, # #% +  Praznovanje obletnic èrpa svoj smisel iz velièine dogodkov ali oseb, ki jih s prazno- vanjem `elimo obele`iti. Velièina proslavlje- nega daje smisel proslavljanju vse od obha- janja veènostnih dogodkov odrešenjske zgo- dovine do obhajanja silovitih dogodkov in osebnosti narodove zgodovine, pa vse do ob- hajanja spomina na temeljne dogodke našega `ivljenja v razponu od rojstva do smrti. Ve- lièina dogodkov, ki nas sili v praznovanje, se na poseben naèin ka`e ravno v praznovanju rojstnega dne, v praznovanju osebnega zaèet- ka, v katerem je bila na nepotvorjen naèin `e prisotna celotna naša prihodnost v obliki brezmejnega prièakovanja. Velièina tega pri- èakujoèega Zaèetka, ki je obenem pristna slutnja absolutnega Cilja kot Konca našega `ivljenja, je dovoljšnji razlog za praznovanje in nas dejansko tudi vsako leto z nepremag- ljivo silo vabi v obhajanje naših osebnih ju- bilejev. Ko pa gre za stoletni spomin na rojs- tvo èloveka, v katerem je slutnja Cilja našega `ivljenja dozorela vse do preroških, usodnih razse`nosti, ki so pre`ele celotno bitje našega naroda, potem nas velièina takega dogodka ne sili le v praznovanje, paè pa tudi in še prav posebej v premislek1 o velièini tega èloveka — o velièini Edvarda Kocbeka. (  %  Vprašanje o naravi Kocbekove velièine se seveda noèe zaustaviti pri obravnavi kakih njenih nebistvenih pritiklin, marveè meri ne- posredno na njegovo bistveno velièino. Toda kaj sploh je velièina po svojem bistvu? Veli- F ! =+% #%  % + =+% èina se zagotovo nahaja v nekakšni povezavi z velikostjo, toda hkrati tudi v ostri razliki z njo. Èe je po eni strani namreè res, da veli- èina sije iz nadimkov velikih mo`, kot so npr. Karel Veliki ali Peter Veliki, in se v tem smi- slu pomensko navezuje na velikost, je po dru- gi strani jasno, da ima velièina teh mo` z ve- likostjo komaj kaj opravka. Razlika med ve- likostjo in velièino se namreè nakazuje kot razlika med neèim, kar je mogoèe kolièinsko stopnjevati, in neèim, kar predstavlja vrhunec tega stopnjevanja in se zato od le-tega tudi kakovostno razlikuje. Velièino pripisujemo tistemu, kar je brez primere veliko. Karel Ve- liki si ni zaslu`il svojega nadimka zato, ker bi bil boljši, velikopoteznejši, modrejši od drugih vladarjev, paè pa zato, ker je v njem nova, srednjeveška oblika vladanja našla svoj brezpogojni izvor in se je zaradi tega tej ob- liki sami kazal kot najboljši, najvelikopotez- nejši in najmodrejši vladar: vzor vseh bodoèih srednjeveških vladarjev. Velièina pripada ved- no in samo brezpogojnemu poèelu neèesa, ki se le-temu obenem izka`e za brezpogojen vzor in cilj. V tej izvornosti, ki je hkrati dokonè- nost, je bistvena velièina vseh vladarjev, vseh mislecev, vseh umetnikov. To je velièina na- ših rojstev in smrti. Seveda ne smemo izvornost velièine, ka- tera se ka`e v sposobnosti porajanja neèesa novega, razumeti v smislu porajanja èesar koli, samo da se razlikuje od prejšnjega. Novo v pravem pomenu besede je lahko le tisto, kar je sve`e, kar vznika kot mladika iz starodav- nosti in predstavlja prehod na višjo, popol- nejšo bivanjsko raven. Nebistveno velièino,    2004 , ki se namreè ka`e vselej kot ponaredek bis- tvene, prepoznamo ravno po tem, da ji gre za vzpostavljanje novega samo v plitvem, spodsekanem pomenu besede, t.j. v smislu zavraèanja ali odmišljanja starega. Zato le s te`avo pripišemo pravo velièino ne-evolutiv- nim, revolucionarnim pristopom: zato pa nam s tako te`avo gredo z jezika sintagme kot Robespierre Veliki, Napoleon Veliki ali Lenin Veliki. Bistvena velièina je torej vedno vezana na izvornost, v smislu porajanja neèesa novega iz `ahtnega