NA RAZPOTJU Danilo L o k a r Kar mu je kdo rekel, to je študiral. Trdinova o Murnu Vračal sem se v pozni jeseni, dan je bil nizek in oblaki, se mi je zdelo, mi visijo nad glavo. Če se močno pretegnem in vržem roke od sebe, zaidenem \ anje. Stopal sem zamišljen po dolgi, ravni ulici, ki sem jo dobro poznal in ki me je dobro poznala. Vlačil sem velik, težak, natrcaii kovček, seveda, štiri mesece sem bil zdoma. Zdoma? Ali sem bil doma tukaj ali tam? Tudi na to sern spotoma pomislil. Pred hišo pa sem tovor počasi odložil in 'postal. Že se mi je zdelo, da sem v sobi, dasi seim stal na ulici. A tako, vrag vedi, mi je prihajalo v spomin, da niiisem svoje sobe pra\"zaprav niti pošteno zapustil, tem\ eč, da sem jo vlekel, kjerkoli sem hodil, s sabo. No da, misel nanjo je pač hodila z mano kakor moja senca. Dobro sem se spominjal, kako sem odhajal. Žareč sončen dan je ležal nad mesiom^ kakor požar in previdno sem stopil k žaluzijam, da jih spustim in se ubranim pred zadušno soparo. Ko sem to storil, sem sedel na zofo in se čudil, kako je soba v mraku in hladu prijetna. Nato sem se spominjal zapovrstjo. 2e pred mesecem dni me je začela gospodinja drezati, celo na-ganjati. Sicer je vprašala obzirno, kakor mimogrede: »Kdaj pa kanite ... na pot?« Pristavila je »na pot«, kakor da ne spada k stavku. Ampak vse je spadalo semkaj. Dobro sem jo razumel. Se preden je odprla usta, sem vsak dan čakal, kdaj bo prišla z besedo na dan. Videl sem, da majčkeno špekulira. Vendar nisem vedel, koga bo vtaknila za te štiri mesece v sobo na moje mesto. Skoro da me je prav spričo tega pričel neznanec mikati. Seveda ga nisem ne videl ne poznal, vedel pa, da prinese nič koliko misli, morda želj in pohlepov in bogve česa še med steme, ki so moje. PoJiovil sem si naiglas »moje« dm se nasmehnil. Zdaj bo držalo, mar ne? Res sera bil prepričam, da ne bo oblepil mojih sten s svojimi smegljevanji in tako odvrnem nevšečnost od seibe. Toda bodimo previdni, sem umoval dalje, nič ne vemo vnaprej. In res. Ko sem sedel sedaj, po štirih mesecih nekaj časa v sobi na «vojem starem mestu na nizki zofi in se ozrl od okna naokrog po stenah proti predalniku, sem čisto jasno razločil, da so kakor preple-skane — ali opažene? — s tujimi, meni komaj razumljivimi samo-mučemji, brezupnostjo in boigve čem še. Nisem mogel razbrati, razumeti. 333 Ležalo je na stenah, kakoT sence listov in vej. Kar sem videl, me je kakopa po svoje razjedalo — ali razumeš vse prav, ali res sploh razumeš? Toda poglejmo, kaj je bilo. Že spet sem hoidil po svojih službenih poteh kakor vsa prejšnja leta. Natančno ob pol osnaih zjutraj sem zaklepal vrata za sabo, zvečer ob devetih «em si seziuval čevlje, obuval copate, posedel na nizki zofi pri oknu in zrl v gospodinjo — kaj bo' pa danes povedala? Dodobra sem bil pozabil na poletje, ko mi prinese nekega večera zveženj papirjev, tesno je bil spet s čvrsto vrvjo, mislil sem od kraja, da so pač zavarovalne police proti požaru ali nagli smrti. Nič takega. Ženska je rekla: »Šele danes sem prevrgla brMjanijo, ki jo je poleg drugega začasno pustil (kakor je rekel) pri meni oni čudak in samotar izza počitnic pred leti, govorila sva že. Ali ni to tudi posebnost, da je pustil z obleko vred zveženj papirjev v nemar? Poleg ostalega. Spodobilo bi se, da pogledate, kaj je. Radovedna sem.« Polagoma sem se odločil in vsak večer obračam skrbno popisane liste. Se pravi, tržem s sten nalepljena beganja in samomučenja onega drugega, te sence listja in vej in dreves. Toda — ali zrejo moje lastne misli im celo pohlepi z osnaženih zidov? * To je prvi spomin. Dan je bil čist, tako čist poletni dan, da je zabolelo človeka srce: Kdaj bom jaz tako iskreč in izpran? Šli smo prav počasi in leno v Vraita pod Triglavom. Že je bil sa-moitni slap Peričnik za naimi, oziral sem se za kristalnimi vodami tam naokoli in po belem pesku, ki se je bleščal v soncu. Slepilo me je. Družba ni bila velika. Moj stric in teta in dvoje njihovih znancev, bili so Lahi iz Južne Tirolske. Morda smo bili vsi malce omamljeni od julijskega jutra — zraik je bil kakor odišavljen —, ko smo korakali zložno dalje. Na stezi na levo se je oglasil baritonist, morda je bil celo basist, s pesmijo, ki mu je vrela iz polnih, spočitih in širokih prsi. Arija iz Verdijeve opere je bila. Stene, plazovi in meli naokoli so prisluhnili. Tudi mi smO' upočasili korak. A pesem je zmagovito zaplavala v jutrnji hladni zrak, napolnila prostoir med policami, se vračala od daljnih sten, da smo popolnoma obstali. Pevec pa je korakal 'kakor orač zložno dalje in nas ponevedoma povlekel za sabo. Dolina se je neopazno širila in naokoli so se razgrinjale mehke zelene plahte travnikov. Zaimikalo me je, da bi legel in se zagledal. 