Slovenski dom
IVtiMoM ta »bbonament« postal«.
Poštnina plačana t gotovlnL
Gena Ur 0.50
Mirk«
SLOVENSKI DOM* izhaja vsak delavnik opoldne.
-	*	-	*	ko	tiskarno	_____
_	  Ljubljana.	Konitarjera	«.
Telefon 4001' do 4005. Mesečna naročnina 11 lir. ta tujino 20 lir.
Javornik. Izdajatelj: inž. J.Sodjo. Za ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava:
V Ljubljani 18. avgusta 1943 - Lelo VIII. - št. 137
BoIIettino di guerra 1179 DURI COMBATTIMENTI SULLE P0SIZI0NI ANTISTANTI MESSINA
Due mercantili incendiati, un pjgpscafo colpito, 23 velivoli abbattuti
Comando supremo, - Bolletino dl guerra No. 1179.
Le poslzlonl antlstantl la clttft dl M e a • a 1 n a sono state lerl duramente contese al nemlco dalle restroguardle ltalo-germanlche.
Neila rada dl Slraeusa nostrl bom-bardleri a tuffo banno lncendlato due mercantili; un plroseafo dl grosso tonneliagglo ti stato gravemente colpito da un aerosilu-rante presso la costa Tunlslna.
Velivoli nemiol eflettuavano lncursloni en Torino e sulle zone perlflche d! VI-terbo e di Foggla; I dannl e le vit-time sono In corso dl accertamento.
Nel dlntornl di Foggia 13 quadrlmotorl venivano abbattuti dal cacciatori germanlc! e due dalle batterie contraeree; altrl tre appareccb! rlsultauo distruttl a Torino ad opera delle artlgllerie della dlfe&a e della nostra caccia notturna.
Azlonl isolate condotte dalPavlazlone av-versarla nelle provlncle dl Lecoe. Salerno e Reggio Calabrla causa-vano llevi dannl ed alcune vlttlme.
In vani attacchl a convogll, clnque aero-allurantl brltannlel sl Inablssavano In ma-re, quattrn colpttl dal tlro delle navl dl scorta ed uno da un nostro rlcognltore.
Geuerale Ambrosio.
Con 1’azione presso la costa Tunisina, citata nel bollettino di oggl. U Capitano Pilota Cimicchi Giuseppe da Orvieto ha si-lurato negli ultimi sette giorni due inero-ciatori e due piroscafi ser un totale di
42.000	tonn.
Le vittime finora accortate nella popo-lazione oivile a causa delle incursioni iti cui airodierno bollettino, ascendono a 87 morti e 22 feriti complessivamente nelle Puglie; 3 morti e 16 feriti in provincia dl Salerno; 15 morti e 4 feriti in Calabria; 3 morti e 5 feriti a Viterbo.
Narodnostna slika Madžarske
Pred kratkim }e izšla najnovejša številka Hita >M a d žar ski statistični pregled*. ki prinaša podatke o narodnostnem sestavu Madžarske, kakor se Je pokazal pri ljudskem štetju leta 1911. Novi podatki o številu pripadnikov posameznih narodnosti na Madžarskem so toliko zanimivejši, ker so narodnostno pripadnost madžarske oblasti edaj ugotavljale po novem načinu.
Od leta 1SS0. so pri ljudskih štetjih na Madžarskem spraševali samo po materinem jeziku, pri čemer je kot materinščina lahko veljal tisti jezik, ki ga ja vsakdo najraje in najgladkeje govoril. Zato niso zmeraj navedli kot materinščino tistega Jezika, ki se ga je človek naučil doma. Zaradi takega ugotavljanja narodnostne pripadnosti je bilo na Madžarskem veliko pomislekov in pritožb, češ da določanje narodnosti po materinem jeziku ne daje prave slike o razmerju med posameznimi narodnostmi na Madžarskem.
Zaradi tega je bivši predsednik vlade grof Teleki zapovedal, da je treba pri ljudskem štetju razen po materinščini vprašati tudi po narodnosti vsakega državljana. Tako se je pri zadnjem ljudskem štetju lahko vsakdo priznal k poljubni narodnosti, tud t če je kot materinščino navedel kak drug jezik.
V zvezi s tem pravi omenjeni list, da je edaj slika dejanskega razmerja med posameznimi narodnostnimi skupinami na Madžarskem popolnoma točna, ker so na vsem svetu razen Mdiarske samo še štiri države, v katerih pri ljudskem šlctju sprašujejo tudi po narodnosti.
P°,tatV *adnicoa ljudskega štetja so tem zanesljivejši, ker so vsakogar spraševati v njegovem materinem jeziku in je vsakdo moral vprašalno polo prebrati ter Jo sam podpisati. Uslužbenci, ki so bili zaposleni pri ljudskem štetju, so imeli strogo zapoved, da se morajo vzdržati vsakega vplivanja. Nazadnje so pa ves zbrani material tudi strogo znanstveno kontrolirali.
Po podatkih tega ljudskega štetja se prebivalstvo Madžarske deli po materinem Jeziku takole:
Madžarski jezik govori 11.9S7.9it, (77.5 od celotnega madžarskgea prebivalstva); nemški 719.752 (tuj; slovaški 269.913 (1.3); romunski y,100.352 (7.5); rustnski 561.092 (3.6); srbsko-hrvatski 369.us (2.5). vendsko-slovenski 69.596 (0.5); ciganski 57.372 (0.1); jiddskl 126.312 (0.9); hebrejski 55.59 (0.4)'; razni 29.135 (0.2); neznan l.iOO (0.0.
Skupaj šteje torej Madžarska 11,679.573 prebivalcev, ki v glavnem govore 10 različnih jnzikov. Od tega govori madžarščino 77.5 odstotkov.
Podatki o narodnostni pripadnosti pa se ne ujema docela s podatki o materinščini. Medtem ko je samo 77.5 odstotkov madžarskega prebivalstva navedlo madžarščino kot materin jezik, se je pa priznalo k madžarski narodnosti 80.9%. Razlika znaša okoli pol milijona. To spremembo je treba po sodbi omenjenega statističnega lista pripisati dejstvu, da se je veliko ljudi duševno že spojilo z madžarstvom in se zaradi tega priznavajo k madžarski narodnosti, ne da 6( madžarščino docela obvladovali ali da bi bili otroci madžarskih staršev.
Slika o narodnostni pripadnosti madžarskega prebivalstva je po teh podatkih naslednja:
Madžarske narodnosti je 11,881.455	(89.9
odstotkov celotnega prebivalstva); nemške 533.015 (3.6); slovaške 175.550 (1.2); romunske 1,051.026 (7.2); rusinske 517.770 (3.7); hrvaške 12.316 (0.1); srbske 159.000 (1.1) vendsko-slo-venske 20.636 (0.1); bunjevsko-šokaške 54.585 (0.4); ciganske 76.202 (0.5);. judovske 139.041 (1.0): različne 27.218 (0.2); neznane 1.992 (0.0).
Hudi	boji	na	postojankah
Vojno poročilo 1179 — 2 trgovski ladji zažgani, 1 parnik zadet 23 letal sestreljenih — Junaštvo kapitana - pilota Cimicchija
Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo 1179:
Italljansko-nemžke zadnje straže so včeraj nasprotniku trdo osporavale postojanke pred mestom Mesnino.
V pristanišču Slracusl so naši strmo-glavskl bombniki zažgali 2 trgovski ladji. Neko torpedno letalo je blizu tunizijske obale hudo zadelo parnik srednje mere.
