, iz katerega je pil, nekajkrat pritisnil nanj Judsonove prste ter tako dosegel prekrite prstne odtise. Kozarec je nato vrgel na tla. Ničesar drugega se ni dotaknil v stanovanju. Z robcem v roki je odprl vrata in odšel. Bilo je meseca avgusta in večina ljudi v sosedstvu je bilo odsotnih, kakor se je pozneje izkazalo. Strelov nihče ni slišal. On še nikoli prej ni videl Judsonovih in zato ga ni bilo mogoče spraviti v nobeno zvezo z njimi. Tudi v baru ni nihče spravljal v zvezo njega z žensko, katere fotografija je bila objavljena v časopisu. Tisti večer je bila podobna kakšni tujki in je imela kratko ostrižene lase, medtem ko jo je fotografija kazala z malo drugačno pričesko. Se celo on jo je komaj spoznal na sliki . Tako je policija zadevo preiskala in odločila glede na očitnost vseh okoliščin, da sta se Judsonova najprej prepirala, nato borila, kdo bo dobil v roke orožje, in končno se je samokresa domogla žena, ki je najprej ubila moža in potem obrnila orožje nase. Devetdeset odstotkov samomorilcev si izbere sence za priljubljeno točko te operacije. In Judsonova je bila zadeta v sence, kakor zgoraj omenjeno. Naš imenitni državni pravdnik je bil srečen, da se lahko oprime te verzije in tako je bil primer zaključen. Le čemu naj bi si belil s tem glavo?... Vse mu je bilo prineseno na mizo že lepo dognano in zavito, prav kakor je njemu všeč. Mislite, gospod urednik, da ni pogrešil, čeprav je bil videz takšen, kakršen je pač bil. Kaj boste pa šele rekli glede primera Arnolda Gillena? Nedvomno se spominjate. Spominjate se tudi, da je naš odlični državni pravdnik takrat poslal na električni stol nekega Jo sepha Auckleyja. Zadnje dni sem večkrat mislil na tega Auckleyja: sedel je prav v tej celici in je umrl na istem električnem stolu, ki čaka mene. In vendar on ni ubil Arnolda Gillena. Res je, da sta se prepirala in celo stepla v taverni, Kjer sta delala, in da je tisti večer Auckley šel na dom k Gillenu, kjer sta se še prepirala. Videli so ga, ko je stopil v Gillenovo hišo in moral je tudi priznati, da se je z Gillenom prepiral. Toda Arnold Gillen je bil živ in zdrav v trenutku, ko je Auckley zapuščal njegovo stanovanje. Tisti večer je prišel k Gillenu neki drug obiskovalec — tiho je prišel in tiho je odšel živ Krst ni nikoli slutil, da je bil on tam. Gillen mu je bil dolžan precejšnjo vsoto denarja, a še slišati ni maral, da bi mu jo vrnil. Morda denarja ni imel, tega ne vem, a o vračilu ni hotel vedeti. Obiskovalca, ki je že dolgo čakal na tisti denar in ga je potreboval, je naposled minilo potrpljenje... On je Gillenu zdrobil glavo s kladivom. Orožja tega zločina niso odkrili. Ce vas zanima, vam povem, da je tisto kladivo zakopano v kleti arene. Zganil je pismo, ga vtaknil v ovojnico in jo Napisal je naslov. * Potem je stopil k stražniku. «Rekli so mi, da lahko izrazim poslednjo želj0 . j)eg9-ročeval za večerjo pečenega fazana in ne kaj Poc10 i. to, za kar prosim*. 