220 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) Glavni vir za socialnozgodovinske vidike, torej predvsem za tiste segmente Albertonijevega prika- za, ki raziskujejo pode‘elsko dru‘bo, so zlasti brixenske tradicijske knjige. Kot je znano, vsebuje ta skoraj izklju~no v ju‘nonem{ko-avstrijskem prostoru raz{irjen tip vira zapise o darilnih in menjalnih listinah glede zemlji{kih posesti, ki zagotavljajo pravice in posest; za te zapise so – od 9., {e posebej intenzivno pa od 11. stoletja dalje – skrbele predvsem cerkvene ustanove. Albertoni tu ponuja vse od objave Oswalda Redlicha (1886) najtemeljitej{o obdelavo tega za prou~evano podro~je izjemno po- membnega vira in obenem njegovo najplodnej{o uporabo. Prek intenzivne recepcije izsledkov francos- kih medievistov (Marc Bloch, Georges Duby, Philippe Dollinger, Robert Boutruche, Guy Bois in Pierre Toubert) in pod vplivom italijanske raziskovalne tradicije, ki se mo~no opira na francosko (Giuseppe Sergi, Giovanni Tabacco, Massimo Montanari, Paolo Cammarosano, Vito Fumagalli, Andrea Casta- gnetti), uspe Albertoni opraviti prepri~ljivo sintezo z izsledki raziskovanja te tematike v nem{ko- govore~em prostoru. Pomemben del knjige predstavlja tudi uvodno poglavje »Tirol im Spiegel des Mittelalters« (str. 11–36), v katerem se Albertoni temeljito loti tradicionalnih omejitev tirolskega zgodovinopisja in pri tem med drugim posku{a pojasniti, zakaj se je tak{en vir, kot so brixenske tradicijske knjige, doslej tako malo upo{tevalo. Prva svetovna vojna kot izvorna katastrofa 20. stoletja predstavlja tudi glavno cezuro v tirolski medievistiki, ki so se ji posve~ali predvsem na Univerzi v Innsbrucku. Medtem ko je pred vojno prevladovalo pozitivisti~no in kriti~ni obravnavi virov zavezano raziskovanje, je v ~asu med obema vojnama z zgodovinarji Hermannom Wopfnerjem, Ottom Stolzem in Franzem Huterjem – kljub nekaterim izvirnim zastavkom, denimo pri Wopfnerju – prav zgodovina srednjega veka zaradi obrambe nem{tva v Ju‘ni Tirolski, ki je bila leta 1919 priklju~ena Italiji, vse bolj postajala sredstvo ideolo{kega boja. Spoznavni interes raziskovanja srednjega veka se tudi v ~asu po drugi svetovni vojni ni bistveno spremenil. To je med drugim ve~krat vodilo k temu, da so dru‘bene in gospodarske razmere 12. in 13. stoletja ostajale neraziskane in da so jih v glavnem brez upo{tevanja izsledkov izventirolskih in medna- rodnih raziskav projicirali v 10. in 11. stoletje. Metodolo{ko izoliranost in stagnacijo innsbru{kega de‘elnega zgodovinopisja, ki sta segali globoko v 70. leta 20. stoletja, je bilo mogo~e odpraviti {ele v zadnjih dveh desetletjih. Prevod v bistvenih to~kah sledi predlogi; v primerjavi z italijansko izdajo je bilo besedilo nekoliko skr~eno, podatki v opombah pod ~rto pa so bili dopolnjeni z literaturo, ki je iz{la v ~asu od italijanske izdaje. Besedilu so v dodatku prilo‘eni {tirje rodovniki (Rapotonov in starej{ih Welfov, Ariboncev, Sighardingov in Pilgrimidov), 19 preglednic, ki pojasnjujejo posamezne vidike raziskave, in devet zem- ljevidov, ki ponujajo prvo – ne le zemljepisno – orientacijo. To izredno navdihujo~e delo zaklju~ujeta {e krajevno in imensko kazalo. G u s t a v P f e i f e r Prevedla Anja Nagli~ D a r j a M i h e l i ~, Piranska notarska knjiga (1289-1292), Tretji zvezek. Ljubljana : ZRC SAZU 2002. 