Nasprotnikova letala so Izvedla napade na Turin ter na predele okrog Viter-b a in F o g g I e. Škodo ln število žrtev ugotavljajo. V okolici Foggle so nemški lovci zbili 13 štlrlmotornlkov, 2 pa protiletalsko topništvo. Druge 3 stroje, kaže, da Je uničilo v Turinu obrambno topništvo In pa naši nočni lovci.
Posamični nastopi, ki jih je nasprotnikovo letalstvo delalo v pokrajinah Lecoe. Salerno ln Reggio v Calabrljl, so povzročili lahno škodo In nekaj žrtev.
V Jalovih napadih na konvoje se je 5 angleških torpednih letal pogreznilo v morje, ln sicer 4 zadeta po strelih s spremljevalnih ladij, eno pa po nekem našem ogledniku.	General	AMBROSIO.
Divjanje zavezniških letalcev nad Parizom
Pariz, 18. avgusta, s. Skupine angleških in ameriških letal so znova ob belem dnevu napadlo pariške okraje. Posebno hudo zadeta so bila severovzhodna predmestja prestolnice : le Bour-get, Pantin ln St. Denis. Čeprav je bilo vreme jasno, eo letalci zmetali bombe na delavske stanovanjske predele ter povzročili veliko škodo ln hude Izgube med francoskim prebivalstvom. Kakih sto ljudi Je prišlo ob življenje, približno 180 pa je bilo ranjenih. Reševalni oddelki so še zmeraj tla delu, da bi privlekli vsa trupla izpod ruševin. Protiletalski topovi so takoj začeli streljati z veliko silo ter zbili znatno število nasprotnih letal.
Z nastopom blizu tunizijske obale, ki ga omenja današnje uradno vojno poročilo, je stotnik pilot Cimicchi Giuseppe iz Or-vieta v zadnjih 7 dneh torpediral 2 križarki in 2 parnika s skupno 42.000 tonami.
Kolikor eo do zdaj ugotovili, znašajo žrtve med civilnim prebivalstvom zaradi napadov, ki jih omenja današnje uradno vojno poročilo, vsega 87 mrtvih ter 22 ranjenih v Pugliah, 3 mrtve ln 16 ranjenih v pokrajini Salerno, 15 mrtvih in 4 ranjeni v Calabriji, 3 mrtvi in 5 ranjenih v terbu.
Vojno poročilo vrhovnega poveljstva je že enajstič omenilo stotnika-pllota Olusep-pa Clmiochia, ki je v zadnjih 7 dneh torpediral 2 križarki ln 2 parnika s skupno
42.000	tonami.
Stotnik Oimlcohl se je rodil v Orvietu 28. marca 1913. Leta 1935 je kot rezervni kadet stopil v letalstvo, dobil spričevalo za vojaškega pilota ter služil pri oddelkih za pomorsko ogledništvo. Ko so ga prestavili v Vzhodno Afriko, je sodeloval pri nastopih kolonialne policije, nato pa obiskoval prvi izpqpolnitveni tečaj, nakar so ga uvrstili v častniški zbor.
Med sedanjim spopadom je stotnik Cl-mlochi sodeloval pri številnih bombardiranjih, nato pa prosil, da bi ga dodelili oddelkom torpednih letal. Marca 1941 jo izvedel svoj prvi nastop s torpednim letalom. Od tedaj delo stotnika Cimioohia ni poznalo oddiha ln mlademu častniku se je v posamičnih ter skupinskih nastopih posrečilo potopiti dve križarki, eno petrolejsko
ladjo in več parnikov s skupno 116.000 tonami, kar pomeni višek v potapljanju, ki ga je dosegel kateri Italijanski letaleo. Razen tega je poškodoval še eno bojno ladjo, 5 križark ter 4 parnike z več kakor 100.000 tonami skupaj.
Stotnik Clmlechl je odlikovan s 4 srebrnimi in 4 bronastimi kolajnami, z vojnim zaslužnim križem, z zeležnlm križem II. razreda ter je zaradi vojnih zaslug tudi napredoval.
Časnikarji v Quebecu močno razočarani
I Buenos Aires, 18. avgusta, a. V Quebecu ee je zbralo 130 ameriških, angleških ln kanadskih časnikarjev, ki so vsi prav nejevoljni, kor so vsi politični pogovori zaviti v tolikšno tajnost, da no morejo dobiti prav nobenih novic o tem, kaj se na sestanku dogaja. Prav tako se pritožujejo nad pretirano strogostjo . cenzure, ki skorajda preprečuje sleher-I no novinarsko delo.
Sovjetski napadi povsod spodleteli
Ruske Izgube strahotno naraščajo — Več ladij v sicilskih vodah potopljenih iu poškodovanih
Hitlerjev glavni stan, 18. avg. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na liojlščn ob Mlusn so bil! odbiti krajevni sovjetski napadi.
Ob srednjem Doncu je sovražnik na odseku pri Izjema po močni topniški pripravi začel a pričakovanim napadom z močnimi pehotnimi ii oklepnimi silami. Vsi boljše-vlškl prodorni v: kuti so 1)111 onemogočeni. Sovražnik j» Imel.velike človeške ln tvarne Izgube.
Pri bojih na področje Jugozahodno od Bjclgoroda so izvedle sovjetske čete le krajevne napade, ki so bili vsi oilbltl.
Pri včeraj omenjenem nemškem protinapadu znašajo po dosedanjih poročilih sovražne Izgube 4209 mrtvih, 1690 ujetih, 25 oklepnikov, 110 topov, 112 možnarjev, mnogo drugega orožja ln veliko količino vojnega gradiva.
Romunska obsodba napadov na Italijo
Bukarešta, 18. avgusta, a. Znani romunski kipar prof. Han je napisal za list »Porunca VremlU topel članek v obrambo velike umetnosti, ki je zbrana v italijanskih cerkvah in žigosa Angleže in Amerikance, ki s svojimi poganskimi bombami uničujejo to velikansko zakladnico umetniških del in vero samo. V teh cerkvah, zatrjuje prof. Han, kamor skozi stoletja prihajajo z neba duhovi prednikov, ki so ustvarili zgodovino naroda, ln kamor med verskimi obredi simbolično prihajajo tudi sedaj, da bi olepšali ln oplemenitili življenje sinov, pa danes na Rooseveltov in Churchillov ukaz priha-
jajo angloameriške bombe. Na stolnico v Rimu in cerkve v Italiji padajo iz letal, ki jim zlobno pravijo »osvojevalcl«, bombe ln razstreliva, ki rušijo tisočletne umetniške spomenike ln zakrivajo obup Churchilla, čigar Ideal je zlato tele. Angleži ln Amerlkancr‘spuščajo te bombo z obupno voljo, da bi zmagali v vojni proti zaledju, ln sicer a strahovalnimi sredstvi, z diplomatskimi grožnjami, z vsem, kar postave Imenujejo kršenje določil ln z vsem tistim, za kar se angleški politik v svoji zlobnosti ln farizejstvu ogreva.