navdiha, s katerim nas navdaja bivše. Ta navdih, ki prihaja iz predhodnih obdobij, je kot navdih vedno umetniški, pe- sniški. Zato pa sili v uresnièenje najprej na naèin pesniškega dela, ki predstavlja najbolj neposredni prikaz tega navdiha. Bistvena po- vezava s posebnostmi jezika, v katerih se nav- dih davnine ubeseduje, ka`e na njegov izra- zito naroden znaèaj. Miselni pristop sledi pe- sniškemu v tem porajanju. Le-ta razjasni pe- sniško tako, da razbere iz nje bistveno in jo takò naredi pripravno za zadnji korak, za po- litièno uresnièitev. Bistvena velièina je potem- takem vselej velièina izvornosti v smislu teht- nosti in uveri`enosti pesniških, miselnih in dr`avniških dejev.2 Takšna uveri`enost pride recimo do izraza pri Karlu Velikem v tesnem soodnosju nje- gove dr`avotvornosti z miselnim in umetniš- kim razcvetom karolinške renesanse ali pa pri Petru Velikem v prepletu njegovega vladanja z razmahom petrograjskega baroka in s stiki njegovega dvora z vrhovi tedanje racionali- stiène filozofije. =+%H ' + ? Velièina je torej razpoznavna, prviè, iz te- sne uveri`enosti pesniških, miselnih in dr`av- #% + Edvard Kocbek kot ilegalec v Ljubljani. , # niških dejev, in drugiè, iz tehtnosti teh dejev samih. Sledeè prvemu kriteriju se zdi Kocbe- kova velièina povsem nesporna, kajti Kocbek je hkrati nesporno pesnik, nesporno mislec in nesporno dr`avnik; prav tako nesporno pa je Kocbek èlovek, ki (zavestno) dru`i vse te tri segmente v povsem nedeljivo celoto, saj, kakor je pred kratkim dejal Drago Janèar, »Kocbek ni ‘èlovek treh zvezkov’«.3 Pogosti poskusi razvezave Kocbeka pesnika od Koc- beka politika ter od Kocbeka misleca se zde nepreprièljivi v samem trenutku, ko odpremo kjer koli Kocbekovo Tovarišijo ali Listino in uvidimo, s kolikšno intenzivnostjo je ta èlo- vek delal na vsakdanjem, vsakournem in vsa- kominutnem usklajevanju teh treh razse`no- sti svojega bitja v organièno celoto. Ni ga bilo politiènega (pa tudi siceršnjega bivanj- skega) dogodka, ki ga Kocbek ne bi skušal te- meljito uskladiti s svojim temeljnim pesniš- kim razpolo`enjem s pomoèjo svojega ustvar- jalnega in širokega miselnega aparata. To nedeljenost `ivljenjskega udejstvovanja lepo povzema stavek iz Kocbekovega zname- nitega odprtega pisma Enemu izmed ozkih, v katerem avtor iz perspektive svojega kri`ar- skega kroga kritizira (domnevno) ozkost èla- nov tedanje Katoliške akcije: »Morda se bo ta ali oni med vami kdaj priboril do sekularne re- snice in takrat bo videl, èesar zdaj ne more, da v nas ni narejenosti ali besedièenja, nemškega misticizma, anatematiziranih filozofij, nare- jenega bogoiskateljstva, kopiranih ideologij, mar- veè v celotnem èloveku do`ivljen èas in od celot- nega èasa pretresen èlovek. Kogar je med nami zagrabilo, ta je postal te`ak od zbranosti vsega svojega bitja.«4 Ta celovita zgodovinska, po- litièna pretresenost èloveka, ki se obenem dru`i z vzvratnim celovitim èlovekovim (pe- sniškim) do`ivljanjem le-te, jedrnato povzema Kocbekovo osebnostno integralnost.5 V nekoliko bolj razširjeni obliki pa jo pov- zema premislek o celostnem pristopu prave kulture iz èlanka Kultura in Slovenci: »Prava kultura je torej tak razvoj èloveka in njegovega duha, ki se v nobenem ustvarjalnem trenutku ne loèi od celotne èloveške resniènosti, marveè ostane notranje z njo tako povezan, da na kon- cu ustvari tudi obliko in misel `ivljenjske orga- nizacije. Prava kultura stalno preustvarja re- sniènost in jo preoblikuje do njenih snovnih te- meljev. Kultura je objem vsega `ivljenja in raz- širitev vseh njegovih sestavin. Kdor naèelno ali praktièno omejuje èloveka na del njegovega bis- tva ali kdor loèi èlovekovo osebno kulturo od èlo- vekovega `ivljenjskega polo`aja ali od obèestva, onemogoèa smotrno èlovekovo iz`ivljanje. No- bena kultura, ki tega celostnega naèela ne upo- števa, ne more biti dejavna in v polnem smislu uspešna.