258 strani. (Thesaurus memoriale, Fontes ; l). [tevilo znanstvenih delavcev, ki pri nas delajo na podro~ju prou~evanja in izdajanja srednjeve{kih listin in zapisov se sicer pove~uje, vendar med najbolj{e poznavalce srednjeve{kega gradiva primorskih mest in najbolj delavne brez dvoma sodi Darja Miheli~. Specializirala se je na izdajanje Piranskih notarskih knjig. Pred nami je ‘e tretja iz serije objav piranskih notarskih knjig. Program edicij virov za slovensko zgodovino, sprejet leta 1972, je predvideval, da naj bi se strokovno delo zgodovinarjev usmerilo tudi na objave gradiva s podro~ja Slovenske Istre, zlasti mest ob njeni obali. Prvenstveno naj bi se pripravile nove izdaje mestnih statutov in listinskega gradiva, posebej {e objave notarskih knjig in izbor iz vicedomskih knjig. Tega dela se je sistemati~no lotila Darja Miheli~. Prvi dve notarski knjigi je izdala v zbirki Viri za zgodovino Slovencev v 7. (ocena: F. Gestrin, Z^ 38/1-2, 1984, str. 145-146) in 9. zvezku (ocena: I. Voje, Z^ 41/2, 1987, str. 365-366), ki ju je izdala SAZU. Tretja knjiga, ki je logi~no nadaljevanje omenjenih prvih dveh, pa je iz{la v seriji Fontes 1, katere izdajatelj je ZRC SAZU. 221ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) Notarske knjige so bile v srednjem veku v obmorskih mestih izredno pomembne. Notar, ki je v svoje knjige bele‘il pravne, poslovne in privatne zapise, je bil poobla{~ena oseba in je u‘ival javno zaupanje. Notarski zapis je kot javna listina imel pomen samostojnega dokazila. V notarsko knjigo je notar vpisoval skraj{ane predloge vsebine listine, t.i. »imbreviature«, pri ~emer je nepomembne dele formul izpu{~al. Na osnovi predloge je notar izdelal popoln tekst originalne listine, ~e je stranka potre- bovala original. Arhiv v Piranu hrani kot pisno dedi{~ino ostalin mestne uprave vrsto notarskih knjig, med katerimi so nekatere ohranjene le v fragmentih. ^asovno segajo v zadnji dve desetletji 13. in v prvi dve 14. stoletja. Bolj ali manj popolnih je ohranjenih 17 notarskih knjig. Ker se posamezne knjige ~asovno prekrivajo, pomeni, da je v Piranu notarsko dejavnost opravljalo isto~asno ve~ notarjev. Prvi dve objav- ljeni piranski notarski knjigi (I. od 1281-1287/89, 1144 listin; II. od 1284-1288, 633 listin) je pisal notar Dominicus Petenarius, ki je do leta 1300 vodil {e ve~ knjig. V tretji knjigi objavlja Darja Miheli~ 6. piransko notarsko knjigo, ki zajema ~as od 1289-1292 in vsebuje 589 listin. Pisec te knjige je notar Sclau(i)onus. Avtorica meni, da je omenjeni notar verjetno identi~en z notarjem Sclauonom de Bel(l)ono, ki se v zapiskih ve~krat omenja. V uvodnih poglavjih je avtorica posvetila svoja razmi{ljanja predvsem zna~ilnostim in posebno- stim rokopisa tretje objavljene knjige ter na ta na~in predstavila izvirnik. Posebej je opozorila na zna~ilnosti pisave, lo~ila, okraj{ave besed, skratka dala je iz~rpno paleografsko analizo teksta. Obdela- la pa je tudi nekatere diplomati~ne zna~ilnosti notarskih vpisov. Jezik tekstov je vulgarizirana latin{~ina, slovni~no nepravilna z mnogimi vplivi italijan{~ine. Vsa uvodna besedila so prevedena tudi v angle{~ino, kar bo piranske notarske knjige pribli‘alo tudi {ir{i strokovni javnosti. Osrednji del knjige predstavlja prepis izvirnika v celoti brez okraj{av posameznih formul (str. 41 do 165). Notarski vpisi (vseh je 589) so zaporedoma o{tevil~eni in imajo kratek regest v sloven{~ini in angle{~ini. Objavljeni notarski vpisi so vsebinsko in tematsko zelo bogati. Prevladujejo vpisi z zna~ajem zadol‘nic (okr. 50%). V glavnem iz imbreviatur