HUDI POŽARI PO ZADNJEM NAPADU NA TURIH
Torino, 18. avgusta, s. Novi letalski napad, do katerega je prišlo včerajšnjo noč, je povzročil velikansko število požarov, od katerih so bili nekateri siloviti in se razširili najbolj v južnem in jugozahodnem delu mesta. Sorazmerno manjše je bilo število zadetkov z rušilnimi bombami. Posebno hudo so bil; zadeti kraji San Salvarlo, Nizza, Lingotto, Crooetta, San Paolo in San Do-nato. Sovražnik se je bil vrgel na te kraje
z vso divjostjo in Je brez razlike in obzira povzročil hudo škodo v najbolj strnjenih delavskih naseljih ob robu mesta. Nesreča pa ni bila prihranjena tudi sosednim središčem, kakor so Michelino, Moncalieri in Rivoli. Nov zločin je bil Btorjen nad veliko bolnišnico Molinetto in nad bolnišnico Mau-riziano. Rušilne in zažigalne bombe ter velike količine fosforja ao povzročile na več krajih posamične požare.
RAZMERJE MED AMERIŠKIMI IN JAPONSKIMI IZGUBAMI v hudih pomorskih in letalskih izkrcevalnih bojih pri Novi Georgiji
Tokio, 18. avgusta. ». V govoru, ki ga je oddajala radijska oddajna postaja v Tokiu. je fregato! kapitan Itaru Tašlro, član tiskovnega odseka japonskega vrhovnega poveljstva, zatrdil, da je nasprotnik v silnih bojih, ki potekajo blizu Nove Georgije, izgubil petkrat več vojnih ladij kakor pa Japonci. Število uničenih ali potopljenih vojnih ladij v času od 1. junija pa do 15. avgusta je naslednje: 5 križark potopljenih in 4 poškodovane, 6 rušilcev potopljenih, všteta pa niso številna izkrcevalna vozila, ki so bila potopljena ali poškodovana. V istem obdobju je bilo zbitih 775 letal, 78 pa poškodovanih. Japonske pomorske izgube znašajo za ta čas 5 vojnih ladij, ki so bilo ali potopljene ali poškodovane' ter 172 letal, od katerih odpade večina na takšna, ki so so s tovorom bomb prostovoljno vrgla na nasprotnikove cilje. Kapitan Itaru Taširo
Pogreb f dr. De Cecca
Ljubljana, 18. avgusta.
včeraj ob 17 je bil na Zalah pogreb nenadno umrlega tiskovnega odposlanca pri Visokem komisariatu dr. Attilia De Cecca. Njegovvo truplo je ležalo v kapelici sv. Nikolaja, kamor se mu je pred pogrebom prišel poklonit tudi eksc. Visoki komisar general Molžo, ki je dal nad Vrsto položiti tudi krasen venec. Visoki komisar ee je dolgo ustavil pred pokojnikovo krsto, izrekel sožalje njegovemu bratu ln se dalj časa pogovarjal z njim.
Po opravljenih cerkvenih obredih so je od Zal pa do glavne ceste ruzvil pogrebni sprevod, v katerem so stopali med drugimi: eksc. Visoki komisar, ki je zastopal tudi ministrstvo za ljudsko kulturo, šef kabineta dr. Bissia in številni uradniki Visokega komisariata. Armadno poveljstvo Je zastopal stotnik BassanelU, načelnik podpornega sklada pri omenjenem poveljstvu. Dalje so bili. na pogrebu vsi uradniki Tiskovnega urada, časnikarji in drugi. Pri prihodu na cesto so truplo položili v mrliški avto, ki ga Je odpeljal na postajo, od koder pojde v rodni Benevent.
je končal z zatrdilom, da je razmerje med anglosaškimi in japonskimi izgubami 5:1, kar je dokaz za japonsko pomorsko ln letalsko premoč.
Tokio, 18. avgusta, s. Japonski glavni cesarski stan objavlja podrobnosti o usodi, ki je zadela dva nasprotnikova ladijska sprevoda v bližini Guadalcanarja. V noči na 14. avgust so blizu otoka Bera prvi sprevod napadla japonska mornariška letala. Prvemu valu se je posrečilo spraviti na dno tri veliko prevozne ladje, eno srednje mere pa zažgati. Od 09 lovskih letal, ki so skušala varovati sprevod, Jih je bilo 13 zbitih. Drugi napad na ladijski sprevod je imel za posledico potopitev dveh drugih velikih ladij in enega izkrcevalnega vozila. En rušilec,
en vlačilec in 10 izkrcevalnih vozil je bilo napadenih s strojnicami, zbitih pa še 11 lovskih letal. Med tretjim napadom na nasprotnikovo ladijsko spremljavo, ki se je začela izkrcevati, so japonska letala nastopila s strojnicami ln Prizadela nasprotniku hude izgube. V boju je bila z več bombami zadeta in poškodovana nasprotnikova križarka. Med tem nastopom so bila uničena štiri nadaljnja lovska letala.
V četrtem napadu v vodah ob otokih Dllda in Simbo Je bil Potopljen en rušilec, drug pa poškodovan. Bitka proti drugemu ladijskemu sprevodu se je začela blizu otoka Gatuhai. Napadi japonskih letalskih tor-pednikov eo bili kronani z uspehom, kajti potopljena je bila lažja križarka in velika prevozna ladja. Razen tega sta bila hudo poškodovana lahka križarka in velik rušilec. Torpedi ao zadeli tudi eno križarko iu en rušilec. Japonske izgube v teh spopadih znašajo v celem le 17 letal.
Atentati v angleški vojni industriji
Lizbona, 18. avgusta, s. Iz Londona je prišlo uradno poročilo, da so v industrijskih podjetjih ter delavnicah nekega vzhodnega mesta v Angliji eksplodirali peklenski stroji, ki so jih nastavili saboterji. Krajevne oblasti so začele s preiskavami, a doslej niso mogle najti sledu za krivci.
Dočlm je sovražnik zahodno od Orla Izvedel le manj uspešne napade, Je nadaljevrl z močnimi napadi Južno In jugozahodno od Vjazme, jugozahodno od BJellja In pri La-doškem jezeru. Tl napadi so prav tako iz-podletel! zaradi pogumne obrambe naših čet, ki so uničile skupno 283 sovražnih oklepnikov.
Nemško letalstvo Je napadlo zbirališča ln premikajoče se sovražne čete ob srednjem Doncu ter jugozahodno od BJelgoroda ln Je uničilo devet vlakov.
Dne 15. ln 16. avgusta Je bilo sestreljenih 119 sovražnih letal, dočlm je bilo Izgubljenih C nemških strojev.
V sicilskih vodah so hitri nemški bombniki zadeli dva sovražna srodnjcvellkn parnika. Pri obrambi pred letalskimi napadi na Južno italijansko ozemlje pa so nemški lovci sestrelili brez lastnih Izgub 13 štlrlmotornlh bombnikov. Tako so nemške obrambne sile med 13. ln 19. avgustom sestrelile nad Sredozemljem 35 anglekklh In ameriških letal.
Nemški brzl čolni so na vzhodni sicilski obali torpedirali sovražni rušilec.
V Messlnskl ožini so strašni čolni potopili en angleški motorni čoln, dočlm Je obalno topništvo uničilo eno topnlčarko.
Topništvo motornih prevoznih ladij, ki vozijo med Messino ln obalo, je pri dnevnih napadih sestrelilo Štiri sovražne stroje. Druge pomorske sile 40 v vodah severno od Sicilije sestrelile 4 od osmih napadajočih angleških torpednih letal.