«6 S te`avo bi torej lahko pripisali kakršno koli sektorialnost èloveku, ki si je tako izrazito pri- zadeval za ustvarjanje »sintetiènega Slovenca«7. =+%  Kocbekova velièina v smislu povezanosti pesnjenja, mišljenja in politiène dejavnosti je torej nesporna. Ostaja nam torej še vpra- šanje o tem, kaj je s Kocbekovo velièino, èe jo pregledamo v njenih posameznih razse`- nostih. Zgornja ugotovitev o homogenosti Kocbekove eksistence seveda predpostavlja, da lahko Kocbeka ocenjujemo samo en bloc in da pri njem ne moremo operirati z udob- nimi in uteèenimi distinkcijami, ki loèujejo med dobrim pesnikom in slabim politikom. Ocena Kocbekove eksistence, èe hoèe biti zvesta Kocbekovemu integralnemu duhu, mora biti ocena celote. Takšna ocena pred- postavlja izpostavitev Kocbekove bistvene ve- lièine na vseh treh ravneh posebej, ki bo v na- daljnjem koraku omogoèila oceno celote. V kolikor èlovekova velièina vznikne naj- prej kot pesniški navdih, bomo tudi v obrav- navi Kocbekove velièine zaèeli pri njegovem pesnjenju. Pri tem bomo seveda zopet merili na tisto bistveno v njegovi pesniški besedi, na tisti temeljni navdih, iz katerega Kocbek #% +    2004 , pesni vse svoje pesmi.8 Zaslišimo ga lahko v eni izmed njegovih najbolj znanih pesmi Moèna rdeèa junca gresta: Moèna rdeèa junca gresta poèasi po cesti, kakor da ne vesta, da vleèeta breme. Kola se pregibljejo s poèasnimi sunki, veriga visi pred levim zadnjim potaèem in se maje brezglasno in v enakih zamahih, kakor bi ne hotela motiti soglasja. Juncema kapa skozi nagobènik peneèa se slina in pušèa tanko mokro sled z okroglimi vozli. Rdeèe blesteèa se ko`a jima toplo diši, in ko s sanjajoèim voznikom stopata v gozd, se zdi, da izginjata za veèno. Èez nekaj èasa vidim rdeèa junca, kako kimata iz gozda po hribu navzgor. Niè se nista spremenila, v tej mirni zemlji ni èasnosti.9 Pesem je del cikla Jesenske pesmi iz zbirke Zemlja, izšle leta 1934. Poje neposredno o zemlji (v zadnjem verzu) in je zato ena izmed tistih, ki je za zbirko Zemlja središènega po- mena. Kakšna je torej ta zemlja, o kateri poje zbirka in citirana pesem še prav posebej? Gre za jesensko zemljo, po kateri kimata moèna in te`ka junca. Vleèeta breme. Vleèeta z naporom njunih masivnih mišic po hribu navzgor. Kljub vsemu temu naporu pa je pri- zor nadvse enakomeren. Veriga niha v enakih zamahih. Vse se odvija silno poèasi. Junca kljub naporu ne vesta, da vleèeta breme. Vsi gibi so sprošèeni, delujejo po svoji notranji nujnosti, naslanjajoè se nase. Vse se enako- merno, veèno ponavlja v velikih kolobarjih, vse iz sebe vznika in se vase vraèa: (…) v tej mirni zemlji ni èasnosti. Brezèasnost oèitno ne gre tu razumeti kot statièno okamenelost v veèni zdajšnjosti. Brez- èasnost moènih rdeèih juncev je dinamièna. Je veèno vraèanje enakih starodavnih kretenj. Je liturgija zemlje. To isto sprošèeno, ponavljajoèo se, ritmiè- no brezèasnost zemlje lahko zaslutimo še v drugih verzih iz iste zbirke, denimo v verzih: Te`ko deblo stiska zadnji koš grozdja (…) staro deblo od èasa do èasa zaškriplje.10 Omotièna ritmika kmeèkih opravil se me- ša s kozmièno in dalje z liturgièno: Potem tudi mo`a utihneta, prvi sede na prazne vreèe in omamljen od negibnosti zaspi, drugi pa osamljen prisede in se mu tudi v spanju pridru`i. Zunaj migljajo zvezde, potem dogori luè, kapljanje tiho utihne, nato ni dolgo nièesar, dokler