gospodarske, obrtniške m narodne Izhajajo V3ako sredo po celi poli. Velj tiskarniei jemane celo 4 gold pol 2 gold., za četrt leta 1 gold.; posilj po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 2. oktobra 1872. Obseg: Goveja kuga zopet pred našimi durmi! Kako strd brez vozka dobiti iz satovj želo zastran rabe, napeljevanja in odvraćanja vodá. (Dal.) —PoroČili o Matičinih zborili glasov družbenikov Slovenske Matice. — Dopisi. — Novičar. Postava za Kranjsko de-— Zapisnik o številjenji Občni zbor Glasbene matice. Slovensko slovstvo Národně crtice Gospodarske stvari. Goveja kuga zopet pred našimi durmi! so na m ej kužno živinče hrvaški, skrbno treba varovati, da kako kužno blago pride cez mej nam Od ministerstva Ogerskega in od vlade Hrvaške barant s je posebno, da ne bi sebični kupoval došlo je c. kr. deželni vladi Kranjski poročilo Bosne > da iz grozne kug jali v deželo Turške se je čez Granico vojaško pri-tepla goveja kuga ali devotogubnica (Rinderpest, v se Kolikor nam je znano, dozdaj prav na Hrvaškem Loserdiïrre) na Ogersko in Erdeljsko in pa našim slovenskim deželam najnevarniše Slavonijo v Virovitiško županijo kar je celó že v mmajo goveje kuge stopinj od Hrvaškega, iU lahko dobijo tudi na Hrvaško v Slavo nij 7 tedaj j o imaj o ? 7 Najhujša, najbolj kužna in najbolj môrna bolezen VJiVn rmaî Ta kuga, ki se pri nas nikoli sama je tedaj blizo nas po sebi ne zaČne, ampak skega itd. zanese, je pa žele naši v*KJ Kji^yj liUVH XXMI XXI ¥ CIOJ.VV , a 1/ JU C trostjo. Ko pa prerije na Hrvaško in ko bi trenil ne pazijo z vso malo y ki se s ti kaj ? tudi naše de s Hrvaško, niso več varne. Dolenci črnomalj skega in novomeškeg zmirom iz Turškega ; Ru- dosti žalostnih skušenj okraj imajo o tem tem bolj ne varna zato, ker se Post od 29. junija 1868 leta skrivé pritepe kakor tat in ker nimamo nobenega zdravila za-njo. Pred malo leti se je mislilo, da ta kuga napada samo g o v ej o živino in "ugo je oštra, in to je prav V zoper govejo m ej kug? ze druge ne zadnja leta pa so 27 P mani ko kedar se kuga deželi bi ukazuj > se ko milj da pa je skušnje učile in dr. Bleiweis je to po skušnjah na Kranjskem dognal, da tudi ovác in kóz se loti ta bolezen. Ne tedaj samo goveda, temuč tudi ovcé in kozé zatrosijo dalje to kugo ; od kužneg svojo moc, kteri ukazuj uv/íjwi m i i /j a j xvv^ ^jcii daleč od meje, takrat zadobi kraja j da kol za mej kug milj i Cesarska go sposka določi to mejo tako, da vse vasi in vsi kraj pašniki in vodami vred se oklenejo v to mejo. Okraj s tudi ne samo živa živina j o gosposka pa določi tudi vse drug zatroôi 7 temuc tudi od crknene ali zaklane vse to, kar pride od nj enega života, tedaj in se vé da tudi meso in vse drugo, pa tudi krma in koža, parklji se če b m x di xx x kug«, , ua uc unuc v uc/jc1u , je po nesreči vendar zatepla v deželo uul v ou \aa kjsûocil da ne pride v deželo je potreba, da repi, ovna ali t 7 Vend vsa post in vsa moč stelja 7 ktero je oskrunila. In tudi člověk, ki je pri preslaba, Če jej ne pomag k gospo- naj ima taki kužni živini bil, prenese jo v svoji obleki obuvalu itd. 7 po svojem velik„ ki Ottv J7X voit» J^J V/ yj JljL VOOtiX, XX OJ X ULI cl živine kaj ali ne, kajti skrivnih in goljufnih potov je zabraniti dádó le tedaj ako Sto potov je tedaj, po kterih se ta kuga iz dežele v deželo, iz kraja v kraj prenesti more. Zato se ta tudi malo po malo začne zbolí eno kuga ie tudi malo po maio začne; ízprva dvoje živinčet, ki so kugo nalezla, in še le potem zopeit ta přidej o v dotiko z drugimi ali z ljudmí zboli po več 7 dokler se nazadnje ne razšin ali ko Jih tako kakor člověk je takrat tako rekoč viti kugi. Da bi tedaj to na mej i hrvaški k pošten h proti tej grozo vsi naši ljudj bili in bi pazili na vse, kar nam utegne to bolezen zanesti 7 7 v m našo deželo zato so pisane te vrstice Naj so iz maj hne iskrice postane velik ogenj eno Pri vsej tej hudobnosti te kuge imamo zato vendar , pa gotovo pomoč v svojih rokah, vsi se ri vsem domoljubom! Kugo zabraniti, da ne pride, je lože kakor začeto z adu šiti. Sklepamo pa te vrstice z željo, naj bi se vladi hrvaški posrećilo, brž zatreti govejo kugo, da dežele tro moramo te pomoci poprijeti, in ta pomoč je: nikakor lie blizo pustili tuje kužne živine delov, in ne okuženili ljudi. jed kralj ne trpijo veliko škode, pa tudi sosedne ne okuzenih zivinskih Naj tudi krog in krog razsaja ta kuga 7 ako 7 7 al živino svojo in sebe in svoje ljudi zapreš pred njo nič ti ne more! Glejte