0st» Potrkal je s prstom na pismo. «želel bi, da Sa naslov nemudoma*. In oddal je pismo stražniku. Ta je prikimal v 0ii1 v redu, vtaknil v žep pismo in peresnik, črnilo J i roki. stopil je pred celico. ^pfiji Gerard je v poltemni celici legel na prično W [jiU V Zdaj ko je prenesel na papir tiste dogodke, sc" son in njen mož stopila živeje pred oči. Zdel p*. Judson stopila živeje pred oči- zcl iji "»jrJ da gleda, kako se Harry Judson zavali do tleh A naš preljubi državni pravdnik je obrnil vso pozornost n® Josepha Auckleyja, človeka, ki se je tisti dan prepiral z Gillenom in ki je bil tudi pri njem na domu. Ko gre za procese, ki temeljijo na osumljenju, je državni pravdnik gospod pertrand Butler res genialen — in še upa, da bo postal guverner. ud, gieua, kaitu se narry juuson zavali po i- prevrne stol, kako čudno prazen je njegov poglea>^ftr,cy’ p njim na podu in mu kri udarja skozi srajco. Ih mft^1 je gledala z velikimi, vdrtimi očmi na bledem 0 w bi hotela prositi: «Jaz ne, jaz ne...». Ušesa si je zatisnil, da ne bi slišal tistega kriK J udarcu... Tudi Gillen z razbito glavo se mu je Za temi je prihajala druga postava: hodila je držala pred seboj, kakor bi hotela objeti njega' {eri nielsa. Glavo je imel pokrito s črno kapuco, 'f.K Ne’ / * Mislim, gospod urednik, da sem vam povedal vse. Ne umrem rad kajpak, a ker je sedanji guverner odklonil mojo prošnjo za odložitev smrtne kazni, mi ostaje samo še to zadovoljstvo, da vam dokažem, kakšen butec je naš državni pravdnik. Ce že moram na električni stol po njegovi zaslugi, se bo to zgodilo za zločin, ki ga res nisem zakrivil, ko pa za tri zgoraj opisane oziroma štiri, če vštejemo še Auckleyja, ki sem jih res štoru, vrlega gospoda Bertranda Butlerja nič glava ne boli. UPam’ “a, b0 to moje pismo pripomoglo k temu, da ta gospod zlepa ue do postal guverner. Zahvaljujem se vam, da boste ob-javin moje pismo in z njim obvestili javnost. Z odličnim spo-štovanjem. Qerald DanielJs> uicioa. uiavu jc liUCl JJUžvliLU a L-I I1U RapUtU» ’ . ti dve odprtini za oči. In spomnil se je Auckleyja-j , gh , rard ni hotel da obtožijo prav njega, saj še ve ^ * bil usodnega večera tik pred njim'pri Gillenu. p p A Obraz si je pomel z rokami, da bi pregnal Ljje^V* se tesnobno prevrnil na pogradu... Zopet ga je c\n bi začel, kakor nekajkrat prej, tolči s pestmi P° s. \e *! tuliti. Pot ga je zamrznil na hrbtu in jezik 01 okoren. Napetost v njem je rastla kakor1 pošasth® ■ ^ ob atomski eksploziji.” ' do^ Mora se sprostiti si je prigovarjal, mora osre misli v to — da ne bo več premišljeval... j/f 94-638 - Poštm predaj 559 — POUHU7.N1CA GOH1CA: Ulica S. Peinc» 1'11’ 83-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. 8 HANCISKA st. 20 - Tel. st. 37 338 - NAROČNINA: mesečna «5U tu -Ji kO letna 1800 lir, polletna 3500 ilr, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, Pjl*et”^,|noa. *“'.tetr,,etno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AI>lT ,’’r) of UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN letna louu ur, pouewia ur, ceioicina owv ur — v —------* .........~—*-------------------------------------------- k— •tnlDCa* — ruotui icatiui J —..........c usit« irsi ii-doji — c, a run.i: ru'*-- Stritarjeva ulica 3-1. telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini 'enega » - "Sovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. ss Mali oglasi 3u lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Iadaj« ‘D tt!Ka Za‘ožnlštvo tržaškega tiska. Trst =: Izdaj* tvo tržaškega tiska, Trst I