se iz doline jutranji zvon ne oglasi.11 Še zvok klopotca omedli v tem opojnem ritmu zemlje: Klopotec se je premaknil, na dolinski cesti medlo ropota. (…)12 Odrešitev èloveka je v tem, da se predano zazre v ta silni in spokojni utrip: Kam naj se damo pred znamenji, drevesa rasto, `ivali gledajo naokrog, srce nam moèno bije. O, niè drugega, kakor pokriti si oèi in pritisniti jih nate, zemlja, dokler ne bodo zvezde prišle na nebo.13 V davno, sveto zvenenje tone tudi pesni- kov eros: Na koncu sveta stojim, tebe v rokah dr`im, zvonovi zvonijo. #% + ,' # Zapiram svoje oèi vedno bli`ja si mi, zvonovi zvonijo. Zdaj mene in tebe veè ni, nekdo kelih dr`i, zvonovi zvonijo, zvonijo.14 Sprošèeno, ritmièno zvenenje zemlje ne ubira le pesnikovega intimnega do`ivljanja, paè pa postaja tudi zgodovinska kategorija. Z istimi zvonovi iz prejšnje pesmi namreè prizvanja daljava ob velièastnemu kronanju pesnikovega naroda, kot prihaja k besedi v Kocbekovi Listini: (…) prihaja velièastni veter, v daljavi zvoni z vsemi zvonovi, zlata krona bo pokrila našo izmuèeno in ju- naško glavo.15 O tej zakljuèni zgodovinski uskladitvi na- roda z moènim, sprošèenim utripom kozmosa poje s še posebno moèjo zadnja pesem Zem- lje, Kocbekova Velika hvalnica: (…) Glejte, jaz hoèem prijeti za svetli vrè in na- zdraviti bratu ob svoji desnici in bratu ob svojem levem ramenu. Moja roka se od zlate te`e trese in od veli- èastne groze trepeta in oèi so od ble- stenja solzne, ko krièim spoznanje. Zdravstvujte, hlapci zaznamovani, dajmo èast in hvalo Prvemu in Zadnjemu. Amen, amen, ne bom veè nehal, zaèenjam znova pesem hvalnico.16 Velièastna, zlata te`a zemlje, ki jo pesnik dr`i v tresoèi roki in z njo nazdravlja Prvemu in Zadnjemu, ga na Koncu èasov znova vodi v Zaèetek, v veèni ritem neskonèno sproš- èene vase vraèajoèe se in iz sebe vznikajoèe Dejavnosti.17    V sebi zaokro`ena ritmièna dejavnost, o kateri poje Kocbekova pesem, najde svojo miselno razjasnitev v razliènih Kocbekovih sestavkih, med katerimi je iz tega vidika še posebej izrazit èlanek Biocentrièna metafizika iz leta 1928. V njem je podana avtorjeva kritika temelj- nega samorazumevanja lastne dobe: »Zloèin naše dobe obstaja v mehaniènem poenostavlja- nju in posiljenju vsake resniènosti«18. Statiè- nost, nenaravnost in brezzvoènost takega po- gleda19 ne more zadovoljiti èloveka, zato pa »je moralo priti do elementarnega izbruha vi- talnih sil. Mehanski svetovni nazor umira, `e vstaja novi nazor: organski. Ljudi se je polastila silna `eja po `ivljenju: odtod tako silna afirma- cija `ivljenja v vseh poljih svetovne resniènosti; odtod tako pogosti pojmi `ivljenja, obnove, raz- voja, obèestva, gibanja, rasti, razcveta, umira- nja itd.; odtod utemeljitev socialnega etosa; od- tod svetovna mladinska revolucija; od tod val telesne kulture, ki se meèe vse višje in širje in po- staja centralna misel biološkega èloveštva (…). Ti pojavi dajejo obrise novemu `ivljenjskemu pojmovanju. Biocentrièna metafizika je nazor, ki ima v biosu, pojavu organskega `ivljenja, sre- dišèe in izhodišèe za enotno in zaokro`eno poj- movanje sveta. Ta visoka vrednota nujno zma- guje nad mehanskim svetovnim nazorom«20. Kocbekov organski, biocentrièni pogled na stvarnost se zaokro`i v ritmiènem, v sebi skle- njenem dojetju le te: »Vse vesolje je `iv orga- nizem: nosi v sebi organske odnose in se giblje iz sebe (…). Vsako gibanje povzroèa svoje deje iz notranje polarne napetosti. In prav ta ideja splošne polarnosti pojavov je pravitalno gibalo ritmike vseh `ivljenjskih pojavov«21. Imanentni `ivi utrip vsega bivajoèega pa je bilo ravno tisto, kar je mehanski svetovni