gospodarji! to je velika tolažba za vas zato je pa tudi dolžnost vaša, na vso moč varovati se, da kuga do vas ne zleze. Če ni nič dotike, nič ne bo kuge! To si zapomnite, gospodarji, kajti ta kuga jim naše dežele ob varuj ejo hudih nadlog Ako hrvaŠka vlada brez milosti oštro izvršuje postave, in mi na Kranjskem, Prim or sk em in Stajarskem skrbno čujemo nad svojimi m ej ami, kmalu utegne konec biti Bosniški morivki. tudi zdrava Postava pa veli, da se tudi vsa taka, v,^ tixvix živina, ki je bila v dotiki z bolno, brez milosti pobij Glejt 7 kakošna je to ne pride po zraku (luftu) čez vas. Rako strd brez voska dobiti iz satovja. bratje ; Hrvati so nam sicer ljubi sosedi, dragi sorođni sedaj se je posebno tištim našim krajem, ki iznajdel Gosp. Hruška na Moravském je že pred 20 leti mašino ; po kteri se spravi strd ali med iz satovja brez navadnega mečkanja. Kakor vreteno teče mašina in izpraznuje strd iz satov tacih pan jev, ki so, kakor Sumperjevi po Dzierdzonovem načinu narejeni. Gosp. Sumperju, župniku v Skocjem dolu, gré hvala, da nas je seznanil s tem strojem (mašino), kterega si je tudi družba kmetijska Kranjska naročila. Gosp. Sumper, ko je družbi poslal to mašino, ki veljá blizo 25 gold., jej je pa tudi pisal, da tudi za Po- r en tove in druge enake Dzierdzonske panjove se dá z malo pripomočjó porabiti ta mašina, ki stoji zdaj na vrtu družbe kmetijske v Ljubljani pripravljena za poskušnjo. Naj naši Čbelorejci beró, kar gosp. Sumper o tej mašini^v „Bučeiarčku" piše tako-le: „Ce ločimo strd od voska, zmečkamo po navad-nem ravnanji vse satovje. Vsakemu bo jasno , koliko dobička bi vrgla znajdba takega stroja, ki loči strd iz satov tako, da se izpraznjeni satovi dalje za nabiro strdi rabiti morejo; to se pa le pri Dzierd-zonovih ali po tem načelu prestrojenih panjih storiti dá. Tak stroj je iznajdel in leta 1852. v Brnu na Moravském zbranim bucelorejcem razlagal g. major žlahni Hruška. On loči strd od satov s pornočjo centrifugalne moči. Tega se lahko prepričamo, Če privežemo pipin pokrovec iz drata na močno nit; v pokrovec pa denemo košček sata s strdjo, kteremu se pa voščeni pokrovci z nožićem odpreti morajo. Naj se zdaj na niti otvezan pokrovec nekterikrat zavrti, kmalu bode strd od sata lučena na vse kraje letela. Po tem načelu si je omenjeni gospod napravil stroj, ki se kakor motovilo ali horizontalno ali vertikalno vrti. Da satniki pri sukanji prec ne odlete, zato je to motovilo, ki nosi 4 ali 6 sat niko v, okrog obdano z mrežo, ki satove nazaj drži, strd pa skoz njo leti na obod, ki ima na spodnjem kraji žleti iču podoben rob, ki izmetano strd nabira in po cevi v pripravljeno posodo odceja. Motovilo se mora tako goniti, da se v eni sekundi blizo šestkrát zavrtí. Pokrovci celic se imajo pred z nožem porezati in izba, v kterej se to delo opravlja, mora saj 20 sto-pinj gorkote imeti. Tako se dajo sati v dveh minutah popolnoma iz-prazniti, in delavec s tem strojem 8—10 centov satov en dan od strdi odloČi. Tak stroj si je kupila c. kr. kmetijska družba v Oelovcu, kjer^jj^ more vsak videti. Pri skušnji se je prav dobra skazala". Postava za Kranjsko deželo zastrau rabe, napeljevanja in odvraćanja vođa. (Dalje.) O prestopkih in kaznih. §. 47. Vsakoršno poškodovanje in pokvarjenje vodnih naprav, ako ne spada pod občno kázeňsko postavo, se kaznuje po predpisih v varstvo poljskega posestva razglašenih, kakor poljski prestopek. Pri tem gré tista oblast, ki jo po postavi imajo poljski čuvaji pod pred-pisanimi pogoji in previdnostmi, tudi tištim osebam, ktere so posebno postavljene, da čujejo nad vodami in nad napravami za vodno rabo, napeljavo in od vračanje. §. 48. Prestopki vodno pravo uravnavajočih postav, kakor tudi v izpeljavo teh postav razglašenih ukazov in zapovedi, posebno pa delanje vodnih, varstvenih ali vžitnih staveb in vživanje (raba) vodovja brez gosposki-nega dovoljenja, kedar ga je treba imeti, prestavljanje ali samo vlastno prenarejanje jezilnih mer, kakor tudi zdravju škodljivo onesnaženje voda, kaznuje pristojna politiška gosposka z kaznijo v denarji (z globo) od 5 do 150 gold., ali z zaporom od enega ane do meseca dni, če ti prestopki ne spadajo pod občno kázeňsko postavo. §. 49. Ako se od tistega, ki je kriv spoznan , ne more globa iztirjati zavolj uboštva, naj se ta spremeni v zapor, tako, da pride na vsacih pet goldinarjev en dan. §. 