Skupine nemških bojnih letal za velike razdalje so 15. avgusta v večernih urah potopile v vodah zahodu« ln severnozahoduo od Lizbone tri prevozne ladje s 25.999 tonami lz ladijskega sprevoda, ki so ga ščitile protiletalske križarke ter rušilci, ln poškodovale s torpednimi zadetki še najmanj dva velika parnika. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča.
Dnev’ ln nočni napadi sovražnih letalskih skupin na razne kraje v zahodnih zu-sedenlh pokrajinah, med drugim tudi na zunanje okraje Pariza, so povzročili znatno izgube med prebivalstvom. Med vročimi letalskimi boji In s sodelovanjem topništva je bilo po dosedanjih poročilih sestreljenih 29 sovražnih letal.
Nemški bombniki so zadnjo noč z velikimi bombami napadli posamezne cilje na jugozahodni angleški obali ter ob ustju reke Temze.
ZGODOVINA PRIPRAV GLEDE RAZGLASITVE RIMA ZA NEVOJAŠKO MESTO
Kaj je po mednarodnem pravu »nevojaško« mesto
Rim, 17. avgusta, s. Izjava vlade maršala Badoglia, da se Rim razglaša za nevojaško mesto, ni prišla iznenada. Po dokumentih, ki so jih objavili italijanski in tuji listi, se lahko obnovi potek dogodkov pred objavo.
Papež v svojem pismu kardinalu-vlkarju in »Osservatoro Romano« v svojih člankih sta povedala dve stvari: da je sveta Stolica takoj, ko se je začela letalska vojna, prosila vlade obeh vojskujočih se strank, naj Rim priznajo za odprto mesto. Vatikanska diplomacija ni imela uspeha in se ji ni posrečilo glede tega doseči sporazuma med obema vojskujočima se taboroma. Z vatikanske strani Je bilo še pojasnjeno, da je papež svojo prošnjo oprl na lateransko pogodbo, ki je bila sklenjena z Italijo in sporočena vsem tujim vladam, ki so priznale novo vatikansko državo in mednarodni značaj Rima kot svetega središča katolištva.
»Sveto mesto«, ki Je bilo ustanovljeno in utemeljeno z lateransko pogodbo, bi morali spoštovati vsi vojskujoči b« tabori. Zato po papeževi sodbi Rim ne bi smel postati središče vojnih nastopov niti za eno niti za drugo stranko. Vatikan Je posebej pripomnil, da so številna poslopja, ki ao okiteri-torialna in spadajo pod oblast »v. Stolice, raztresena po vsem mestu od središča do obrobja. Katoliški Rim in Rim — zibelka omike — sta neločljiva.
Po drugi strani sta angleška in ameriška vlada po prvem letalskem napadu na Rim izjavili uradno in to razglašali tudi v listih, da leži krivda za rimske ruševine na fašistični vladi, kor je Mussolini odklonil predlog, naj se Rim razglasi za odprto mesto, zavezniške vlade so pa papežu dale zagotovilo, da bodo spoštovale nedotakljivost Rima, ko bo potrebno izjavo dala tudi italijanska vlada.
Ko je padla fašistična vlada, je nova vlada v skladu z željami papeža in katoličanov vsega sveta izjavila, da je pripravljena razglasiti Rim za >nevojaško< mesto. To so zgodovinski podatki, ki tvorijo uvod k izjavi vlade maršala Badoglia.
Italijanski strokovnjak za mednarodno pravo je podal izjavo o točni opredelitvi pojma »nevojaškega mesta« po veljavnih določilih mednarodnega prava. Pojem nevojaškega mesta je skoraj sličen pojmu nebranjenega mesta, kakor pravi haaškl sporazum. Nebranjeno mesto ni dovoljeno bombardirati, a po določilih mednarodnega prava jo bombardiranje zakonito samo takrat, kadar Je naperjeno le proti vojaškim ciljem. Zato mesto, ki nima takšnih ciljev, ni dovoljeno bombardirati. V zgodovini sedanjo vojne omenjajo kot zgled Pariz. Po nekaj bombnih napadih v Juniju 1940 Je francoska vlada 13. junija razglasila mesto za nevojaško ln takoj Je nemško poveljstvo nehalo z napadi.
Rim kot središče vesoljnega katolištva, kot sedež papeža, kot čuvarja in pričevalca 27 stoletij omike, s katerim Je tesno povezan celoten vzpon človeštva, pa je treba še posebno spoštovati. V vsem mestu, od obrobja pa do središča
niso le bogoslužna poslopja, kakor so bazilike, temveč tudi znamenite palače, ki pripadajo nevtralni državi: Vatikanu.
S V izjavi italijanske vlade Je treba videti zlasti skrb za ohranitev teh po-j slopij in teh cerkva, pa tudi skrb za obvarovanje zgodovinskih spomenikov, ki so v mestu. Italijanska vlada je sporočila nasprotniku, da Je Rim odprto mesto in da ni v njem nobenih vojaških ciljev. (II Plccolo).
Vesti 18. avgusta
Ustanovitev posebne poljske divizije v Sovjetski Rusiji, za katero se Je zelo vlekla in bi JI tudi poveljevala poljska komunistka Vanda Vasiljevska, je spodletela, ker so Poljaki, ki so Jih boljševlkl poslali lz domovine na prisilno delo v Sibirijo, dejali, da rajši trpe tam, kakor pa da bi se borili za Sovjete.
34 do 48*/* vseh dvo- do osemsobnlh stanovanj v madžarski prestolnici Budimpešti Imajo Judje. Madžarski listi zaradi tega zahtevajo, naj se Judom stanovanja vzamejo ter razdele tako, kakor zahteva pravo razmerje med Judovskim ln madžarskim prebivalstvom.
Morganova banka,- eno največjih denarnih podjetij na svetu Je poslala v Severno Afriko celo vrsto svojih zastopnikov, naj pokupijo vsa večja industrijska podjetja, s čimer bo Severna Afrika gospodarsko prišli čisto v ameriške roke.
Pri hudih letalskih bojih na juž-' nem delu Tihega morja sta padla ameriška generala Walker in Ramily.
Slovaška vlada Je izdala zakon o tvarnl preskrbi bivših bojevnikov. Po tem zakonu bodo bivši bojevniki Imeli prednost pri »prejemanju v službe pri vseh državnih podjetjih ln ustanovah.
Bolgarske oblasti sov zasedeni Rla-cedonljl razdelile 6000 hektarjev zemlje ubožnlm kmetom, ki niso imeli nič svojega polja.
Romunski list »Capitala« je prinesel članek, v katerem resno opozarja vse nevtralne države, naj se pridružijo nemškemu boju za Evropo, češ da gre tudi zanje. Zaradi tega no smejo križem rok čakat'., da jih bo rešila Nemčija.
Komunizem je nezakonito gibanje, pravi najnovejša odločba argentinskega vrhovnega sodišča. Zaradi tega je argentinski notranji minister zapovedal, da Je treba takoj prijeti vso komunistične voditelje in njihove privržence. Stroga navodila je dal tudi za pobijanje komunistične propagande sploh.
Naročajte »Slovenski dom«!
Siru 1
»SLOVENSKI DOM«, dne 18. avgusta 1943.   1  ............................
STev. 157.
Razširjenje ukrepa o rodbinskih dokladah na Ljubljansko pokrajino
»Službeni list« objavlja boBedilo o razširitvi ukrepa o rodbinskih dokladah za Ljubljansko pokrajino.