334 Strme stene naiproti so prihajjtle bliže, opaizdl sem, kako se drži severna stena v osoji. Kmalu smo posedli po verandi olkoli planinskega doma in želja se mi je izpolnila kar mim^ogrede. Sel sem v stran, legel pod staro bukev in se zazrl v prosojno jasnino. Ničesar drugega si nisem, želel. Šeile po kosilu so kapljali izletniki. Tišine, ki je lajala med in nad previsi, sem se bil naužil in radovedno sem se oziral naokoli. »Da, io je Lucijan, on, ooi!« sem vzkliknil sam vase, ko sem se od strani nagledal mladega, silno rdečeličneiga plavoleisca, ki se je venomer sukal in smejal sredi družbice na kraju verande. Bil je pravzaprav že na pol zaibrisan spomin. Stanoval sem pred davnim časom pri njegovi materi. Toda med petnajstim in dvajsetim je vsa!ko leto dolgo, prinaša nezaslišane stvari, tehta za desetletje, zato se mi je zdel Lucijan v spominu že dosti odmaknjen. Vendar, odmalknjen ali neodmaiknjen, scim. mislil, kako je prišel sem.? In ko sem to pomislil, glej, se je ponudil odgovor sam, odgovor je stopil predme in zaobjel sem tudi ves spominski kompleks. Lucijan je bil to, kar so v mesitu imenovali tiček ali tudi iičko, zmerom okoli deklic, rdečeli^en je bil kakor nagelj, deželni uradnik, deklice so visele na njem z upanja polnimi pogledi — takim možičkom so re*kli: »To je kariera!« — a on je plaval dalje, zmerom dalje kakor čmrlj, ki uibira svojo pot v sončni jutrnji pripeki. To je bil Lucijan. Tudi zdaj sem ga videl takega — smejal se je, rezigetal in sproti osvobajal. Bil je silno razigran, prešeren, objeisten. Nekajkrat se mi je zazdelo, da bi stopil ija in mu rekel kako besedo: »Tičko, dajte no, poglejte okoli sebe!« Vsak bip mu je nagajala želja, da bi deklico na desni poljubil. Naignil se je, nabral ustne, ona se mu je umikala, najprej previdno, potem odločneje, a tudi on je postajal pogumnejši. Morda jo je hotel uščipniti? Morda ji le prišepniti kako spolzko dvoumnost? Vse to bi mu prisodil, ker se je ves čas silno vrtel. »Sršena imaš v seibi, Tičko!« sem rekel polglasno pri sebi in stopil na sprehod okoli gostišča. Ko sem se vrnil, je st;ala lepokana podoba pred mano. Tičko je stal pri mizi, roki je imel zvezani z belim robcem na hrbtu, piredenj sta se vstopili dekletci in vsako je kakor po dogovoru poljubil. Čudno, sem se zavzel, to pa dela kakor v certkvi pri svečanem obredu. »So te pa le, so te!« sem rekel v ono smer in radoveden pričakoval, kaj se bo še zgodilo. In res. Z rokami, ki so bile povezane z beliin robčkom, se je Tičko usedel, dekletci sta se enakomerno hihitali, ta, ki je imela sirčkani jamči v licih, je nekaj časa motala razsežni časo- 335 pisni papir, napravila iz njega prijazno dolgo trobljo in jo posadila Tioku na gilavo. Imenitno se mu je podajala, ko mu je visela malce jia stran in bila nagnjeiia močno nazaj. Tičko je sedel zdaj precej po-klapano, nekaj dolgovezil, toda roke je držal po sili pri sebi, seveda. Edino lepa koničasta troblja ga je raizodevala in tako smo morali gledati burkeža in razmišljati o njem. »O Tičko, petelinčku se je greben povesil!« je rekla deiklica, ki je imela kiti speti na hrbtu. Vrnil sem^ se čez nekaj ur, ki sem jih prespal v senci pod starimi, piškavimi bukvami v hladnem mahu, a vrnil sem se okrepčan in ne-^-erjetno spočit. Zaželel sem si, da bi spregovoril nekaj besed s starim znancem iz dijaških let, z Lucijanom. Toda kaj poreče? Zaskrbelo me je. Oprezno sem se bližal. Bil sem mu že čisto za hrbtoan, pa sem se spet umaknil. Kaj bo povedal? Toda nisem mislil toliko na to, kakor na ono drugo — kak obraz napravi? Bil sem malce šibak, malce niev-Ijast pred njim, res je, nisem isi upal odločno bevskniti tjavendan. O, kako mi je odleglo, kako me je pomazalo, ko sem videl, da je \ zadregi. On, ne jaz. Oddahnil sem si. Toda trajalo je le trenutek, le del trenutka. Pasja dlaka! Koj nato se je zarezal, spoznal sem starega hooligana. Zato sem bil še nadalje oprezen, da, naravnost previden. »Hotel sem vas samo pozdraviti, gospod Tncijan!« sem rekel. Na vsak način se mu je na moč dobro zdelo, da sem ceremonialen. Kakopak, to je najohlčiipnejši plašč, ped njim skriješ vsakršno malo-pridnost. Hehe, le sem ga ispravi v izadrego. Hote? Nehote? Kvasila sva takele fraze, kako je dam velesončen in da imajo vlaki kar dobre zveze, kosiš na Triglavu, večerjaš pa v Gorici, še celo malo rdečice mi je stopilo v lice, on pa je neikaj pocepetal in nenadonia naju je popalo kakor po dogovoru, da bi zazehala. Zeliec sva oba srečno potlačila in takrat je on usekal naravnost. Se danes se mi čudno zdi, da nisem od kraja razumel. Pa nisem, butica! »Zdaj greste na visoke šole. kaj boste pa študirali, kaj? Kake predmete ste si izbrali?