50. V vseh primerih, ko se je ta postava pre- stopila po dejanji ali opuščenji, mora krivec razun zaslužene kazni in razun dolžnosti, poškodovanim škodo povrniti, tudi na svoje stroške odpraviti novo napravo, ki jo je samovlastno naredi!, ali pa delo, ki ga je bil opustil, pozneje opraviti, če to tirja tišti, komur nevar-nost preti, ali ki je bil poškodovan ali če to zahteva javna korist. Gosposka naj to reč brž ko more razsodi in naj zvrŠi svojo razsodbo, Če je treba po politiški posilni poti. §. 51. Globe, ki se naložé po tej postavi, tekó v deželni zemljedelni zaklad. §. 52. Preiskava in kaznovanje teh prestopkov odpade po zastaranji, če se prestopnik zarad djanj v §. 47. zaznamovanih v treh mesecih, zastran prestopkov v §. 48. navedenih, pa v šestih mesecih od dné storjenega prestopka ni vzel v preiskavo. Zastaranje, ktero je nastopilo, se pa ne dotika niti dolžnosti, ki je prestopniku po §. 50. naložena, niti dolžnosti povračila. O gosposkah in postopu. §. 53. Vse zadeve, ki se tičejo po tej postavi rabe, napeljevanja in odvraćanja vodá, spadajo v področje političnih gospósk. V vseh primerih, v kterih je upravna gosposka po tej postavi razsojevala nasprotne si tirjatve privatnih oseb, je tistemu, ki je po tej razsodbi v svojem privátném pravu poškodovan, na izvoljo dano, iskati si pomoci zoper uno stranko po redni pravni poti (članek 15. državne ustavne postave od 21. decembra .1867. 1. drž. zak. št. 144). §. 54. Pristojna v smislu te postave je politiška gosposka tiskega okraj a, v kterem se naprava nahaja, ali v kterem se misli ustanoviti. Dovolitev naprave in brodišča (prevoze) na tekočih vodah, kjer se te vode rabijo za vožnjo z ladijami ali plavmi (flosi), je pridržana politiški deželni gosposki. Ako bi bila kaka občina, kteri je izročena politiška uprava, sama podvzetnica kake vodne naprave, tedaj mora brez razločka, ktera voda je, prva visa politiška gosposka nad njo obravnavati in razsojevati, ali naj se naprava pripusti ali ne. Ako se naprave raztegujejo čez več upravnih deželnih okrájev ali Čez več deželá, tedaj mora tista gosposka, v kteri okolici se nahaja poglavitni del naprave, v dogovoru, in če je treba, s pripomočjo druge gosposke, ktera je tudi pri tem vdeležena, obravnavo opravljati in razsojevati, ali če bi se gosposke ne mogle zediniti, obravnavo predložiti v razsodbo pristojni viši gosposki. §. 55. Ako so za izpeljavo kake vodne naprave pripravljalna delà na tujih zemljiščih potrebna, in ako jih lastnik zemljišča ne dovoli, mora podvzetnik dovolitev k temu pri politiški gosposki dobiti; ta določi pri-meren obrok za začetje delà in sme tudi tako dovolitev dati, da je odvisna od poprejšnjega zagotovila, da se morebitna škoda povrne. §. 56. Prošnje za podelitev pravice do vodne rabe in za dovolitev naprav za rabo, napeljavo in odvraćanje vodá nai se vlagajo pri politiški gosposki pristojni po §. 54., in ako se ne pokaž?, da je ena ali druga spodej naštetih potřebnosti po podvzetji samem ali po sprevid-nosti gosposke, pri kteri se prošnja vloži, odveč, se -a ■h i mora prošnji pridjati razun pojasnilnih, po kakem zvěděnou narejenih naôrtov in narisov še to-le: poveďati se mora namen in obseg naprave ali pod- J. Solar, Iv. Tušek, Iv. Vilhar, dr. J. Vošnjak Zupanec, Mir. Zakelj, m vnanji: in dr. Ulaga. dr. Jer. Erjavec, dr. Krek ? vzetja z imenovanjem vode y na kteri se bo izpe- Pričela se je skupščina ob V2 5. uri in ravnala ljevala naprava ali podvzetje in koliko vode se bo tako-le: potřebovalo ; 1 to ? kako se bo naprava izpeljevala po osnovalnem glasno potrdi. Zapisnik o XXV. odborovi skupščini se so- načrtu; popis koristi, ktere se od naprave pričakujejo, in bornik A. Lésar tako: škode, ktere bi se bilo bati, ako bi se naprava ne naredila imenovanje odborovém delovanji itd. poroča od- „Slavni odbor! Trije zemljevidi (Afrika, Avstra- ? vseh ? lija in evropejska Rusija) za 1871. 1. in prirodo- pÍ8ni knjigi „žival s t va" in „rast lin s t va" za 1872. so razposlani. Misliti je bilo, da bodo vsi ffff. Mati- ki imajo do vode pravico in vseh drugih vdeležencev, kterih pravice so v dotiki z T » , ««v»*" f * »V ' " «V - — w-------------------- ---7 --~ , namenjenim podvzetjem; pridjati se morajo pa tudi čarji z veseljem sprejeli najnovejši sad slovenske Ma- njih izreke, če so ktere na znanje dali^ ll^c , iwua ui Lofcivv/ , xvcijti. í imenovanje zemljišč in vodnih naprav, ktere bi se verjenik Skalske dekanije na Štajarskem tice toda ni bilo tako kajti France Vošnjak nam morale odstopiti ali s služnostmi obtežiti lastnikov. Pri družbenih podvzetjih vrh