Cl. 1. Kraljeva uredba z dne 21. decembra 1942 o razširjenju rodbinskih doklad stopi v Ljubljanski pokrajini v veljavo: Slede italijanskih delojemnikov iz drugih pokrajin Kraljevine, zaposlenih v službi, ki imajo svoj sedež v omenjenih pokrajinah, z začetkom njih zaposlitve v Ljubljanski pokrajini;
za vse druge delojemnike, {e so zaposleni v industriji, trgovini, denarstvu in zavarovalstvu, v svobodnih poklicih in pri umetnikih, s 1. decembrom, če so zaposleni v kmetijstvu, pa c dnom, ki se določi • kasnejSo odredbo.
Cl. 2. Do novo odredbe se uporabljajo za rodbinske doklade delojemnikov prednjega Siena določbo, ki veljajo za te doklade v odseku za industrijo, s spremembami s členom 8. do 8. te odredbe.
Po kr. ukazih z dne 17. junija 1937 In z dne 20. marca 1941 so doklado v Kraljevini različne za delojemnike v industriji, za delojemnike v kmetijstvu, za delojemnike ▼ trgovini, za delojemnike v denarstvu in zavarovalstvu in za delojemnike svobodnih poklicev in umetnikov. Po gornji določbi pa se uporabljajo v Ljubljanski pokrajini za vse te dolojomnike doklado, do-
ločene v odseku za industrijo. Te doklade znaSajo v skupini delavcev za ženo 9.30 lir, za vsakega otroka v rodbini z enim otrokom 6 lir, z 2—3 otroki 8.40 lire, s 4 ali več otroki 10.80 lire in za vsakega roditelja 5.40 lire! v skupini uradnikov za ženo 13.20 lire, za vsakega otroka v rodbini z enim otrokom 9.30 lire, z 2—3 otroki 12.30 lire, s 4 ali več otroki 14.70 lire in za vsakega roditelja 8.70 lire, torej v enaki viSini, kakor so se že doslej izplačevale. Tudi izmera prispevka ostane nespremenjena v viSini 10 odstotkov.
Rodbinske doklade se izplačujejo upravičencem za vse dneve, za katere je delodajalec zavezan prispevati po bivšem jugoslovanskem zakonu o zavarovanju delavcev.
Rodbinske doklade gredo tudi za roditelje, če jih upravičenec vzdržuje In ,če z njim živijo v skupnosti, to pa le, če je dopolnil oče 60 let, mati pa 55 let in ne delata za plačo v službi drugih ali če sta trajno nesposobna za delo.
V primeru odsotnosti z dela zaradi nosečnosti ali poroda gredo rodbinske doklade delavkam in uradnioam, ki imajo do njih pravico za čas obvezne odsotnosti z dola po bivSem jugoslovanskem zakonu.
Listino, ki se zahteva po čl. 31. kraljeve uredbe z dne 21. junija 1937 za prejemanje rodbinskih doklad (potrdilo občine), izdajajo lahko tudi pristojni župni uradi.
Redke so prentičninske in nepremičninske dražbe
V zadnjem članku je bilo navedeno, koliko kupnih pogodb je zaznamovala zemljiška knjiga v prvi polovici meseca avgusta. Zelo zanimiv, za gospodarske prilike mesta in okolice značilen in poučen je splošen pregled o nakupu in prodaji nepremičnin v teku enega leta.
Približno lansko jesen Je bil Izveden nakup 60 nepremičnin, ležečih večji del v mestu in deloma tudi v okolici. Vrednost teh nepremičnin, ki so obstajale iz zemljiških parcel, stavb, hiš, in vil, je znašala takrat o Voli 8,250.000 lir. Od teh 60 kupljenih nepremičnin Je bilo v teku pol leta prodanih do 85 za celotno kupno vrednost 12,175.800 lir. PaS lepa ln značilna razlika, ki nam pokaže, kako se Je dvignila vrednost nepremičninam- Znan je n. pr. med drugimi primer, da je bilo neko posestvo, obstoječe iz 8 parcel, ocenjeno na okoli 68.000 lir, toda
pred meseci prodano za 500.000 lir. Iz tega vidimo, kako ogromne milijonske vrednosti so v nopremlčninah, ki se nahajajo v Ljubljani in bližnji okolici.
Cone nepremičninam v ostali okolici, zlasti gozdovom, so pa prllično zelo nizke. Gozdne parcele so dostikrat po .0.50 lire kvadratni meter. Tako je n. pr. Remic Janez, posestnik v St. Juriju pri Grosupljem prodal Francetu Kraškoviču, posestniku v Škofljici 6, gozdno	parcelo	St.	443-3 v izmeri
2076 kv, m in gozdno parcelo št. 449-2 v izmeri 5776 kv. m, spadajoči pod k. o. Veliko Lipljenje, za 15.000 lir. V Spodnji Slivnici pa je bila prodana neka travniška paroela v Izmeri 2076 kv. m za malenkostno vsoto 8500 lir, ko	bi	bil ta svet	v Ljubljani	po
najmanj 90	lir	kv. m,	če	Se ne več,	saj
so v mestu	parcele, ki	so	bile po 1000	lir
kv. m ln so nekatere Se mnogo dražje.
Tako komunisti ubijajo delovne ljudi
Sodražica, 18. avgusta.
Komunističnim zločincem ni bilo nikoli do odprtega boja. To so dokazali z zločini v Ljubljani ln na deželi, kjer so morili ne- ! dolžne ljudi. O tem se je tudi Ljubljana že lahko sama večkrat prepričala, ko je mo-ra la‘.'trpeti, ker je sledila komunističnim slepilom. Komunisti so pošiljali v nevarnost druge ljudi, sami pa so se skrbno umikali s.,ozadje ter mfell roke nad nesrečami, ki Mieadals v večini poštene ljadl. Ce so komunisti nastopili, bo pa nastopili zahrbtno, čakali žrtve v zasedah, največkrat pa jih mučili zvezane ter Btreljali ali klali v zakotnih in zavarovanih prostorih, kjer so varno opravili svoj krvavi posel tor Izvrševali svoje »osvobodilno« poslanstvo.
Pred dnevi so tako v Sodražici zahrbtno umorili S5 letnoga čevljarskega mojstra Koširja Franceta. Poštenjak kakršen je bil delaveo Košir, ni imel slabe vesti, da bi zapustil svoj dom.
Na svojem domu je pridno edlal In se brigal le za svoj dom, niti najmanj pa ne za komunistične drhali ali kogar koli. Prav zato je bil v napotje komunističnim zločincem. PrlSll so ponj. Preoblečeni — dva v uniforme — eden v najlepšo civilno obleko — bo prlSll najprej do njegovega brata ter povpraševali po Francetu. Zločinska trojica jo nato hitela pred Francetov dom. France ni slutil nič hudega. Ko je stopil pred neznance, da bi jih vprašal, kaj žele, so padli streli in 4 krogle so zadele njegovo glavo. Padel je mrtev, zločinci pa so zbežali.
Košir France je bil med ljudtvom zelo priljubljen, zato je ta ogaben zločin še tembolj vznemiril tukajšnje mirno prebivalstvo, ki se zgraža nad zločinskimi tolpami, zavedajoč se, da so prav te sokrive vsega gorja lepe sodraške kotline ln našega kraja.
Iz Hrvaške
Hrvaški Rdeči kril je nakupil za 2 ml- ’ lijona 800.000 kun oblek za onesposobljeno in ranjene hrvaške bojevnike.