« On je bil dovršil s težavnostjo dva razreda realke in je zato izgovarjal te stvari slovesno, recimo s poudarkom. Visoka šola se mu je morala ^deti bližnja stopnja za krokanje, zapeljevanje žensk in raznih takih stvari, ki so vse v zvezi z velikim denarjem. Tudi trasa, kaj in kako bi študiral, se mu je morala zdeti prav jasna in trdna, talko da sem osupnil pred nečim, česar nisem še vedel. Mar ni to čudno? Je. Kako more človek občudovati, česar ne pozna? Ali pa — prav zato? 336 To so iakeile ist\ ari. Lucijaii se imi je zdel ta hip kakor vesel dragonec, ki jo reže v svojo smer z iztegnjeno sabljo, naravnost, kakoT je sablja ra^•na, pa ne ve, kaj ima pred sabo. Namesto da bi mu odgovoril, sem ga še zmeraj poslušal. Pa saj že da\no ni več go\oril, le moja začudenost je bila tolikšna. Ne vem, kako je prišlo, čakal sem, da bo odgovoTil namesto mene in pričel sem se zibati. Pozneje sem opazil, da se ne zibljem toliko jaz. kakor on, ali morda — ne, neumnost, stene tam^ naokoli, črne, visoko po tisoč metrov, se ne bodio zazibale, čudaik. Cisto pra\. Najprej tudi nisem razumel, da me je vprašal nekaj tako — im smrt — nevarnega. To pa zato, ker je doslej nevarnost spala ali \saj dremala. Kdo bi jo bil videl, kakršna je v resnici? A zdaj se jo prebujala, pretegovala, vzdigovala glavo. Tudi njen obseg sem siopr\ zdaj opazil, lu sem se čudil: tako velika? Da, velika. Od same zapre-denosti pa nisem opazil, da se je Tičko tik pred mano popolnoma oprostil. Seveda, moja zamišljenost in odsotnost sta bili veliki kakor svet. Plaz besedi je že dobro dolgo pogrmeval, ko sem opazil, kaj so godi. Lucijan je potstajal vse bolj rdeč, male plave brčice so mii migljale kakor pri mački, kadar prede, in prepričeval me je, kar strmel sem. ko sem pričel razumevati. »Seveda, kaj talkega, filozofija, medicina, tehnika, agrikultura ...« tako je govoril Lucijan. Bilo je čudovito. Toda ker so čudovite na svetu samo pravljice, sem tudi samega sebe uravnal, poislušal in se smehljal. Rekel sem menda: »Seveda!« obenem pa sem opazil, kako raz-sežen svet se odpira pred mano. Bil sem nezaupen. Vedel sem, da no more biti pot, po kateri bi me peljal Tičko, varna in zanesljiva. Celo zdelo se mi je, da je čivknilo v aneni: »To ni tvoja pot, to so Tičkove fantazije!« Zato sem mencal iti momljal, pa kaj! Hooligau je drdral dalje: »Arhitektura, pediatrija, nesoiglaisja, antropologija.« Jaz pa sem ostajal nadalje zmeden in orientiran, pač oboje. Toda ne vem, kaj je Tička še obsedlo — nisem ga mogel zaustaviti. Drdral je dalje, mene pa je popadla tesnoba. Take razsežne stvari so se razgrnile pred mano — tesnoba. >Onkologija, filatelija ...« Ali ni rekel tudi filatelija? Takrat sem se pri priči streznil. To pa ne, ti capin! Rekel sem čisto preprosto in trezno: »Morda slavistiko ali romanistiko.« 337 >Bravisisinio,« je zavpil, »saj sem vedel, da ne boste zgrešili poti, zmerom ste bili jasen in določen. Kako ste rekli? Ro — man — ti — — ko? Dobro, dobro.« Oddihal seim si. Naj gre k vsem strelam njegova in moja eksistenca! sem si nuislil, tej pasji nedelji je treba napraviti konec. V spomin mi je prišlo, kar sem bil slišali pred leti. Tičko je za-lia:jal zvečer v gostilno k »Belemu zajcu«. Tam so se zbirali profesorji, advokati, sodni svetniki in podobne velike zverine. Tička je že dolgo bolelo — bolehal je prav zaradi tega — ker ni mogel v tej družbi do besede. Grozdje je bilo navadno previsoko obešeno. Kar na lepem pa se je zgodilo, da je mutec spregovoril. Same številke in eksaktne znanosti. Tičko si je bil kupil kanverzacijski leksikon. Preden je šel zvečer v družbo, je listal urico, dve po knjigah in zbiral — vstal mu je grebenček. Uravnaval je pogovoir, da je lahko prednjačil s številkami, sukal je pogovor, da so se advokati presedali. Tičku je rastel greben še dalje, kajti sedel je na univerzalnem^ leksikonu. In posrečilo se mu je tudi, da je z univerzalnim leksikonoim družbo raagnal. Obsedenost je popuščala, Tičko je kazal spravljivo obličje, zdelo se je, da zre na cesto pred sabo in da premišljuje, kako daleč je do obzorja. Da, obzorje, nekje mora biti. Uganil sem njegovo misel in tudi on je prikimal odobravajoče. Seveda, nekje je. Postajala sva si edina. Slavnostno razpoloženje je šlo h kraju, zopet sva mlatila fraze o zdravilnem zraku za živce; kaj ni rekel: »obliž za živce«? Bil sem še malo v temi in nisem takoj ujel vsake stvarce. Vendar, kakor sem bil trhel, sem se le prepričal, da je res tako rekel — »obliž za živce« je rekel. Hehe. Dekletci sta postajali spet glasni in tudi ostala družbica je spet nastopala. Ali ga niso glasno poklicali? »Ne Dtnoremo brez tebe, ne moremo!« Mlatila sva še nekaj časa prazno sltim^o o starih časih, kako so peli dijaki v poletnih večerih na Solkanski cesti, nabralo se je precej spominov, čeden heirbarij suhih cvetk. Potem je družba udarila v zboru in odkoTakala prepevajoč. Tičko je nasadil svoj slamnik na sprehodno palico, jo vzdignil visoko nad glavo in se postavil spredaj. Tako so šli. Pesem nagajivka je odmevala med stenami in prihajala izza ovinka. Narahlo se mi je še nekaj časa vrtelo. Toda občutka, da se bodo pričele črne, tisočmetrske stene sesipati name, vendar ni bilo več. Moji živci so se ohlajali. Postajal sem razumnejši, ko je za smrečjem in bukovjem v daljavi pesem zamrla in je šum planinskih vod spet prišel bliže. 