tega še , po-jih je ? m njih s pretrgano vrvico nazaj poslal na vozni list napisavši besede: „wegen Unpàsslichkeit nicht angenommen Re- tour a Ne vedé 7 zakaj to, vprašalo se je po vzroku ; imjna tistih, ki hočejo k takému podvzetji pristo- a do danes ni odgovora; toraj druzega ne ostaja, kakor piti j x uouou Tauiiu iu liuiiiuivciiiuiii jjajjia vau^ v^ii" wvav y xvtvxiu jv v ▼ vtxjvuj^xA» \»v»wuij4j va auuua iu ^ v* kost njih vdeleženega zemljišča, pri varstvenih in tičnega imenika. (Po dr. Ulagovem nasvetu sklene odbor, uravnovalnih stavbah (gradbah) pa vrednost tistega naj se g. J. Lipoid, župnik pri sv. Martinu, naprosi, da bla- pri osuševalnih in namakalnih napravah veli- ude kterih je 5 v omenjeni dekaniji, izbrisati iz Ma- posestva, ki bo v varstvo djano ; po zvedencu poverjen proračun stroškov za usta-novitev in vzdržbo naprave, in slednjič imenovanje pomočkov, s kterimi se bodo založili potrebni stroški. 57. Ako se iz prošnje in njenih prilog ne spozná go voli poprašati dotične gg. matičarje.) Vse drugače od omenjenega poverjenika je ravnalo visoko c. k. ministerstvo za uk, ktero je predloženi mu knjigi z odpisom od 3. avgusta 1872. leta, štev. 8186 7 potrdilo za šolsko rabo. Matičnih knjig v dar so prosile: do dobrega, da se podvzetje iz javnih obzirov dopustiti ne niška šola v Ljubljani 7 more v kterem primer u se prošnja zavrže brez dalj ne knjižnica 7 živinozdrav- Radoliška okraj na učiteljska šolska knjižnica v Zabnici na Koroškem 7 naj politiška gosposka dá namenjeno pod- privatna šola v Motniku, ki si je ob enem naročila obravnave, vzetje po zvedencih, in če je treba, na samem mestu 10 odtiskov „Avstrije". — Vsem željam se je vsled pregledati in pri tem posebno sledeča vprašanja raz- odborovega pooblastila ustreglo in obdarovanke prisrčno jasni ti : zahvalo izrekajo za dar. Senožeška čitalnica, zahvalo izrekovaje za podarjene jej knjige pred zadnjo odborovo skupščino, dalje prosi ali se dá in kako se dá podvzetje namenu primer no izpeljati; ktera korist in ktera škoda bi bila od njega pri- tudi za vse zemljevide, in privatna šola v Motniku - f ti w jl « • -m *m m m m. -m ^ a ^ a l â 1 « m. m. Gosp. prvosednik vpraša: ali ima še kdo kaj opom- dine je ondi, kjer bi imela cvesti in veselo rasti glasba da najvec le- niti. Ker se nikdaar ne oglasi, sklene skupščino ob 3/ 4 7 uri. da da Zapisnik o številjenji glasov kjer bi imelo čuti se zbrano milo domače petje, vzbudi v odpadlih sinovih Ijubezen za domovje, kliče na delo zaspance, da zbira onemogle in hirajoče, da brani vsak razkolj med domačini, da v sladkih har- od p. n. družbenikov 77 Slovenske Matice" dne 26. sept _ _ _ . ^ . _ jpf]^^ i ^^ m T .. _ . monijáh poje mir, spravo in slogo. Zarad tega se je 1872. pri volitvi 11 odbornikov oddanih. Podpisani odbor, v občnem zboru „Matične slovenske" gledé §. 25. opr. reda od predsednika imenovan, je v papir zavite prejel vse v čitalnični dvorani oddané liste, v Matični sobi koj jih zapečatil z raznimi peeatniki in gosp. Val en ti, čitalničnemu pevovodju in stvaritelju nenadoma posrećilo najti „Glasbene matice", rekel bi, za narodno glasbo zanimajoče se članove osnovalnega odbora, a ravno tako nenadoma je meni kot nestro-kovnjaku došla čast, postati začasni prvodsednik. Od- skrutinoval dne 26. septembra t. 1. od 4. do 8y2. ure Vsaj ni Matičar! danes s tega častnega mesta Vas morem za- so gojili in gojijo glasbo , povsod častijo glasbene sklada imenovani odbor je v kratkem času svo- datelje in umetnike , vsi omikani narodi nabirali so in jega obstoja vsestransko pripravljal pot za prihodnjo še nabirajo narodne pesmi, zakaj bi mi zaostali? (Dobro!) delovanje, kar boste razvideli iz sledečih poročil taj- Ce tudi mi še nimamo glasbenih klasikov na izbiro, stopivši gotovi ti y nika in blagaj nik ? in lahko Vam bode izmed pega števila udov najti sposobnih OUUDUUUiil Dl O Z y IV 1LL1 OU U\J y \J uuuu y ± IAI KJ iv j. ^ KA ocíti daljna, gotovo srečna osoda Chopin, nemški Beethoven kterim se bo z Mehul mog ta namen bodite vsi srčno pozdra mirno vest] o Matice naše. ljeni, posebno pa Vi, častiti učitelji, ki imate nad všemi drugimi stanovi eminentno vednost v glasbi. ki Vam kakor so na priliko ruski Glinka, Serof, francoski Gounod, laški Palestrina, Rossini, poljski , Mozart itd., imamo vendar vže nekoliko prav izvrstnih kompozicij domačih ali vsaj sorodnih skladateljev, kakor so : Kamilo Mašek, Davorin Jenko, Miroslav Vilhar, brata Benjamin in Gu- igmn S IČlllU