Odbor Brvatske nogometne zveze je pred nedavnim odstopil. Državni športni J vodja Je imenoval novega predsednika v osebi Vatroalava Petka.
Ljubljana
Koledar
Sreda, 18. velikega srpana: Helena, ca-f sarlca in vdova: Agapit, mučenec; Krisp,1 »poznavalec; Flor, mučenec.
Staro žimo knpimo, plačamo po kvaliteti od 80—50 lir kg. Ponudite trgovini »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod ekozi vežo).
— Slovenskim umetnikom! Podpisani odbor je začel akcijo za postavitev spomenika pokojnemu slikarju Ivanu Vavpotiču. V ta namen Je zaprosil Vavpotlčeve tovariše — likovne umetnike, da prispevajo k stroškom J | tega spomenika a podaritvijo kakih svojih umetniških del. Znatno število umetnikov jo
Kanonik Valentin Mikuš — biseromašnik
Šentjurski kanonik Val. Mikuš bo v četrtek obhajal svoj biserni jubilej. Tiho ln skromno, kakor je on sam tih in skromen, bo na posebno željo štajerskih rojakov daroval ob 8 v kapelici Zavetišča sv. Jožefa svojo biserno sveto mafio. Jubilantu, ki je po rodu iz ugledne MikuSeve družine iz Gornjega grada, kjer ga je mamioa položila v zibelko leta 1860., ne čestitajo samo Sentjurčanl, med katerimi je 50 let z vso ljubeznijo pastiroval, čestitkam njegovih faranov ln rojakov se pridružujemo tudi vsi Štajerci, 60 let duhovniške službe!
t Žnidaršič Tone
Pudob, 18. avgusta.
Pred dnevi smo pokopali Žnidaršiča Toneta, gostilničarja iz Viševka, novo žrtev komunističnega nasilja v naScm kraju. Lepa udeležba na njegovem pogrebu je najbolj prepričevalno govorila, kako poSteno ljud-i stvo obsoja zločinske komunistične tolpo in njihovo zločine.
Žnidaršič je padel pred mesecem, 16. julija, ko se je vračal s prijatelji po poti od BloSke police v Lož. V gozdu pod Ložem, nekako 3 km, jih je pričakala komunistična tolpa in iz skritih obgozdnih obronkov začela streljati na mirne ljudi. Žnidaršič je padel pod točo strojničnih krogel ln na mestu obležal mrtev, dočim so drugi srečno ušli nasilnežom. Laže je bil ranjen tudi Strlo Tone.
Širite najboljši slovenski opoldnevnik »Slovenski dom«!
TO.\YY/K:-fti:n\\i:h
sm
iMMM
26.
Ko sta si kravarlca ln mladi drvar povedala drug drugemu vse, kar se jima je bilo vsakemu zgodilo, se je pastlrička odločila; prijela je svojega ženina za roko ter ga potegnila za seboj.
»Presrečna bova, ker dobrolne vile nama bodo pripomogle do srečel pojdiva k njej, da se ji skupno lopo zahvaliva!«
In že sta stekla iz gošče v travniško zadelo, kjer je bela vila še vedno zvesto pasla njeno živad; sprehajala so je ter tu in tam gredoč utrgala kakšno rožo, travo, zel, ter jo vrgla kravam, da bodo Imele več mleka. Mladih zaljubljencev, se je delala, ni niti opazila...
i
7h
m
K.
In že sta belo vilo presenetila... Stala sta pred njo, držeč se za roki kot otroka, ter ji oba hkrati govorila: .
»Dobra vila! Kako se naj zahvaliva za vse, kar sl nama dobrega atorllal S čim se tl bova oddolžllal«
»Ničesar nista dolina! Saj sta že vse poravnala! Ti, kravarica, nam daješ mleka; ti, drvar, si pa nas ubranil pred divjim lovcem, ker Bi v nove štore vsekal drvarske križce!« se je branila vila.
»Sva dolžna, sva! Za botrinstvo ln za zibelko ...» ji je dopovedoval drvar. »Za zibelko. ki jo bom stesal iz one smreke, ki bo na gradišču zrastla med divjim lovom ...«
Evropski nogomet po vojni
Okrog 20 milijonov ljudi je v letošnji nogometni sezoni prisostvovalo tekmam
Kljub vojni se Šport v Evropi najlepše razvija. V nekaterih državah je zanimanje za šport celo večje, kakor je bilo v miru. Športno javnost bo zanimalo, v kateri državi go bile Športne prireditve v športni sezoni najbolj obiskane. Po podatkih po končanem nogometnem prvenstvu in po podatkih iz drugih športnih vrst lahko ugotovimo, da Nemčija in Italija daleč nadkri-ljujeta po številu gledalcev vse ostale države. Iz teh podatkov tudi vidimo, da jo nogomet najbolj priljubljen, takoj za nogometom bo atletika, rokoborba, tenis, veslanje in plavanje.
Koliko ljudi je prisostvovalo nogometnim tekmam v posameznih državah!
V Nemčiji je gledalo nogometne tekme za časa oele sezone (1942-43) približno 6 milijonov ljudi. Samo zaključnim tekmam pokrajinskih prvakov za državno prvenstvo je prisostvovalo po milijon ljudi.
V Italiji so je udeležilo tekem okoli 4 milijone ljudi. Od tega števila jih je bilo samo na »ligaških« tekmah okoli 2 milijona.
Na Madžarskem je bilo na nogometnih tekmah okoli 2 milijona glodalcev. Od tega jih je bilo — po uradnem poročilu — samo na »ligaškem« prvenstvu okoli 1,276.200.
V Španiji je gledalo tekme okoli poldrugi milijon glodalcev, v Franciji jih je pa posetilo okoli milijon. V Oeško-morav-skom protektoratu prav tako milijon. Nogometne tekme v Svioi je obiskalo 500.000 gledalcev, v Švedski 400.000, v Danski 300.000, na Nizozemskem tudi 300.000, na Portugalskem in v Romuniji 250.000, v Bolgariji 180 tisoč, v Slovaški 160.000, v Hrvatski in Turčiji 150.000 gledalcev. Vsega skupaj je torej gledalo nogometne tokme okoli 20 milijonov glcdalcev v Evropi!
Da je zanimanje za nogomet v posameznih državah kljub vojni naraslo, dovolj jasno priča Madžarska. Leta 1938-1939 in 1939-40 jo znaSalo število gledalcev 500.000. Loto 1940-41 je naraslo na 640.000, leta 1941-42 na 954.000, leta 1942-43 pa na 1,276.200 gledalcev. To število so pa nanaSa samo na »ligaške« tekme. Tudi v Italiji je naraslo število gledalcev, prav tako pa tudi v nekaterih drugih državah.
Najvočje število glodalcev na posameznih tekmah jo bilo gotovo v Berlinu. Tamkajšnji »Olimpijski stadion« jo sprejel preteklo leto na odločujoči tekmi za prvenstvo Nemčije »Schalke 04« — »Viena« 100.000 glodalcev, medtem ko jo na odločujoči tekmi Dresdener SO : Saarbrlicken prisostvovalo 90.000 gladolcev. Na Dunaju je bilo na prvenstveni tekmi Viena : MUnohen 1860 66.000 gledalcev.
V Madžarski je bilo na tekmi Ferencva-ros ; NAC 32.000 gledaloev, v Italiji jih je bilo na tekmi Torino : Juventus 30.000, v Španiji na tekmi Barcelona : Madrid 20.000. V ostalih državah ae je vrtilo število gledalcev na prvenstvenih tekmah od 10—15.000.