338 \ trgu je Ibil a ©lik prazmiik, ne sicer z z\o'iiovi, ampak drugače. Sijalo je spet veliko julijsko sonce, ki utopi poSlišal sem, slišal,« mi je rekel, »v kakšnih škripcih ste, toda verujte mi, pot je samo ena.« Debelo .sem ga pogledal. Čutil sem, da buljim in res me je pošteno imelo. Seveda, krpanovska poistava, težak, gost glas in pravkar sem gledal te čudovite, lahne pare, 'kako se ziblje jo in krožijo, nekaterim sem sledil p^a^¦ pazljivo. >Pasja taca,« sem pomislil, »če bi bil rekel, da je poti sto. dalo bi se izbirati, talko pa ti zamahne s šapo — ena — in konec. Velikanska neroda si, precej sem si mislil.« Toda moij znanec ni odnehal, kje pa, saj še prav začel ni. takoj seui videl. Vddel sem. da je tiste baze človek, ki misli, da mora \seni stvairem. ki mu pridejo blizu, botrovati. »Kaj, strela, ga Solen tišči,« je Azkipelo v meni, »iko mu je pa preširok!« Pa ni bilo kruha iz te moke. Čutil je. da je poklican, mislil je. da mora pomagati. Rekel sem si: Potrpljenje! in ni boljšega zelišča zoper Jiestrpnoist. Tudi glasjio sean reke'!: »Potrpljenje!« Z\eda\o me je pogledal. \ idcl sem, da ima silne koinjske zobe, sekače. Po\ zel je in vprašal: »Potrpljenje? Mislite?« Vtem sem opazil, da ima poln oprtnik blaga, ki ga misli razto-voriti na moja mhxda pleča. Zrl je živo \anie, nekako jasno, s prozornimi očmi. »S slavistiko ni nič,« je usekal nara\'nost. »Sploh nič in nikdar ni bilo in nikoli nič ne bo. Poti ni ne naprej ne nazaj, nič, pravim, nič, rečeni —. Moj ujec ima strniča, ki si je izbral ta študij. Najprej ni mogel dobiti službe in se je potikal po pisarnah. Več let. revež, revež. Naposled pa je le prišel do namestitve, toda, pra\i. zdaj sem šele siromak, saj prej nisem bil. Vsi me, namreč, sujejo v zadnjo plat. Namreč, pravi, nisem vedel, da sem tolikšna ničla. Pa saj mi dajo tudi črno na belem — ničla. Zato vam pravim« — vzdignil je prst kakor pridig ar« j i na shodih — »slavistiko piTstite, kjer je.« 340 Sukalo se je tako, kakor da ga (bo treba prositi odpuščanja. Bilo me je sram, da sem mlad. Gledal je name sipet čudovito jaisno in malo je manjkalo, pa bi me bil res stlačil ^ kozji rog. Hm, hm, kaj pa zdaj, kam pa zdaj ? »In pa ta kombinacija — slaviistika in romanistika! Takih mest sploh na svetu ni, ali pa so tako redka, da je to teže, kakor če bi jih ne bilo, ker bi v tem primeru ne zašel na tako brezupne misli. Ali res niste imeli žive duše, da bi se z njo posvetovali?« Zrl sem ua par im plesišču, ki se je zibal kakor metulj na vrtni gredi. Deikle je imelo razigorela lica in rdečo bluzo, bila je svetla plavolaska, lomljiva in vse — barve, postava, zagorelost — jo je delalo res podobno metulju, ki se preleta, nato prhuta s krili. »Lepotica moja,« sem pomislil, »kam se vrtiš?« Tudi godbo sem spet slišal, bila je taka vaška drajna, ki vztrajno' tolče, dokler te popolnoma ne oglušii. Vendar sem jo ispet slišal. Igrali so ndkam oprezno, kaikor gre težko naložen voz z vinom, ki pelje s strmega klanca v dolino in se pri vsakem dbratu koles boji, da se mu pod težo polnih sodov vse potare. Igrali so tedaj pridušeno, počasi, da sem se vprašal: Mar znajo tudi tako? Moj sladki metulj v rdeči blvizi se je malomarno vrtel, kakor da se ji več noče. Nisem je spustil z vida, morda mi je bilo v tolažbo. »Tehnika, tehnika, tehnika!« je govoril sedaj trdo moj znanec iz mesta, »zidala se bodo pristanišča, železnice, fabrike, druge poti in več, zato pa pravim: tam je prihodnost za mlade ljudi. Niti agrotehnika nima te prihodnosti kakor prav čista tehnika, zato pa pravim.« Bilo mi je tuje, kar je govoril in na misel mi je prišlo, da bi mu rekel — kaj pa človekovo nagnjenje, sposobnost? Pa nisem prav \ edel, kako bi prepoln vrč prijel, da bii ga ne polil. Naposled sem le izjecljal: »Nagnjenje ni kar tako.« Zdelo se mi je, da je zagrmel, ker v tistem trenutku nisem več slišal vaške godbe, kako udriha. Tudi metulj z rdečo bluzo se mi je pred očmi skril. »In \i ste realec, rojen tehnik, ne pa humanist, zato vas ne razumem. Rojen tehnik, predestiniran, vi pa —« Prijel me je na zatilku za vrat. Čutil sem, kako je položil težko dlan name, in če bi bil stisnil, bi bilo koj po meni. Čutil sem, kako bi šla dušica kvišku, on pa bi me ožel kakor mokro gobo. Hehe. Toda nisem se mu dal. Stisnil sem v žepu pest in pomislil: milo za drago. Kakor oven bi se mu zagnal v butico, naravnost v vamp, on se ne bi zanesel in tako bi mu bil kos. Bila bi si bot. Toda tudi oprezoval sem. Vsevedneža se človek zmeraj boji. 1 ra-siraš pot, vlečeš pazljivo črte, tu pa ti pride, o nesmrtni Brdavs, 341 zašari z rofkam^i in ti prevrne kratko in malo vse. Ena je pot, ej, vi, ki prečkate razikrižja sveta — prečkanje pa isploli ni dovoljeno. Tako govori vseznailec in ti zreš zvedavo v novega reditelja. »Od kod pa tako natančno A'©ste?