V 1 CUJlliCill/UU VCUilUOt V giaouij IVI * LXX JLS tA, V \J X XXX ^IIVWIMI * llAii^l , MJ.MW XXJ C* LU 1 JJ. ili « ~ dana taka lepa prilika bodi-si v tihem selu ali v stav Ipavic, Gregor Rihar, Potočnik, Fleišman, Vavken, mestícu, v hvaležnem krásnem vse, kar vzvišuj svojem pokliču delati za Anton Nedved, Anton Forster in drugi 7 ki so nam YStî , VZiViaUJC ličli od. Vam izrocujemo naou D^VUV uvjjiv/vvxiiji* u uvwim W £jx\j£jxxtj j\icn OU /jC da je dobro odgajate in da vsajate v mlada srca seme razširjeni med narodom, ali pa še čakajo ugodnejšega našo deco Število neprecenljivo dobrih napevov zložili, kteri lepo so ze značajnega domoljubja; od Vas se nadejamo pravega da ostanete vedno zvesti in delavni > casa i da pridejo v natis in med svet slovenski. Slovenij Vi Da nimamo većega števila glasbenih umotvorov in gotovo ne boste naših slovenskih starišev in naših otrok umetnikov, tega v naših nadah varili i od Vas posebno ,,Glasbena ma nismo mi krivi, kajti znano je, da Slovenci ljubijo glasbo, da imajo krepke glasove in veliko tica u pričakuje, da jej boste vestni podpo (Gla naravne čuti za glasbo. Iiočemo !) Pristopite društv ali V ce Vam materijalno Krivo je temu to 7 da nam manjka v Sloveniji zavodov, v kterih bi se mogli naši stani tega ne pripušča, delajt ? bujajte in nabirajte! pevci in instrumentalisti Placilo za trud in delo našli bodete v lastni zavesti in ževati. v naši hvaležnosti. Na zdravje! (Dobro Po tem začasni tajnik g. Valent s tega društva, poroča o del o van ji osu ki ) dá srećo više izuriti in glasbeno izobra-Glasbena matica mora toraj s Časom, ako Bog na to delati, da se ustanovi v Ljubljani visi ,, ivi oivaium ovalnega odbora ----V4CV Í31V/VVJ XXCAi UU , vtCv Ol./ UOtaUW VI V X^JJ U.UIJ (XLll V loi stvarnik glasbeni zavod, to je, konservatorij ali pa vsaj učilnica 7 za organiste. (Dobro !) in med drugimi pravi Prihodnjemu odboru priporočam posebno, da bi JumJ t nemu predsedniŠtvu v Ljubi tukaj predložila so se pravila c. kr. dežel- pred vsem skrbel za na biro narodnih pesmi in za in z dopisom od 14. izdavo šolskih učil nih pripomočkov. Naj bi tedaj magistrat osnovalnemu organiziral po celi Sloveniji nabiralcev narodnih pesmi, dne istega meseca odboru naznanil, da" je c. k. deželno predsedstvo osnovo naj bi skrbel, da se dobijo spisatelji naučnih knji društva pod imenom „Glasbena matica" dovolilo. Osno valni odbor se je potem zbral prvikrat 21. jul t v seji ? pi si Franj Jen ti izbral začasno za predsednika gosp. skih pesmi na svitlo. T 1 1*1 4 « 1 I V ; — — —J" T-.-V1 —-- .-"j'g, kakor so pevonauk, nauk za glasovir in navod za igranje na goslih, dalje tudi, aa pride kmalu prvi zvezek šol- L kteri Ravnikarja, za podpredsednika gosp. Antona 114 "1 j j ~------— ^^r*. za blagajnika gosp. Franjo Drenik mene za taj nil Posvetovalo se je v sej ad , in va- Prvo leto vendar bila in sklenilo pristopu, izvolil se je odsek za razpošiljanje vábil podati, vendar gotovo je, sad društvenega delovanja. se p^c ne bo moglo čestitim udom da še mnogo letos udje dobijo prvi Nadjati se pa je, da se pomnoži število družbenikov Je 7 drugi seji 7 da ki se astavijo koj poverjeniki še za veliko bila 4 avgusta t 7 družim sprej el taj niko v nasvet, da stopi 77 tica u V zvezo s „česko „hudbeno matico" , Glasbena s h med ma- ? ker 77 ne bi našla vsestranske podpore. Glasbena matica" je prevažna 7 da Konečno V se prosim čestite gospode učitelje 7 ker ; oni so v kim pevskim društvom 77 Kolo li v Zagrebu in s dne t. m odborom 7 V ktei a- naj bi prav krepko podpirali to društvo o- prvi vrsti odmenjeni delati za národno omiko ; naj tedaj tudi oni skrbijo za glasbeni napredek, naj delajo kar telj skim je mogoče, da se narod učí praviínega estetičnega petja, se je živa vzájemnost vzbudila med posebno pa, da se šolska mladina izuri v petji in in- kim pevskim društvom v Beču bila seja združena z telji in odborom „Glasbene matice" in za dalj Zadnj gojiti do šljive prijateljske vezi. se hoče tudi strumentalni glasbi. Ako bodo vsi učitelji slovenski v šoli in cerkvi marljivo gojili glasbo, ne bode dolgo sej alnega odbora je bila dne 19. sep- postane celi slovenski narod veiikansk pevsk zbor tembra; posvetovalo se zbora in o veselici, ktero je napravila vceraj „ matica" čestitim gospodom učiteljem na čast. zarad današnjega občnega bo s ponosom navdušeno zapel: 7 7 da ki Glasbena Povzdignimo krepke glase Domovini v slavo ! Slavno društvo „slovenskih pisatelj " je „Glasbeno (Dobro! živio!) matico" povabilo k Preširnovi slavnosti v Vrbi na Go renskem. Vdeležili so se te slavnosti gospodje odbor niki dr. Drag. Franj iju Ravnikar , Drag. Zagen , *cici uiaoo^u, ^ uu^ia- ▼ A uw.iw ^^m Bleiweis, Anton Nedved, Franjo Drenik, An- spisano na 484 stranéh pod naslovom: Peter Grasselli * Slovensko slovstvo. Godina-Verdélski je dovršil svojo knjigo drej Praprotnik in Voj teh Valenta vina- Trsta in njegove okolice 77 Op is m zgodo- z vvrstitvij o kratkega Dosedaj društvenikov se 30 gospodov prevzelo poverjeništvo, geografičnega in zgodovinskega pregleda starih in sein sicer 14 danjih Slovanov, kakor še tudi kratke omembe njihove dosedaj oglasilo 134 UlUOIVCiillVUV Î5C [C U.UQCU.C*j U^IdQllV XtJ-X. , XIX JL-X J x\j t ciuu ▼ ustanovnikov in 120 letnikov. Oživljenje društva je osode in omike' toraj zagotovlj porok temu je tudi to da so mnozih strani došli odboru spodbudljivi pozdrav dop od in Nje zadnji to je 30 snopić se je iz kterih se razvidi da UU^lOl y IJU IV LUI Ali oc X ------ — ^«u.jwu^ , v Rad puščam ^gospodom uradnikom ve- Drukar iz Kranja in Stefan F uri an, iz Vipave , m -----: pripoveduje, tako„ljubeznjivo" tudi učenka Lenka Hafnerjeva iz Skofje Loke tudi Kdor si prislužiti hoče diplomo špiceljna, mora bolji nos imeti, da Petra ne ovadi za Pavla, občino nov odbor. celj y animam meam Po dolgem prizadevanji deželnega sicer ni samo špi- odbora je po dopisu c. kr. deželne vlade si. finančno marveč je lažni k ob enem. „Dixi et salva vi ministerstvo c. kr. finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani ~~ ~ naročilo, da ima pri narejanji pogodeb z najemniki vžit- Kamnika 30. sept. Fra nj o Vrančić kaplan. nine od vina nam vést, da skozi in skozi pošteni in , mesa in od vinskega in sadnega mošta Eavnokar slišimo neljubo najemnike k temu zavezati, da bodo na zahtevanje de- V.kmetijstvu jako želnega odbora na vžitnino dovoljene odstotke deželne izvedeni gosp. Šolmajer, ki je bil poročevalec naši přiklade od vžitninske najemščine deželi odrajtovali. okraj ni cenilni komisiji ? Je Zakaj ? tega ne vem o ? odstavljen iz te službe, živo pa obžaluj em o zgubo Sekundarju v deželni bolnišnici dr. Pavliču se njegovo. Namesti njega pride neki Sauerschniegg gledišču. . ------j- » —y J B- xaïUVjU ? je izročilo opravljanje zdravniške službe v deželnern iz Celovca, nam čisto neznan, brž ko ne pa tudi on ne pozná našega poljedelstva. (Iz deželnega solskega sveta.) V poslednji seji so bile med drugim obravnane sledeče stvari: 6 Metel-Ljubljane. {Iz odborové seje družbe kmetijske.) kovih ustanov je bilo podeljeno učiteljem v smislu ker ste po g. I vane ti ču in Pod predsedstvom družbenega predsednika barona Wurz- oporoke njegove; — Ker ste po g. Ivane ti ču in g. bacha in vpnčo c. kr. vladnega zastopnika se je v. seji Putre-u na ces. kralj, vadnici s pripravnico združeni 29. septembra določilo, kdo naj iz letošnje državne izpraznjene dve učiteljski službi, se je sklenilo s krat- podpore dobi plemennega junca. Po prevdarku de- kim obrokom narja 7 kterega je družba letos za junce dobila 7 bi se profesorjem dni) razpisati te službi; — dvema gimnaziji ljubljanski se je priznala druga utegnilo kupiti kakih 20 Miricodolskih, 10 pa Be- petletnica, enemu profesorju na realki ljubljanski pa 4. profesor Krasan na spodnji gimnaziji petletnica ; bilo Ker tedaj rsacemu prošnjiku letos prošnje vslišati kopisa za latinski knjigi prof. Z epica in Ladislava lanskih ali Pincgavskih bikov; prošnjikov iz Go-renskega, Dolenskega in Notranjskega pa je bilo skupaj Kranjski je bil za stanovitnega učitelja priznan ; 87. je i potreba dobrega bika veča. ro- treba je bilo na tanko sitice djati, z ozirom na stan živinoreje in na število krav mogoce kje Hro vata sta bila odobrena ? nov blagajnik za pobiranje šolskega denarja od gimnazijalcev Ljubljan- biio se ve da 7 Po tem oziru določenih je skih je bil izvoljen. V začetku seje bila je dolga obrav- nava o razžaljivem članku „Tagblattovem", ki je v listu ako se toliko bikov dobi za denar ki ga družba letos ima — iz Gorenskega 15 gospo- 212. pod naslovom „Quosque tandem" grdo obrekoval darjev, iz Dolenskega 11, iz Notranjskega 5. — ves deželni šolski svèt, še posebno pa dr. Bleiweis-a in Dalje je bilo gledé na 4letne skušnje sklenjeno, da kdor zdaj bika za pleme dobi 7 ga mora ne samo 2 leti, am- pak tako dolgo imeti, dokler družba kmetijska ne odloči, kdaj ni več za rabo plemstva y in da sme za spuščanje 30 novih krajcarjev