Po Inozemskem soznamu so najprlljublje-nejšl evropski klubi, ki pritegnejo obenem največjo število gledalcev: Nemčija: Vion-na, Italija: Torino, Madžarska: Fercncva-
O skritih zakladih na dnu morja; s kakšnim denarjem Be kupujejo iene ln kaj vse uporabljajo kot denar, boste lahko brali v prvi »Svetovi« knjigi »Denar«, ki bo Izšla 1. septembra. Knjigo je spisal dr. VI. Murko In le zelo bogato Ilustrirana. Cez 300 sliki Naročite se na »Svet« v Ljudski knjigarni! Naročnina 2t Ur!
ros, Španija: Barcelona, Hrvatska: Grad* janski. Češka: Sparta in Slavija enako, Romunija: ltapid, Bolgarija: Lewski, Slovaška: Bratislava.
Ta športna statistika bi bila seveda popolnejša in zanimivejša, če bi Imeli podatke Se o Irskih in angleških športnih prireditvah, ki so po organizaciji že pred vojno presegale vse evropske prireditve.
Po vsem tem lahko zaključimo, da bo po vojni šport še bolj oživel in zajel še večje maso posameznih narodov.
D R O B N E
Izdatki prve svetovne vojne. Prva svetovna vojna je stala vse narode, ki so v njej sodelovali 7,887.731,315.200 lir.
Najdebelejii led na svetu. Led na Gron-landu, t. j. »grenlandski led«, je debel 2700 metrov, širok pa 12.000 metrov. Ta led je še lz ledene dobe in je star okoli 60 milijonov let.
Ali le vei... da so v stari Grčiji- poznali živilske karte in da so to bile marmornat« plošče, na katere bo vrezali vsak nakup. Nekoč so se ženske, ki so čakale na živež, sprlo in steple. Pri tem so razbile mnogo »živilskih kart«. — ... da ima Hunze, pleme, ki živi v notr. Azije, namesto drugih zna-men po svojih kočah rogovje. Verujejo, da bo vrag, ki bo prišel v njihov dom, videl rogove in mislil, da se je eden od njih v tem domu že namestil in bo odšel. — ... da je padalo najstarejše sredstvo za prenos ljudi in tovora po zraku. 2e leta 1300. pred Kristusom so skakali akrobati v Indiji ln na Kitajskem s padali.
Konec sveta je selo daleč. Središče sveta je za vernike Brahme pod kupoli) velikega svetišča v Benaresu. To središče je označeno s piramido, ki jo je tja postavil sam Brahma. Istočasno je Brahma dal svojim svečenikom nologo, da poderejo piramido. To pa morajo narediti po odrejenih svetih zakonih. Ko jo bodo podrli, bo konec sveta. Brahmova piramida je veliko matematično čudo. Njena višina ne presega višino navadnega naprstnika, sestoji se pa iz 64 malib okroglih ploščic, ki so v sredi preluknane. Ploščice niso enake velikosti, temveč je ena manjSa od druge, tako da tvorijo zložene piramido, ki se proti vrhu zožuje. Brahmini Bvečeniki se že tisočletja trudijo, da bi rešili nalogo, a ves njihov nspeh je kaj skromen. Brahma je namreč postavil zakon, po katerem morajo razdrett piramido s pomočjo treh igel. Na eni od teh igel so ploSčlce nanizane, druge dve sta prazni. Podrtje, to je premestitev zlatih ploščio piramide s prazno iglo, ge mora izvršiti tako, da se s piramidi vzame ved-no samo eno ploSfiico ln se jo postavi na prazno iglo oziroma na večjo ploš&ieo na drugi Igli. Brahmini svečeniki se trudijo brez večjega uspeha, ker bi za popolno drtje piramide rabili po Brahminih računih nič manj kot 5 bilijonov, 217.385 milijonov in 660.174 let. Za prenos ploščic po Brahmovlb zakonih bi morali Izvršiti 20 trilijonov, 293.757 bilijonov, 907.849 milijonov in 445.375 prenosov. Po teh računih in po verovanju Brahminih naslednikov je Se zelo daleč do konca sveta.
Snažno moderno kakor tudi starinsko pohištvo in druge uporabne predmete stalno kupuje nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).
Dobrepolje
Naša cerkev bo spet pridobila na lepoti. Pred dnevi »o bo že pričela dela za razširitev kora, ki so ga sedaj precej znižali in tudi povečali. Načrt za gradnjo novega je napravil arhitekt Vurnik. Dela bodo v kratkem končana. Kor bo imel v ospredju lepe lesene Btebrlčke, zunaj cerkve pa bo velik simbolni križ. Stroški presegajo 00.000 lir. Ko bodo ta del končana, bodo Dobrepoljcl mislili tudi na nove orgle, za katere so se že odločili. Stale bodo okrog 130.000 lir. '
Okrog 100 komunističnih roparjev so je včeraj ponoči pojavilo v osamljenih Retjih in oropalo nekaj posostnikov. Po ropanju pa je tolpa izginila v kočevsko gozdove v Toplo reber. Ta skupina je popolnoma partijska in so stalno drži rdečegt poveljstva.
S. TAK DIHE:
Trvl Je prekinil molk Markliam.
»Neverjetno!« Njegov g*as Je bil kar nekam prisiljeno spremenjen. »Res Je morala poseči vmeB božja roka.«
»O, brez dvoma!« Vanče Je stopil čisto k nogam Anubljevega kipa ter ge sklonil nanj. »A jaz Se daleč ne verjamem, da bi posegla vmeg kakšna gkrivnostna božanska sila. Sem človek, ki le na skušnje nekaj da...« Nataknil sl Je naočnlk. »Ah!... Ne
Skrivnosti z nevidnega bojišča
Vohunski ipomlni i» prrt svetovne vojna
svojih umetnin še niso izročili, so naproSe- | ni, naj Jih oddajo pooblaščenemu nablra-telju, ki ae bo osebno Javil pri njih do 15. septembra t 1. Po tem roku bodo zbrane
ter opozarjamo zaradi nakupa te zdaj lju' bltelje slovenske umetnosti. O denarnem
April 1925.
Zemlja, ki .jo že dolgo vidim skozi svoje o®ko okence, je desni breg Bosporskega preliva. Se malo, pa ee bomo ustavili v Carigradu. Pri srcu mi je tako, ko da bi že zdaj stal sredi Galat-sikega mostu, gledal na mesto in na pisano vrvenje ladij po Zlatem rogu, mimo mone pa bi se prelivala množica ljudi, pripadajočih vsem narodom zemlje, kakor je to v Carigradu navadna in vsakdanja slika.
Edini občutek, ki me preveva vsega, je ta, da sem svoboden. Svoboden po devetih mesecih nepretrganega sabljanja s smrtjo, po devetih mesecih oprezova-nja, bojazni in tveganja. Svoboden in z uspehom v žepu!
Stroji začenjajo delati počasneje. Skozi okence vidim trupe neštetih ladij, za njimi, tam daleč na desni, pa gozd jam-
obljubilo svoje sodelovanje in od|>or borov na najrazličnejših pomorskih vo-gprejel te večje Itevilo umetnin. Oni, kl(| ....
zilih.