izvemo, katero trgovsko blago je vzel dol‘nik na kre- dit. Najve~krat se omenjata vino in ‘ito, naletimo pa tudi na sol. platno, oklepe, plovila. Pogosto se kot obveza dol‘nika navaja samo gotovina, oziroma vrednost posojila v denarju. Zelo redko se omenja v zadol‘nicah trgovsko blago, s katerim bi dol‘nik poravnaval svojo kreditno obveznost. Tekst piranske zadol‘nice, v primerjavi z dubrovni{ko ali zadarsko, je zelo lakoni~en brez specialnih formul, ki bi izhajale iz kreditnega poslovanja. Poleg datuma se omenja ime dol‘nika in upnika, vsota, rok vra~anja posojila in kazen za prekora~itev roka (obi~ajno »sub pena tercii«). Jamstvo, poro{tvo in zastava so v~asih sestavni del zapisa, pojavljajo pa se tudi v obliki samostojnih zapisov. Vrnitev dolga je zabe- le‘ena v obliki pobotnice kot samostojen vpis. Obi~ajen na~in razveljavitve dol‘ni{kega razmerja je bil kri‘ec na levi strani vpisa ali pre~rtavanja zadol‘nice. Med drugimi pogodbami je piranski notar v svojo knjigo zapisoval {e dogovore v zvezi s poslo- vanjem oziroma storitvami, delovanjem poslovnih in trgovskih dru‘b, oddajanjem nepremi~nin v najeme in zakupe. Precej je vpisov oporok (20), ki glede na raznovrstnost podatkov sodijo med izredno bogat vir za poznavanje premo‘enjskega stanja prebivalcev Pirana. Podobno sliko nudijo tudi popisi pre- mo‘enja sirot. Za oporokami in inventarji po svoji povednosti ne zaostajajo ‘enitne pogodbe. V 6. knjigi je tudi veliko {tevilo vpisov, ki zadevajo sodne postopke. Imbreviature so sestavljene po dolo~enem formularju. Na za~etku je simboli~na invokacija v obliki kri‘a, temu sledi ~rka C, njej pa datum. Obse‘nej{a oblika datuma je vpisana na za~etku novega leta, zato najdemo v vpisih le dan in mesec. Dan je ozna~en na bolonjski na~in. Datumu sledi omemba pri~, nato sledi jedro vpisa-pogodba. Vpis zaklju~uje gro‘nja s kaznijo, ~e se poslovni partner ne bi dr‘al dogovora. Avtorica pri prepisu zelo vestno sledi izvirniku, okraj{ave razre{uje v skladu z oznakami kraj{anja. Ohranja vse nedoslednosti besedila. V opombah k vsakemu vpisu posebej pojasnjuje in razlo‘i razne posebnosti, popravke in dopolnila, ki jih je uporabljal ali vna{al v besedilo notar. Opozarja tudi na razne dodatne znake, ki jih je notar bele‘il na robu knjige ob vpisu (t.i. marginalne bele‘ke). Izdaja notarskih vpisov je s sprotnim na~inom navajanja opomb samo pridobila na uporabnosti. Na koncu knjige je zelo pregleden seznam in povzetek vpisov z ozna~bo folija, datuma in kratkim regestom. Izredno natan~no so izdelani registri, tako seznam osebnih in krajevnih imen. [e posebej bi opozoril na stvarni register, ki ga lahko uporabimo tudi kot slovar latinskih besed, ki jih je avtorica 222 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) na{la v vpisanih pogodbah. K vsakemu latinskemu pojmu je namre~ dodan slovenski prevod. To bi bila lahko podlaga, da bi s~asoma tudi pri nas izdelali strokovni slovar srednjeve{ke latin{~ine, podobno, kot ga imajo Hrvati. V drugi knjigi izdaje piranskih notarskih knjig je Darja Miheli~ objavila nekaj faksimilov. Mislim, da bi bilo smotrno, ~e bi tudi v tretji knjigi ali v naslednjih izdajah objavila nekaj strani faksimilov, ki bi v marsi~em pojasnili njena izvajanja v uvodnih poglavjih pa tudi neposredno predstavili vsebino im- breviatur. Izdajanje najstarej{ih notarskih knjig Piranskega arhiva predstavlja izredno bogato podlago za preu~evanje zgodovine Pirana, pa tudi za zgodovino {ir{ega zaledja in {e posebej za zgodovino sloven- ske Istre. Objavljeno arhivsko gradivo pa ne bo slu‘ilo samo zgodovinarjem, ampak tudi drugim znan- stvenim strokam (jezikoslovje, pravo). V notarskih vpisih se namre~ odra‘a takratni vsakdan. I g n a c i j Vo j e Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787. Josephinische Landesaufnahme 1763–1787 für das Gebiet des Republik Slowenien. 