zahtevati, ne pa samo teden. Ena je ta in Praprotnika, češ, ďa sta se predrznila kot „nadzornika" priti opazovat profesorja Gariboldi-a in Lesjaka ! Prihodnjič več o tej obravnavi. Dve novici nenadoma ste nas osupnile přetekli da 10. Potrebna je prememba zato 7 ker iicucu« juua jo ta<, ua gOSp. ui« u a» j. v , \j» jv. uc«uaviutiv če gospodar ljudskih šol, je v pokoj djan. Gosp. doktor dobi sicer dr. Jare, c. k. nadzornik dobi bika le četrt leta čez leto starega — ga je po se- polno doslužnino in bode zatega del že mirno živel ^ m. m. % » 4 * ^ * m m -V^ m ^É A % «A- _ % ..9 II _ ^ danjih pravilih smel V ze to pa ? prodati, ko ni bil še 4 leta star, , bila je ? al Če bik ni pretežek in prelen postal po pravici se sliši od mnogo strani vprašanje: ima naša Avstrij a toliko denarja, da iz službe deva možé v škoda za živinorejstvo, ker junec je navadno do 6. leta najboljših letih, ki radi delajo, deželo in šolske razmere za pleme prav pripraven. Da pa se lastniku vzdržanje dobro poznajo, in so popolnoma zmožni svojega posla? državnega bika zlajša, je tarifa za spuščanje od 10 na 30 kr. bila povikšana. Ravno pa, ko je odbor hotel razposlati pisma go- Nam ni znano y kaj da bi bil zakřivil spoštovani mož » Blagi baron Fiodnig je napravil ustanovo, iz ktere se mu Je došel iz gornjega spodarjem , ki dobijo bika, Stajarskega telegram, v kterem gospoda Seunig in čujejo stroski za ubog P ke iz Kranjskega, ki se po Silj med 7. in 12. letom v šolo za pe L Lasnik, ki sta šla Miricodolskih juncev nakupavat, od- je, da so stariši takih usmiljenja vrednih otrok tako zanikerni Al žalostno . da se ne boru poročata, da je ondi bolezin na parkljih in praznih glasijo za po delitev teh štipendij , kterih je zdaj čvetero ampak pusté slepe reveže brez âolàkega podukal to oni list vidi ! vemo, da po f ki krivici ga je črtil v razporu „napredek „Tagblatt", to je " naše domovine Druga novica, tej zeló podobna, je ta, da gosp. njatorja. Skandali kterim gosp. Hugo Turk, přemeteni „Mladoslovenec"ř še ni bil zadosti, da ga je predsednik volil za škruti- ki so se godili v zboru, v kterem i • î» r . • v • i «î è so Fr. S o Imaj er je odstavljen iz svoje sedanje službe so celó taki glasovali, ki niso udje Matični ekonomičnega referenta c. kr. okrajne cenilne komisije, tedaj živa priča Chabrusovih bili čem se je ta pregrešil tudi vemo, da v opravilstvu nam ni znano ; to pa na volilnih listih agi taci j, ki krono vsem pa je so zapisane xi , luui Aicitja ah iiiiauu , iu |jot lia» vuiiiuiu no till ,--iViUiHJ vocui njegovem ga nihče ne preseže, Narod" v svojem 113. in 114. listu. postavil „Slov. kajti si. ministerstvo kmetijstva samo mu izroča težavne statistične popise kmetijstva Kranjskega; sliši se, da Mi smo jako veseli, da je stvar enkrat prikipela do vrhunca; zdaj so se že oči odprle nekteriin ? ki po- tarifa, ki jo je on po natančnem svojem pozvedovanji pred še niso viděli, kaj pomeni mladoslovenska trojica: V zboru in pri volitvah so viděli in slišali „omike" in „svobodě" domo- stavil pri cenitvi zemljišč, bila je nekterim gospodom prenizka, in ker mu vest ni dopuščala zvišati jo, se je „za domovino, omiko in svobodo". ta služba izrocila možu, ki neki iz gornjega Avstrij skega pride na mesto njegovo, ki pa niti dežele naše so se pozná, niti našega jezika ne zná, zato mu bodo tol- ne mača(!) dodali, da mu bode odgovore našega ljudstva v nemški jezik prestavljal kakor bo vedel in znal. Ra-dovedni smo, kakošen kruh bo iz take moke! Včeraj zvečer je po dolgem bolehanji umrl vincev preveč, vsaj glasno, da so mnogi slišali, mrzili nekteri „svoboclnjaki" nad . rodavnem našem geslu. In težnje „Mladoturkov" raz- ver o ki stojí v sta- jasnile se bodo od dne do dne v se bolj na blagor do- movini nasi , za ktere omiko in svobodo so domoljubi dělali in se poganjali že takrat, ko današnjih mladih Mladoslovencev še na svetu ni bilo, in delajo in se po- juri Kosmač, bivši skriptor ljubljanske c. kr. knji- ganjajo še dandanes drugi, kajti eno njihovih gêsel glasi garnice. Naj v miru počiva! se „domovina" ; to pa da delajo za domovino (Matičin zbor) tedaj je pri kraji in ž njim vo- obsega delovanje za omiko naroda in svobodni raz-litve novih odbornikov. Zapisnik številjenja glasov na- vitek njegov. Cepiti tedaj to, kar neločijivo domovini znanja današnji list na drugem mestu; iz njega se razvidi, da so izvoljeni vsi tišti odborniki, ktere so na- svetovale „Novice", — bode prinesel prihodnji list. i obravnave