Drugi kurjač, moj tovariš, se je medtem ko sem jaz strmel na obalo, bil že umil in se zdaj preoblači v človeško
jim in čakam, ker ne more razumeti, da ne bi mornar planil na kopnino takoj,
uspehu bodo vsi. ki ao prispevali a svojimi j ko se mu ponudi samo	košček	prilike,
deli, točno obveščeni. Morebitni preostanek'.	Čez čas me vpraša:
se bo oddal v korist fonda za preskrbo *	»Kaj ti ne pojdeš na	suho?«
umetnikove vdove, ki ga podpisani odbor .	Molčim, saj ne vem,	kaj naj bi mu
upravlja. - Za odbor za postavitev nagrob- J odgovarjal. Jaz imam zdaj druge skrbi, nega spomenika pok. Iv. Vavpotiča — Saša*	On nadaljuje:
San tel.	|	»Nič ti ne bi škodilo, če bi	se malo
Šivalne stroje vsoh vrst knpimo. Plača- (i sprehodil po trdnih tleh .. .« mo dobro. Ponudite novi trgovl »Ogled«,(|	Zdaj mu rečem:
Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).	.	i	>Ne morem. Nimam denarja.. .<
Tovariš — če ga smem taiko imenovati — se zasmeje:
»Prava reč! Saj nama bo dal kapitan nekaj beličev, da ne boš čisto suli.<
Zmajem z glavo, toda on le še sili vame:
»Na noge, človek božji. Ne kaže zapravljati časa. Zvečer bomo že spet odrinili!«
A jaz se ne dam omajati in omečiti. Tudi sem tiste besede, 'ki jih je slišal od mene, povedal v precej nerazumljivi ruščini. Zato se nazadnje naveliča, me postrani pogleda in zmigne z rameni, češ, čudak!
Ko vidi, da ni z mano nič, se zakro-hota. V njegovem smehu zveni začudenje nad tem, da so taki ljudje kakor jaz sploh na svetu. Potem naglo smukne po stopnicah na krov in z ladje v obljubljeno deželo na kopnem.
Ostanem sam pri okroglem okencu in strmim v sinje nebo, kakor da mi je ves svet tam zunaj deveta briga.
Toda komaj je oni izginil po stopnicah, pa že planem pokoncu ter se zaletim na nasprotni konec strojnice. Bliskoma iztegnem roki proti debelim cevem, ki se vlečejo po vsem prostoru pod stropom, in začnem iskati za njimi. Brskam nekaj kratkih trenutkov, nato pa izza lesketajoče se zmede cevi in žic potegnem opeko iz stisnjenega premogovega prahu.
Če me kdo opazuje pri tem poslu, si mora zatrdno misliti, da se mi je zmešalo, zakaj tako previdno in varno božam umazani kos kuriva. Ni dvoma, da se moje drobne oči ta trenutek lesketajo v nerazumljivi sreči.
42
nič
Opeka iz premogovega prahu drugega! Kako navadna stvar!
Toda kolikokrat so mi med potjo od Batuma do sem uhajale oči proti skrivališču, kjer je bil 6hranjen ta zamazani, borni kos premoga, ki ga zdaj ves srečen pritiskam na prsi!
Potem opeko položim na tla, se ozrem okoli sebe, in ko vidim, da ni nikjer žive duše, pograbim lopato. Še enkrat pogledam na stopnice.
Nikjer ni nikogar. Torej naprej, Mu-rasaki, zdaj si pri koncu svoje naloge!
Zamahnem z lopato po tistem kosu premoga in čutim, da se mi roke. vajene tega orodja, vendarle malo tresejo. Slišim suh udarec in opeka se prekolje
blesti nekaj belega,
V sredi opeke iz premogovega prahu sta 9krita dva ovitka, ki ju od sile previdno in oprezno potegnem na dan. V enem ovitku je denar, v drugem pa »mreža št. 4825«, tista, ki sem jo oni mračni večer vzel iz omare F v sovjetskem osrednjem uradu za šifre, potem ji
bi se rad norčeval lz vas... a na doktorjevi smrti ni prav nič nadnaravnega. Anu-hljev kip se Je razbil... Stvar je zelo enostavna. V trenutku, ko se Je doktor sklonil nad svoje zaklade. Je že moral kako dregniti v kip, da je padel nanj.«
Vsi smo se sklonili, da sl kip pobllže ogledamo. Težki podstavek Je bil res Se na svojem mestu. Kip pa Je bil preklan P° dolgem, od vratu do nog.
V»A11 vldlšt« je vprašal Vanče ln pri tem pokazal na podstavek. »Noge tega kipa so zelo drobne, kip sam pa je lz apnenca, ki se precej rad lomi. Vidi se, da so noga med potjo, ko so kip prepeljavall semkaj« počile, k ostalemu pa je pripomogla slin8 teža gornjega dela kipa samega.«
Heath sl je ogledoval kip od blizu.
»To Je torej tisto, kar se je zgodil0’ dobro,« je pripomnil ln se vzravnal • • • »a reči moram, da Se svoj živ dan nisem videl tako lepo preklanega kipa, kakor J® tale. Gospodu Vanceju bi se morda posrečilo, pripraviti doktorja do tega, da bi dejanje priznal, ali pa se mu morda tudi ne bi posrečilo. Zdaj sl nam ni treba boli1* glave nad nobeno stvarjo veiS.«
»Res je,«' je pritrdil Markham In »•* mišljeno zmajal z glavo. Se vedno je bi* ves osupnjen nad tako neverjetno spremen1' bo položaja.
»Poskrbite vi za vse, kar Je potrebo®’ gospod narednik. Dobro bi bilo, če pokU' četo mrtvaški avto in dr. Doremusa. Cin* boste vse opravili, ml telefonirajte na doi«-Jutrl zjutraj bom že Jaz poskrbel, da bod° časnikarji zvedeli to novico... Končno 1®
na dvoje kakor oreh. V razpoki se za- Casnuarj. zveneli to novico... Končno -KWi n»i-,i	zdaj 10 vsa stvar končana, hvala Bogu!«
Nekaj trenutkov je nepremično zrl T truplo. BU Je videti skoraj divji, a Jsz gem dobro vedel, da bo mu Je s smrti0 dr. BUssa odvalil težek kamen od srca.
»Bom že jaz poskrbel za vse, gospod načelnik,« Je zagotovil Beath. »A kako bomo o tem obvestili BIlssovo ženo?«
»To je Hanijeva naloga,« je odvrnil
ko sem z računskim strojem zazibal v ^ potom , Mari;haraa ca roko večno spanje starega Simplicija Nuka...) ,n dcjal. ,PoJdlva> drwl moJ, PotrebBn st
že spanja... Stopiva za trenutek k meni l na dom, ti bom dal dobrega konjaka. Imam So .Napoleonca 48*.«
čim smo stopili na hodnik, je Vanče 26 poklical Hanlja.
»Zelo neprijetno ml Je, a moram vam povedati, da go je vaš gospodar preselil v Amcnhetovo kraljestvo k dnšam starodav-nlh faraonov.«
»Je mrtevt« Egipčan je komaj za spo. znanje privzdignil svoje obrvi. (Dalje.) j
V nekaj kratkih minutah pojdem na kopno. Imam že natančen načrt, kako in kaj bom naredil, ko se rešim sovjetske ladje.
Nekaj dni se bom skrival v kateri izmed podrtih, zamazanih lop, ki jih je po Galatski četrti na kupe. Tam me ne bo nihče iskal ali vsaj nihče našel. Potem pa...	(Dalje.)