6. zvezek. Ur. V i n c e n c R a j { p, Ljubljana : ZRC SAZU, Arhiv Republike Slovenije, 2000. 385 strani. Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787. Josephinische Landesaufnahme 1763–1787 für das Gebiet des Republik Slowenien. 7. zvezek. Ur. V i n c e n c R a j { p, Ljubljana : ZRC SAZU, Arhiv Republike Slovenije, 2001. 131 strani. Projekt, ki si ga je zamislil urednik Vincenc Raj{p je v celoti izpolnjen. Kot je pri predstavitvi 1. zvezka leta 1995 napovedal, da bo vsako leto iz{el en zvezek, 7. torej ~ez sedem let, je naposled uresni~eno. V to delo je vtkano ogromno naporov, prepri~evanj in trdega dela urednika in sodelavcev arhivarjev, da je projekt brez zamude dokon~an. Dragocena publikacija o prostorski predstavitvi Slove- nije izpred 200 let je plod sodelovanja ZRC SAZU in Arhiva Republike Slovenije ter podprto s {tevilni- mi sponzorji. Verjetno se {e premalo zavedamo, kako dragoceno gradivo je sedaj dostopno naj{ir{emu krogu raziskovalcev. Z uspe{nim zaklju~kom projekta smo dobili natan~no izrisano – kartografsko upodobljeno in tek- stovno opisano Slovenijo z druge polovice 18. stoletja. Ker gre za pionirsko delo, nam te karte in opisi za posamezne sekcije, na katere je bila razdeljena Slovenija, ohranjajo marsikatero podrobnost na tere- nu, ki nam jih drugi pisni viri ne morejo ponazoriti. Ena od nalog zgodovinarjev in raziskovalcev bo, podrobneje prou~iti toponime in predvsem ledinska imena, saj gre za prvi tovrstni topografski opis slovenskega ozemlja. K prou~evanju tega gradiva bodo pritegnjeni tudi drugi strokovnjaki s podro~ja prostorskega planiranja, gozdarstva (sestava avtohtonega gozda) ekologije, prava (razni pojmi), cerkve- ne ureditve, umetnostne zgodovine (objekti grajeni iz trdnega materiala: gradovi, cerkve, javni uradi), obramboslovja (strate{ke to~ke, obrambne pozicije). Strokovnjakom iz Slovenije je prvim uspelo izdati to dragoceno gradivo iz zbirk Vojnega arhiva na Dunaju v faksimilirani in pisni izdaji, za kar zaslu‘ijo izjemno priznanje. Koncept 6. in 7. knjige je podoben, kot ga sre~amo v prej{njih petih zvezkih (recenzije so objav- ljene v Z^, I. zv. letnik 50/3, 1996, str.457–459, II. zv; 51/2, 1997, str. 287–288; III. zv. 52/2, 1998, str. 292–296; IV. zv., 52/4, 1998, str. 616–618; V. zv., 54/3, 2000, str. 472–474). Spremno besedo je prispe- val Feliks J. Bister, ki jo je v 7. zvezku raz{iril z razmi{ljanjem ob zaklju~ku projekta. O jo‘efinskem voja{kem zemljevidu, njegovem nastajanju in izvedbi je obse‘en ~lanek napisal eden od zaslu‘nih avstrijskih sodelavcev Erich Hilbrand, ki je tekst prilagajal vsebini posameznega zvezka. Pojasnila k vsebini 6. i. 7. zvezka pa je podal glavni organizator projekta in urednik Vincenc Raj{p. V vsebinski predstavitvi 6. in 7. knjige bom sku{al opozoriti na nekatere posebnosti in zna~ilnosti dolo~enega podro~ja na katerega naletimo v opisih. Karte (zemljevidi) namre~ dopolnjujejo pisni del Jo‘efionskih merjenj, saj natan~neje predstavljajo tiste pojave na terenu, ki jih pisno ni bilo mogo~e dovolj nazorno prikazati.