« vprašam od strani, ne upam. si preočitno, zvijačnik bi se začel gotovo repenčiti ali umikati. Tega pa niisem hotel. Ker, sem mislil, ker trpiljenje je potrpljenje in naj bo tudi poplačano. Zvedel bom nove stvari, radoveden sem bil. In res sem zvedel. »Mene poiglejte,« je govoril irgo/ec, ki se je pa veliko družil z advokati in profesorji, »česa nisem jaz že vsega viddl in poskusil — kakšne poklice! Bil sem diurnisi pri od\-etniku in občinski dbliodnik, bil sem za pisarja na žagi in pri gozdni upravi, za manipulanta pri lesu, biil komi in trgovski pomočnik in zidaj sem samostojen trgovec z vpisano firmo v trgovski zJjornici — delikatese prodajam in šunko in maslo in včasih me kak kmeit, ki mi vozi pridelke, pogleda pa pravi: ,Vi imate pa dosti nrasla za ušesi in na glavi!' Poirepljam se za ušesi in ipo glavi pa pravim: .Res?' Oni odgovarja in me gleda z velikimi očmi: ,Res!' Jaz pa mu dem: ,Nič ne čutim, nič ne vem!'« »Tako je.« je nadaljeval, »nič ne čutim, nič ne vem, razen za eno pot in to pravim tudi vam — eno pot. Vse ostalo je od annh!« Govoril je prav nazorno' o velikih prekopih in kanalizacijah močvirij, govoril o nasipih, predorih in celo mestih, ki se bodo zidala, zaziba Val me je poistopoma v neke pokra jiine — Amerika, Aljaska, nisem se znašel. Zrl sem vanj in se spraševal, kdo je sprožil v njeiu te sitvari in postajal sem nestrpen, ali ima to govoTJenje kak pomen. Trgovec je gledal name z jasnimi očmi, ki so go\"orile: »Ima, ima!« V meni se je nekaj vzdignilo in zašepetal sem: >Pa jaz? Dobro — nasipi, zidovi — toda, kje bom pa jaz?« To so stvari, ki je bolje, da o njih ne misliš. Res sem molčal, le v misel mi je prihajalo proti volji. Videl sem že samega sebe v 'beli poletni obleki, z razpeto srajco in kako korakam po nasipu. Slamnik s širokimi krajci sem si pomaknil prav na oči. Po žepu sem iskal črne naočnike, pa ni pomagalo, da sem šel trikrat v žep, pozabil sem jih bil doma. »Ni čudno,« sem si rekel, »inženirji imamo toliko iskakarij, ni čudno. Zdaj moramo najprej prekopati močvirje, da ne bodo delavci 342 cepali od malarije, toliko komarjev je tod naokoli. Istočasno pa moramo vzdigniti nasip.« Hitel sem dalje, da se prepiričam, kako gre delo, rekel sem celo naglas: delo gre, in spešil, kar se da. »Mi inženirji...« Pa ni bilo samo pri velikih izsuiševalnih in prekopnih delih, tudi po visokih stavibah sem plezal, po odrih, po brezkončnih začasno zbitih stopniščih in zrl s provizornih ograj štirideset metrov pod isabo. Težaki, podajači, vajeaici so se sukali okoli mene — ©ni so ležali na trebuhih in zalivali is cementom povode, drugi so zlagali zveneče votlake, tretji so zajemali pri dvigalih in si podajali. Stopil sem še više, zidali smo nebotičnik sredi morja hiš. Povaljan sem bil od praha, curek malte je pljusnil in odiskočil na mojo obleko. Zaskrbljeno sem, pogledal: »Vrhnji plašč bi bil nataknil!« sem pomislil, — a vrsta delavcev se je zaustavljala za mojim hrbtom, ker sem jim v zamišlljenosti zapiral pot. »O, neroda!« Tako me je zazibal trgovec s svojo prenioortnostjo v popolno odsotnost. Okušal sem prepovedani sad in sem se bal; bal sem se, ker sem okušal. Spremljal sem ga na postajo, v gneči sva se prestopala s težavnostjo, dolga krdela izletnikov so odhajala ob tej predvečerni uri. »Izbira poklica — to ni kar tako, izbira poklica niso mačje solze, kdo ve to bolje kot jaz?« je govoril trgovec. »Izbira poklica je izbira poklica. Zanaša te sem, zanaša tja, toda to je le v početku, dokler ne veš, da je pot samo ena.« Zdelo se mi je, da se zvračajo množice tudi naime, ne samo na vlak. Stopil sem v stran. Moj nedeljski gost me je bil neznansko utrudil. Netstrpno sem čakal, kdaj se vlak zgane. Kar oddihoval sem si, ko je sprevodnik zažvižgal. Ljudje so hrumeli in peli, mahali, kričali, trgovec pa je še zmeraj ponavljal ©ne in iste besede. Ko so se kolesa zganila, sem videl, da je to vse ena pesem — oibračanje koles in obračanje besed onega, ki mi je sedaj stegoval roko. — Te počitnice so mi dale popra. Postajal sem odljuden in boječ. Sam nisem vedel, a prepričal sem se, ko je šlo na jesen. Bal sem se prav časa in — čudno — moja zamišljenost se je ujemala z njim. Ce bi ne bilo časa, bi tudi zamišljenosti ne bilo. Pomikala se je s časom kakor njegova senca. Vedel sem, kam me pelje — k odločitvi, ki se je ne samo bojim, strah ni nič, to sem vedel, temveč, ki je ne zmorem. (Konec prihodnjič) 343 NA RAZPOTJU Danilo L o k a r (Konec) »Pokonci! Le ra\no in trdno je treba stati!« sem si govoril, ko s\a korakala s starejšim tovarišem z zapadne postaje k podzemeljski železnici. Nalaliko sem se opletal, ker sem kovček težko vlekel, vendar sem opazil, da naju je \' tistih minutah, ko sva prečkala ulico, oihjel veliik trušč. »Seveda,« sem mislil, »dvainpolmilijonsko mesto, treba je paziti in s'tati pokonci!