nazor dolga stoletja zatiral, saj »imanentna smer, dana vsakemu bitju in predmetu, ni smela do veljave«22. Zato pa je v Kocbekovih èlankih tako znaèilen poziv, da je treba iskati rešitev #% +    2004 ,( polo`aja iz sebe, t.j. izhajajoè iz lastnega ima- nentnega bitnega utripa: »Zato se moramo re- ševati v celotnem èlovekovem obsegu, in to samo iz sebe. Ne more nas rešiti noben naslon na so- rodno narodno obèestvo, nobeno razširjanje v smeri kvantitete, nobeni zgolj mehanièni notra- nji ukrepi, ampak naslon na svoje lastno bistvo, okrepljanje lastnega èloveštva«23. Naslon na svoje lastno bistvo, o katerem Kocbek spregovori v èlanku Kultura in Slo- venci iz leta 1938, je seveda razumljen v smislu ubiranja sebe na lastni in širše kozmièni po- larni ritem, kot je razvidno recimo iz slede- èega odlomka sestavka Slovenci in politika iz leta 1940: »Najboljše zdravilo zoper pesimizem raznih vrst, ki se je za`rl v Slovence, je spozna- nje, da je treba dejansko priznati nasprotje koz- miènih sil in `ivljenjskih zakonov, spoznanje, da je èlovek postavljen med nje zato, da sprejme plemenito borbo z njimi. V tej borbi mora èlo- vek napeti vse svoje sile in tvegati ves svoj obstoj, èe se noèe ujeti v negiben polo`aj in pasti v ne- rodovitno stanje«24. Borbeno iskanje osebnega ritmiènega rav- novesja sredi polarnosti kozmiènega utripa razume Kocbek kot temeljno poklicanost (slovenskega) èloveka. Na odloèni prevzem tovrstnega napora misli Kocbek, ko govori s svojimi znaèilnimi sintagmami o »koraj`nem prevzemu svojega enkratnega `ivljenja«25, ali pa o »junaškem prevzemu svojega lastnega poslans- tva«26, ali pa še dalje o tem, da »v nas mora zaèeti utripati naša lastna usoda«27. Uglaševanje na najbolj lastni eksistencialni utrip, katerega morata po Kocbeku vedno znova tvegati tako posameznik kakor tudi na- #% + Edvard Kocbek z Borisom Pahorjem. ,- # rod kot celota, se v Kocbekovi spisih zelo po- gosto izra`a skozi povedno kategorijo sproš- èevanja. Povezava med ritmiènostjo in sproš- èenostjo se ka`e v tem, da je ponavljana de- javnost tista, v kateri se èlovek udomaèi in se zato v njej vedno bolj sprošèa. Obenem pa je res, da je mo`no ponavljati le tako dejav- nost, ki je ponavljanja vredna, t.j. tako, v ka- teri se èlovek lahko udomaèi. O takem sprošèevanju govori Kocbek re- cimo v sledeèem odlomku: »Polna in pristna zgodovinska zavest je zavest svobodnega bitja, ki sprošèeno stopa iz preteklosti v bodoènost in si vedno z novo moèjo nalaga stvariteljsko od- govornost. (…) Sam v sebi se sprošèa, obenem pa dobiva vedno veèjo enotnost svojih dejanj«28. Ko govori o sporu med starim ne`ivljenjskim (univerzalistiènim) mehanicizmom in novim biocentriènim nazorom, zopet spregovori o sprošèevanju: »To je spor med konstruktiviz- mom kot izrazom naše nervozne, v globini ve- zane bojazni, in med spontanim aktivizmom kot izrazom neugonobljive te`nje po sprošèeva- nju«29. Ko govori o temeljni te`avi slovenske- ga naroda, pride vprašanje sprošèenosti znova na dan: »Ni kmalu naroda, ki bi bil `ivljenj- sko tako razdvojen in nesprošèen. Gotovo je sto- letno pomanjkanje politiène svobode slovenske- mu èloveku onemogoèilo suvereno osebno `iv- ljenje, tisto dokonèno sprošèenost, ki èloveko- vemu dejanju podeli `ivljenjsko rodovitnost«30. To je sprošèenost ritmiènih, ponavljajoèih se silnih gibov iz Kocbekove Zemlje. To je sprošèenost Kocbekovega novega Slovenca kot »notranjega silaka«31. =+%  + Uresnièitev takšne ritmiène, dinamiène sprošèenosti v èloveku imenuje Kocbek »otroš- tvo bo`je«: »Vsi ti vitalni utripi pa silijo v ob- moèje najvišjega kroga: religioznega in se usta- vijo