Matičnega zbora pa množica nemislečih po „inteligenciji takem le puhla fraza, s ktero se za Da bode „Slov. Nar." strašansko divjal zarad njemu nesrečnega izida volitev, to si je mislil vsak lahko al da se bodo njegovi privrženci, ki nosijo napis „ ? za gré, na troje, je po , y y JL il i/vii^ v^ m* Vij J» " ..Narodovcev" nos voditi dá, med kterimi se nahaja tudi nekoliko „odličnih" duhovnov, za ktere pač veljá prislovica: „ a non lucendo". (Prisrcna zahvala.) Vsem slavnim narodnim društvom, ki so zborovanjske slovesnosti tako lepo po- lucus omiko" na svojem praporu, tako neotesano obnašali v veličevali kakor tudi slavnému deželnemu odboru za zboru in zunaj zbora, to je presedalo celó mnogim nji- blagodušno podporo in dobrotnim prebi válcem ljubljan- Res „čudne reči" so odkrili volilni listi! hove stranke. Volilci pod „Narodovo"zastavo spadajo v 5 vrst: koli radi ali neradi 4) taki, ki se ne s0 tako zvani „Mladoslovenci", 2) nemcurji v Matico kakor vpisani, 3) birokrati, vedó ne, kaj je Matica in kako so prišli do volitve, nekteri le podkrižani in 5) nekteri naši taki, ki so jih silni agitatorji na limanice vjeli, ker niso mislili, da so letos dvojne kandidature. Kakor nemški ustavaki na "■■■■■ifeiHAriMrilaM ki skeg teli mesta, ki so o Času učiteljskega zborovanj prenočevali in jih gostoljubno sprejemali, se srčno zahvaljuje uci- pri- Odb 1 v učiteljskega društ Ljubljani. ? so „Narodovci" si osnovali Chabrus-a, Českem je na večer pred zborom pritiral kakih 200 novih udov za ta zbor (to je za volitev) v Matico; čez leto in dan, ko pride drugi letni donesek plačati, se bode od- krilo še le prav Chabrusov početje. — In vendar vse to jim ni nič pomagalo. Padli so kakor so dolgi in široki. Ce namreč od onega najvećega števila glasov 691 — ki jih je dobil dr. Pogačar, o dš tej em o 200 Novičar iz domaćih in ptujife dezel. Pešt s svojim ogerskim zborom in dvema delegacijama je zdaj centrum političnega gibanja. Ogerski državni zbor je 27. septembra začel ob-ravnavo adrés (to je, odgovora na prestolni govor); predloženi so nacrti treh strank. Pul sky je odprl adresno debato s kratkim govorom, v kterem je izrekel nado, da ne ? bode „strupenih govorov u Al ze prvi dan adresnih razprav spravil je na dan toliko „strupa ii Chabrusovih, zadnji dan nalašč za volitev pritrese- „žolča", da bode dežela čudne reči l-in slišala, ako gré ob- nih že ? 7 če o d š t e j e m o veliko število tacih letnikov, ki več časa letnine niso plaćali, tedaj prav za prav več udje niso ? če odštejemo mnogo zmotljenih ki se nikdar več ne bodo zmotiti dali 7 očitno kaže uboga revščina „Narodovcev". dalu tedaj se 7 prav š kan - ki so ga uganjali nekteri v zboru , nam je pre- ravnava tako naprej kakor se je začela. Ministerstvo je slišalo od Kolomana Tissa taka očitanja, da je groza. Obravnave v odborih avstrijske delegacije bolj Pri razpravi proračuna stroškov za mirno tekó. gnjusno obširno govoriti m v hiši Matični, da jie ostaj a jim zclaj toliko pa ga je bilo v zboru še druzega nič 7 nego — petroleum! Ce neki S u kl je kriči in se predsednika dr. Co sto terorizirati drzne, da Grasselli mora biti skrutinator, se temu mladenču to oprostiti more, kei .Ie 7 bil le še en dan Matičar; al v ce dr. Voš- njak, večletni odbornik, ki mora opravilni red poznati, prisopiha v Matično sobo, da bi prisednik bil skrutinju vnanje ministerstvo je Andrassy o vnanjih političnih razmerah Avstrije tako na ljubo nemškiin centralistom govoril, da dr. Rechbauer je bil tako očaran, da je kar v kot vrgel ves svoj demokratizem in obij ubil glasovati za ves skrivni ' fond (dispositionsfond) z 440.000 gold. Poljaki so stanovitno glasovali za vse, kar Andrassy zahteva in tudi g. Crne ž njimi; dr. Poklukar je odločno nasproti. Greuterja še ni v Peštu. — Ministra vojaštva barona Kuhna precej hudo obirajo tudi centralisti in mu brišejo veliko. Jutri utegne biti je pac to očiten dokaz 7 da on m njegova 7 klika „svo- prva seja delegacije cele. Ako ne bode avstrijske dele- bode" noče zidati na temelj postave, ampak na anar- gacij e zadržavala ogerska, bode konec delegacij 15. dne hijo. Da ne bi dr. Costa znal tako na tanko pravil tega meseca. Matičnih in ne bi predsedstva vodil s tako krepko roko 7 v obraz bi bili bili zakonom Matičnim nekteri razuzdanci, Loke Listnica vrednistva. Neimenovanemu g. dopisniku v Skofje Dopisov brez podp vredništvo ne moremo tiskati dati Odgovorni vrednik: Alojzi Miljcr. Založnik: Jožef (ledi v Ljubljani.