« Te besede sem si ponavljal doBti vztrajno. Toda blodil seui tiste dni, kakor nikoli v življenju. Blodil pa sem po kamnitem morju, ki je imelo tisoč kanalov, a kanalom so rekli ulice. Ulice, trgi, stopnice — kamenje. Iskala sva s tovarišem sobico, pa nisva nič našla. Se pravi našla bi bila. le odločiti se nisva nujgla. Včasih se mi je zdelo predaleč, drugič previsoko, zopet se je zgodilo, da me je mlada ženska, ki je oddajala sobo, gledala tako radove^dno. da nisem vedel, kaj naj si mislim. Včasih pa je prišla vsa družina o-d starega očeta do vnuka \ temno vežico, da si ogleda novega najemnika. Vprašal sem. se, zakaj oprezujejo. Bil sem previden in tako ni bilo nič. Potem sem se bal, da se moj tovariš ne naveliča. Najbolj sem se čudil pri najinih blodnjah prve dni majhnim parkom, ki so se nepričakovano pokazali sredi kamnitega morja. Nekaj jetičnih kostanjev, nekaj zaprašenega zimzelenega grmovja, pur klopi med strmim, golim zidovjean visokih hiš maokoli. V teh ozkih izsekih med stenami s\a posedala par minut in tovariš je uaJahko požvižgaval predse. Zopet sva se napravila — stopnice gor. stopnice dol. Četrti dan pa sem se ustrašil. Rekel sem si: »Sedaj ga ne smem \'eč tako prigaitjaii. Prva soba, ki pride, bo moja.« Prišla sva daleč iz predmestja, Kalvarijska ulica je bilo tistemu kanalu ime, in lahen srh mi je še ležal na hrbtu. Mlada gospodinja, ki je oddajala sobo, je tako poželjivo obvisela na nama, da je moj drug pripomnil: »Nalašč je ponovila, da je njen mož trgovski potnik in večinoma Židoma. Rada bi —.« 424 A ni (loikoinčal sla\ka. I iuli rnicha s\a jo ubrala nekoliko jk)-zorneje v oči iu se izgovorila, da se vrneva. Šepnila je že čisto na vratih: »A prav gotovo še tlaiies.« Colovo.« sem jekel in se tiaignil Jia stopniščti skozi okno na ulico, ki se je vzipenjala v hrib. Zdelo se mi je. da prihajajo iz \sch hiš Ijndje. kakor da je \ ])re(lvečerni nri zatrobilo k siplošnemu dclo- pustu. Podoba je bila. da je meti Ijurdimi posebno veliko mladih žensk. Četrii dan pa sem svojo izbo našel in zdelo se mi je, da sem prišel v grad. Spomin na to. kako sem skozi štiri dni tekal po tujih stopniščih, je že medlel. Zvečer sem veliko-postajal na križiščih trlic. Bil setn precej omamljen. Ob določetiih urah so se kanali kamnitega morja kar zatrpali. Vse se je dvizalo, drvelo, se suvalo fz lakti, pod rezko svetlobo visokih obločnic so bila obličja še bolj napeta, z brezobzirnimi in trdimi očmi-Stal som ob strani, a tudi \al. ki se je vzdignil ob {loločeni uri iu nato postopoma naraščal, ni uplahnil. Silno utrujen sein se vTačal v svoj grad. Vedel sem. da me je srečno naključje pripeljalo vanj. a bilo je vseeno prav stuuotno. Nič mi ni pomagalo, da sem si bil prve dni govoril: »Glavo pokonci, prša ven!« To je bila le dobra namera. Toda kdo naj bi jo bil izvršil? Bil sem v hujših škripcih kakor poleti in edino to sem vedel, drugega nič. Moj starejši tovariš, Justin mu je bilo' ime. je govoril zelo določeno: »Vse je jasno! Na vrhnjem klinu lestve je matetnatika. Pod njo se počasi v rste naravoslovne vede. ki jih je matematika oplodila. Na spodnjem Vi?No, kaj bi?« Odgovoril sem počasi, kakor da težko odpiram usta, a še prej sem se pridržal: »Počakali moram. Gori pojdem.« In sem vzdignil glavo. Vratarju se je zdelo jrreipričljivo. kar sem .mu rekel, in se je spet skril za \ raii. Toda čez čas je spet pogledal. Zdel se mii je bolj zaskrbljen, rekel ])a ni nič, le prepričaiti se je hotel, če sem še tu. Nekaj ni bilo prav. Da, bil sem še tu. Počakati sem moral precej časa, preden sem se odločil- 1 udi jedel tiisem veli'ko. Spotoma sem si vzel žemljico z nareizkorn, jo tiščal \ žepu in čalkal, da pridem do kakšne 'klopi na odprtem. Prilezel sem do klopce v javnem nasadn in s trndtnn požira! v yiresušenih tistih. Prišel sem v široko nlico, ki je šla v krogu okoli mesta, zvečer seim se znašel tam. kjer seiu se bil zjutraj napotil. Bila pa je zuuaj tuidi krožna ulica, kjer sem popotoval nekaj dni. Daljave seiu se bolj veseliil, kakor bal, daljam a lahko marsikaj odvzame. Pa to pravzaprav ni bila ulica. Preširoka je bila in zasajena z drevoredi in rožnimi gredami. Po teh krožnih ulicah je \ozila nad strehami hiš železnica, pa tudi ])ogreznila se je in prišla nekje daleč iz podzemlja. Mislil sem tudi. da l)i se vozil, pa sem io opustil, ker sem hotel biti s svojimi mislimi sam. Nisem hotel. ne. svojih misli nisem hotel odstopiti nikomur, hotel sem jih nositi sam. Celo to sem sprevidel, da silim kolikor nH)g()čc \ stran. Ali je prav? sem preudarjal. Pa ni bilo prikladnega mesta, kjer bi hi) vprašanje rešil. Bal sem se svojega gradu,, misli so preveč tiščale name in sem ostajal v oddaljenih, nepoznanih okrajih kar po ves dan. \ racal st-in se, ko so prižigali luči, vračal sem se z dela^ ci, ki so ])rihajali z dela, z monterji, mehaniki, tudi jaz sem prihajal iz delavnice. Mnogo nas je bilo, to sem občutil in tudi