pred misterijem. In kakor se mora umakniti temu valu nasilna voluntaristièna smer, tako se odkriva z revolucionarno kršèansko vitalnostjo veèno prabistvo èloveštva: otroštvo bo`je«32. Bo`- je otroštvo kot absolutna sprošèenost èloveka v objemu Oèeta se ne razodeva Kocbeku kot stanje pasivnega izginotja èloveka v Bo`ji Lju- bezni, paè pa kot radikalna razklenitev èlo- vekove in (po èloveku vzgibane) kozmiène notranje polarne dinamike v siloviti, slovesni in radostni ritem liturgiènega slavljenja. Bo`je otroštvo se po Kocbeku, kot bere- mo v ravnokar navedenem odlomku, osvaja skozi »revolucionarno kršèansko vitalnost«. Da revolucionarnost svojega pristopa ni mislil samo metaforièno ali zgolj salonsko, temveè v povsem konkretnem in dejavnem smislu komunistiène revolucije, je postalo povsem jasno v èasu njegovega revolucionarnega an- ga`maja v OF. Vendar v kakšni zvezi stoji nakazano Kocbekovo pojmovanje in pesnje- nje otroštva Bo`jega z njegovo marksistièno revolucionarnostjo? Za Kocbeka marksistièna revolucionarnost temelji seveda najprej na marksistièni analizi kapitalizma in njegove krize, na katero Koc- bek `e v predvojnih èlankih nedvomno pri- staja.33 Pri tej analizi je seveda Kocbek še po- sebej pozoren na kapitalizem kot proces raz- èloveèevanja èloveka. Èlovek v kapitalizmu, zaradi logike konkurence, postaja vedno bolj poceni sredstvo proizvodnje. Njegovo delo je zato vedno bolj uslu`eno izkljuèno slu`enju denarja za zadovoljevanje najnujnejših po- treb. Zato pa postaja to delo vedno manj us- tvarjalni prostor izra`anja samega sebe, saj je takšno udejstvovanje vedno bolj mo`no le v prostem èasu, ki pa ga je v kapitalizmu itak vedno manj.34 To Marxovo analizo Kocbek razume v glo- bokem sovisju s svojo lastno tako, da uvidi v rastoèem razèloveèenju èloveka ekonomsko ustreznico pojavu rastoèe prevlade mehani- cistiènega principa: èlovek postaja vedno manj `ivi, iz sebe ustvarjajoèi, sprošèujoèi se dejav- nik in vedno bolj le mrtev mehanizem veli- kega proizvodnega Stroja. #% +    2004 ,0 Kaj lahko èloveka edino povrne v sebi lastno sprošèevanje, v ustvarjalno ritmiko bit- nega ravnovesja? Samo osvojitev proizvodnih sredstev iz strani proletariata, ki bo preko vzpostavitve planskega gospodarstva ukinila konkurenco ter vzpostavila popolno socialno varnost, ki ne bo veè nikogar mehansko silila k delu zaradi zadovoljevanja osnovnih potreb (za le-te bi namreè skrbela moèna sociala). Èlovek bo tako osvobojen mehaniènega pri- tiska svobodnega trga in konkurence, in tako se bo odprla pot za erupcijo organskega us- tvarjalnega sprošèevanja. Tako naj bi postre- volucionarna faza stvarno udejanila svet sproš- èenih ritmiènih gibov Kocbekove Zemlje. Tako naj bi se vzpostavilo Kocbekovo esha- tološko otroštvo Bo`je z razprtjem novih ne- slutenih dimenzij cerkvenega bivanja.35 Dejansko Kocbek do`ivlja svojo partizansko epopejo kot takšno revolucionarno razpiranje svobode Bo`jih otrok: »Srce se mi je ne`no raz- burilo ob prvem pogledu na stotine oboro`enih Slovencev, ki so se proti vsem navadam našega mišljenja in èustvovanja in modernemu nasilju navkljub zbrali v slovensko uporniško tovarišijo. Zdaj šele sem obèutil, da je v naši zgodovini na- stal definitiven prelom. Puška v njihovih rokah ni le obrambno sredstvo proti okupatorju, temveè tudi simbol nove sile v Slovencih. Srce mi je vri- skalo: konec je slovenskega pesimizma, konec drobnjakarstva, konec solzavosti, konec moralne nesvobode«36. Dojemanje revolucionarnega os- vobodilnega boja v smislu eshatološkega sproš- èevanja Slovenca povzame Kocbek tudi v kon- tekstu temeljnih programskih toèk OF, objav- ljenih