veselil sem se. da nas je veliko. E, hodili smo po svojih natančnih opravikih ob določenih urah in tudi tiioj opravek je bil natančen in se je držal svojih ur, kakor pri ostalih je trajal in (udi dlje, daleč je bilo treba bežati pred samim sabo. Naposled sem svoje opravilo razumel in sem ga primerjal. Primerjava je bila potrebna, da sem spoznal, kako daleč sem prišel- Spoznaval sem svojo ceno lin bal sem se, da bi me kdo zmotil pri računanju. Opazoval sem, veliko opazoval, v«e, kar se je vrtelo okoli mene, me je zanimalo. In tega je bilo dovolj. Ugibal sem. kaj žene ljudi po trgih in preko cest, po stopnicah in v kasarne, kaj v krčme in v cerkve, kaj pritiskajo krdela na ulicah ob opoldanskih in večernih 428 nraili. In vračal sem se zdelan v svoj grad in bežal vsako jutro in odOcrival \'Sak dam nove pokrajine v sebi in izven seibe. »Kaj res, da ne ^¦eš, kani bi se na univenzi vpisal?« mi pra\ i nekoga dine znanec, ko stopim skozi liišna vrata, da bom šel spet na potepanje. Ni me tako zadelo, ikakor bi me biloi pred par tedni. Le liitro se^m se sklonil v stran, ktikor da hočem pobrati cigareto, ki mi je padla iz roke. Sklonil sem se morda pregloboko. Moj znanec se je sklonil za niano in vprašal: ¦^Kaj si izgnibil?« Nisem rekel, da samega sebe. Oba s\a se glasno zasmejala, a nisva \ edela. da se sniejeva dTug drugemu. Peljal me je na univerzo in rekel: »Jaz te bom vpisal. Vpisal te bom le provizoTrčno, tako da se lahko ic odločiš. Vpisal te bom. kakor si prej mislil, 'saj glavno je, da si le vpisan. Vpisati, to ni nič, drugo je vse, vendar je potrebno, da se lahko izkažeš> kdo 'si, da imaš \ žepu legitimacijo. Tako ti ne more nihče nič; saj si lahko' misliš sam zase, ikar hočeš. Jaz sem jurist, pa se požvižgam na to. Te oslarije, ki so jih imeli stari Rimljani med sabo, naj bi se učil? Pred dvema tisočletjema! Saj se nisem udaril v iglavo. Naše stoletje rine z najboljšimi svojimi glavami naravnost proti temu; pa tudi prejšnje je na moč cikalo na to- Leto oseminštirideseto, pomlad narodov! Oslarije! Jaz na jus še sape ne morem spustiti.« Zrl sem mu preko ramena, kako je nčvmakal pero \' pregosto črnilo na sila široki mizi. Šele sedaj sem opazil, kako je dolga in široka, nekaj parov bi lagodno plesalo po nji. Listal je po seznamu predajanj, privlekel na peresu muho iiz črnilnika, potem pa prepisoval imena predavateljev in naslove predavanj. Veža je bila tik ob veliki a\li iji stena pfed nama je bila od vrha do tal zasteklena, tako da sem vi'del še bolj razločno. Jurist je l>il kratkega života, rdečeličen in kratkoviden z velikimi dioptrijami, drugače pa je bil dovtipen, šegav iu je ljubil bombastično govorjenje. Pri teni se je, če le mogoče, glasm) smejal in ponavljal: >Se bo fletno, še l>o fletno!« Zrl sem na njegovo pisanje na širokih prijavnih polah jn oipazil, da silno lad piše in \ naša imena in naslove prav kaligrafsko skrbno \ stolpce. Ali se mu res tako ljubi,« sem pomislil, »ali ]5a je vajen tolikšnemu lenarjenju, da ga ztibava?« Vseeno je poprejšnja ihta popuščala. Nič več nisem oprezoval pred njim in razdalja med nama se je z vsakim korakom manjšala. Zato saniega sebe. kakršen sem bil pred eno uro. nisem več prepoznal. 429 Ali mi je res brez ovinkanja očital, da imam raka v srcu? Ali sem ga res hotel s kamnom pobiti? Nad vsem sem zdvomil, ničesar več nisem bil gotov. Smejal se je iglasno in vendar je bila njegova sreča, da nisem razločil, ali se smeje meni ali se smeje tjavdan kakor po navadi. Ne, pobil ga nisem in sedaj, ko sem videl, s kakšno dovršenostjo je izpisoval kaligrafske črke na prijavnici, sem pričel gledati z radovednostjo nanj. Ali ni tudi rekel, da sem fenomen? Nisem se mogel zanesti na samega sebe ne na to, kar se^m slišal. Ali je bila preobčutljivost? Fenomen? Ne, to so ta nespametna samomučcuja in samoobtožbe. »Prekleti jus!« je rekel, ko je odložil pero, ho^tel je pa morda le reči, kako mn je kaligrafija všeč. Vseeno, zdaj ko smo listine oddali, bi mu bil moral biti hvaležen, da je za par ur prekinil moja kolovra-tenja. Ali sem mu bil? Imel sem ga na sumu zaradi fenomena, zaradi smeha in predvsem zaradi njegove izdatne pomoči. \se leto sem visel na niti, na pajčevinasti nitki. Cc sem dobro jedel, se mi je začelo ustavljati, zdaj zdaj lahko strmoglaviš v brezno, sem pomislil; če sem veselo pil in celo po^magal z malo kadenco \' družbi pri petju, me je že opomnilo, naj vendar ne bom tako lahkomiseln, ko ni še prav nič rešeno- In zdelo se mi je, ko sem opazoval življenje naokoli, da, sem od rešitve bolj oddalje}) kot kdaj. vsak dan bolj. Oprezoval sem na samem sebi. Na pomlad, v marcu in aprilu, je pričelo poganjati tudi v meni mlado smolasto brstje. Zelo sem se čudil in nisem vedel, kaj bi z njim počel. Ali naj ga kratko malo pomen-dram? Ali naj pustim, da se razraste? Pošteno me je tudi bolelo, ko sem začenjaj čutiti te poganjke na svoji rasti, pa saj ni čudno. Nova rast boli, stara pesem, loda bilo je zraven še vprašanje — ali je to moja rast ali luja. Nisem si poniagal s tem vprašanjem. Morda je bilo tudi pretežko rešljivo? Kaj je moje in kaj je tvoje? Nič nisem mogel razločiti. Vplivi so bili veliki, seve, toda tudi tla ^ meni so bila rodovitna. Eno se je prelivalo v drugo in zato pač nisem mogel razločiti. Tako sem se prav na »kritem pripravljal, da prihodnje leto presedlam. Še nisem bil dobro \- sedlu in že sem mislil na nekaj drugega. Toda samemu sebi se nisem prav upal priznati teh skritih namer. A čimbolj isem jih skrival, 'tembodj so se utrjevale in razraščale. Naposled so se razibohotile in ves življenjski sok sem vlekel samo še iz teh korenik. Bile so čvrste, žive in predvsem gldboke, a drugi so me opozorili nanje. 430 >Skoči v drugo sedlo!« so rekli in opazil sem, da so jim šle besede s posebno lahkoto z jezika. Bog ve. če bo moje opravilo tako laliko. Zanimalo me je, od kod ljudem taka lahkotnost. Ko je pritisnila prva vročina, je opravljal starejši medicinec zadnje skušnje. Vsak teden je opravil po eno in potem smo zvečer dogodek praznovali. Stisnili smo se v kot v starem mestu v mračni grški pivnici in izprazn/ili po nekaj vrčkov piva. Prva vročina je že dosti vztrajno ležala nad mestom in ledena smetanasta pena na vrčkih piva se nam je prav prilegala. Oblizovali smo si ustnice. Nekdo pa je obrnil neikaj vrčkov več in to je imelo precejšnje posledice. Hudo ga je popalo lin začel je siliti, naj gremo h »gospodičnam«. Drezanja smo se od kraja branili, a pivo je bilo igosto, težko in kmalu smo opazili, da razvija le počasi svojo moč. Pivo je pokazalo veliko večjo moč, kakor bi bili mislili. Bili smo čisto druigače trčnjeni kakor po vinu. Postajali smo otročji in smo se venomer smejali. Tudi simo se nalezli smeha drug od drugega. Positali smo glasni, razbrzdano smo se suvali s komolci, natakarji so stali dkolii nas z zaskrbljenimi pogledi. Sli smo h »gospodičnam«. Tisti, ki je misel dal, nas je tudi vodil, nič ne vem, ka'ko smo prišli v temne ulice in na razsvetljena marmorna stopnišča s kandelaijri. Doktorand Justin je postal zelo bled. Prvič mi je tožil, da ni zdrav in da nezmernoist ni zanj. Razumel sem, kaj to pomeni in sem se mu zazrl v obličje. Bil je ves zelen. Ko je govoril dalje, se mu je pribirala v kotkih ustnic bela pena in nenadoma se je onesvestil-Gospodične so «e uplašile in zbežale iz salona. Nekatere so povlekle svoje kliente za sabo. Druga je zavpila v veži: »Božjastnika je vrglo v salonu!« Toda Justin se je kmalu osvestil. Ko mu je odleglo, se je vzdignil. Tekel sem tpo žaganje in ga nasul na debelo. Gospodične so se poskrile do zadnje. Justin je bil bled kot mrtvaška srajca in je ponavljal: »Nisem zdrav, saj sem vedel, na žarkih so mi našli široko senco.« Pokazal je na prsi proti desni lopati. »Rekli so tudi nekaj o morebitni luiknjici, a jaz jim. ikratko in malo ne verjamem, kratko in malo ne. Se kaj! Zdrav pa vendar nisem.« Bela pena se miu je zopet nabirala v kotkih usten in ostal je še nadalje zelen. Osnažili smo ga, prijeli pod pazduho in peljali v malo kavarno, kjer so se ustavljali izvoščki, dekleta ,iz predmestij in obrtniški pomočniki. Šli smo tja, ker so se ljudje v tistih prostorih počutili kakor doma in so tako tudi med sabo govorili. Tudi jurist je jemal slovo. Zvedel sem slučajno po drugih, da se prihodnje leto ne vrne. Njegovi semestri so bili davno potekli, njegov 431 delež, s ktiterim je študiral, je skopiiel. njegova isodl)a o študiju .s<> je zdela doko.učna in uespremeiiljivu. »Taka oslarija! Zdaj so dnigi časi. ne moreni in ne morem s svojo glavo za dve tisočletji nazaj. Oslarija!« Toda ni se izdal, da se več ne vrne. Še se je kazal na oko kot študent, z mislijo pa se je bil od svojega resničnega položaja že davno ločil. Samo skri\ al se je za dozdevnini študijem in bil tip onega člo-veika, ki je premišljeno in dokončno »presedlal«. Postal sem radoveden nanj, ker sem mislil, da mi bo kaj od isvojiii izkušenj izdal, a teiga ni bilo, le potnlinil se je in ponavljal, kakor da odgo\arja izzivaču: »OslaTija!« Se zmerom se je široko in glasno smejal, pri tem je zakrilil z obema rokama, kakor da dirigira orkester, a odkril sem, da ni smeh pristen, da je poln žolča in da mora biti fantu v saniotnili urali gorje. Starejši medicinec je promoviral in napravili smo veliko kroka-rijo. Naročil je dva sodčka piva in točili so -kar pri mižali v podzemlju, kjer smo razigrajali. Razgrajali pa smo kar se da. Napitnica se je vrstila za napitnico, eksamje za eiksanjein. duho\ iti luigovori, mala in ^elika zbadanja, vse se je utapljalo \ splošncni trušeu. Medicinec, novopečeni doktor, je bil tudi danes bled, a v zmedi iri bilo tako opazno — neprestano je nagovarjal svoje goste na desno in lc\o. Končali smo zjutraj daleč zunaj \ predmestju, kjer so stali cirkuisi in smo se