v zaèetku januarja 1942. V èetrti pro- gramski toèki, za katero velja, da je izpod Koc- bekovega peresa, beremo: »4. Z osvobodilno ak- cijo in aktivizacijo slovenskih mno`ic preoblikuje OF slovenski narodni znaèaj. Slovenske ljudske mno`ice, ki se borijo za svoje narodne in èloveške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva«37. OF torej preoblikuje Slovenca v »notranjega silaka«, razpira ga v sprošèenost Bo`jih otrok. =  Ker smo torej v sprošèevanju v smislu ubiranja vsega na temeljni kozmièni ritem prepoznali tisti enoviti navdih, ki preveva vse tri razse`nosti Kocbekove eksistence (t.j. nje- govo pesništvo, njegovo misel in njegovo po- litièno dejavnost) in jih zbira v celoto, mo- remo sedaj podati oceno celotnega Kocbeko- vega udejstvovanja. Od tehtnosti Kocbekovega temeljnega nav- diha bo torej odvisna bistvena velièina nje- govega lika in dela. Vendar, kako naj preso- dimo tehtnost njegovega osnovnega pesniš- kega navdiha? Presodimo ga lahko samo tako, da ga stehtamo glede na bistveno mero same- ga jezika, iz katerega je izviral njegov pesniški navdih. Bistvena mera slovenskega jezika pa je tisto v njem, kar je najbolj lastno, edins- tveno in obenem temeljno. To pa je tista be- seda, ki je ni mogoèe najti v nobenem dru- gem jeziku in obenem oznaèuje Temelj kot tak. Ta beseda pa je resnica. Kot je opozoril hrvaški filozof jezika Anto Kne`eviæ38 in je za njim to pri nas pred krat- kim ponovil Dean Komel,39 je slovenska be- seda »resnica« edinstvena slovenska ontološka beseda. To besedo bi seveda zaman iskali med neslovanskimi jeziki, toda tudi med be- sedami drugih slovanskih jezikov je ni najti: ostali Slovani poznajo namreè v pomenu ve- ritas besede, kot so »istina« (pri Rusih, Bolga- rih, Hrvatih, Srbih itd.), »pravda« (pri Po- ljakih, Èehih, Slovakih, zopet Rusih itd.) in »vera« (pri Lu`iških Srbih), ne poznajo pa be- sede »resnica«. Zato Kne`eviæ govori o sloven- skem jeziku kot o »jeziku resnice«40. Izhajajoè iz samoslovenskega pomena re- snice lahko torej stehtamo tehtnost Kocbe- kovega osnovnega pesniškega (t.j. v najvišjem smislu jezikovnega) uvida. Da bi na ta naèin pretresli Kocbekovo delo, pa se moramo naj- prej zamisliti v izvorni pomen resnice, t.j. v njegov etimološki in (kot bomo dalje videli) tudi mitološki pomen. #% + , # Glede etimoloških znaèilnosti resnice se bomo oprli na soliden Komelov povzetek ra- ziskav: »Etimološki slovar slovenskega knji`nega jezika41 navaja za ‘res’ praslovansko etimološko osnovo *rìsknú in potrjuje sorodnost z litvanskim raiškùs – ‘jasen’, ‘razumljiv’, réikšti, réškiu – ‘ob- javiti’, ‘razglasiti’, ryškùs, riškùs – ‘jasen, zgo- voren, preprièljiv’. To navaja tudi Miklošièev Etimologisches Wörterbuch der slawischen Sprac- hen (Wien 1886, str. 278). (…) Potrjena poveza- va z litvansko raiškùs ka`e na prvotni pomen ‘offenbaren’ (…). Prav zato lahko upravièeno domnevamo, da slovenska beseda ‘resnica’ ka`e v neko prvotno izkustvo odprtja tega, kar nasploh dojemamo z resnico«42. Naš jezik kot jezik re- snice je torej jezik izkustva temeljne odprtosti, razprtosti, razkritosti vsega, kar je. Kot Slo- venci dojemamo po nujnosti našega jezika vso resniènost iz takšne razprtosti, kar se lepo ujema z našo besedo za celoto resniènosti: »svet«. Svet je tisto, kar je na svetlem, jasno, razprto, v neskritosti. Vendar etimološki pomen najbolj temelj- ne in bistvene besede našega jezika še ne izra- zi polnosti njenega smisla. Besede namreè ni- koli ne vzniknejo umetno, na osnovi nekak- šnih pozitivistiènih etimologij, paè pa so ved- no vtkane v `ivi utrip ljudstva, ki jih sprego- varja. Ta utrip, iz katerega besede izvirajo, pa za`ari v najpolnejši luèi v tisti izvorni ustvar- jalnosti vsakega naroda, v kateri se temeljni znaèaj naroda najbolj razkrije, v njegovi mi- tologiji. Šele izhajajoè iz slovanske mitologije nam bo torej zasijal polni pomen te najbolj naše besede. V kakšni povezavi se torej nahaja »resnica« kot izvorna razprtost s slovanskim bajeslovjem? Strokovnjaki vedno bolj enoglasno ugotav- ljajo, da je temeljna struktura slovanske mi- tologije troèlena, podobno kot to velja tudi #% + Nicolas Poussin, Poetova inspiracija, 1630, olje na platnu, 182,5 x 213 cm, Louvre, Pariz.    2004  za ostale indoevropske mitologije. Vendar je pri nas Slovanih ta troèlenost seveda svojevrst- no zasnovana. Naši trije glavni mitološki liki so: nebesni bog gromovnik (obièajno poime- novan Perun), `ensko vodno bo`anstvo (obi- èajno poimenovano Mokoš) in htonièno moško bo`anstvo (obièajno poimenovano Ve- les ali Volos).43 Perunu pripada cela vrsta drugih imen, med katerimi tudi ime, s ka- terim so ga verjetno poimenovali naši davni dedje: Triglav.44 Osnovni slovanski mit, ki doloèa funk- cije teh treh bo`anstev, je mogoèe takole pov- zeti: Mokoš je Perunova `ena, ki jo ugrabi Perunov tekmec Volos in jo zapre v jamo. Zato se vname strašni boj med Perunom in Volosom, v katerem Perun unièi Volosa tako, da ga potolèe s strelami. Na ta naèin Perun osvobodi Mokoš in jo znova popelje v svoj objem, kar prinese na zemljo de` in rodo- vitnost.45 Osnovni motiv slovanske mitologije (ki z ozirom na slovensko besedo »resnica«, posta- ne še posebej pomenljiv) je boj med nebe- snim, svetlim bo`anstvom, ki osvobaja Mo- koš in zemeljskim, temnim bo`anstvom, ki zapira/zakriva Mokoš v jamo.46 Nebesni bog Perun/Triglav, bog svetlobe in ognja z neba, odprtosti, razprtosti in razpiranja, razklepanja je personifikacija resnice (kot razprtosti) same. Podzemni bog Volos, ki pa je bog zapiranja, pohlepa, nasilja, pa predstavlja ravno zani- kanje resnice. Vendar na osnovi nakazanega temeljnega mita oèitno ne gre razumeti re- snice samo kot razpiranje, paè pa v zadnji po- sledici kot svatbeno dogajanje med Trigla- vom in Mokoš. Da bi to bolje razumeli, se moramo najprej vprašati, kaj predstavlja prav- zaprav Mokoš? Mokoš je htonièna prav tako kot Volos. Voda je v mitologiji tako kot zemlja vedno vezana na spodnji svet. Toda z razliko od Volosa, ki predstavlja zaprtost, nerodovitnost slabe zemlje, predstavlja Mokoš vla`no, ro- dovitno zemljo, ki lahko stopi s Triglavom v ploden odnos (njuna svatba prinaša de`, ro- dovitnost). Polarna ritmiènost odnosa med nebom in zemljo zato ni odpravljena v zmagi nad Volosom, temveè je pravzaprav šele vzpo- stavljena v zmagoslavnem svatbenem plesu Triglava z Mokoš. Resnica se tako poka`e kot razprtost, toda ne kot enostranska razprtost, ki bi povsem odpravila zaprtost in te`o ze- meljskosti, paè pa kot taka, ki te`o zemlje ukine kot zasovra`no in jo sprejme kot ljub- ljeno. Z ubojem Volosa se razpre sprejemljiva narava htoniènosti: Mokoš. Resnica se torej izvorno ne ka`e kot razprtost neba, paè pa kot ritmièna razprtost med nebom in zem- ljo. Volos ni zato niè drugega kot pooseb- ljenje tiste te`e zemlje, ki ne prispeva k di- namiènemu skladju neba in zemlje, temveè ga ruši. Razmerje med nebom in zemljo mora biti ritmièno, mora biti dogajanje za- vraèanja in sprejemanja, mora biti dogajanje zavraèanja Volosa in sprejemanje Mokoš, za- vraèanje tiste boleèine, ki nas lahko samo stre, toda sprejemanje tiste boleèine, ki nas krepi in dela moène. Ritmièno harmonijo neba in zemlje seve- da ne smemo tu razumeti v smislu nekakšne te`nje po repoganizaciji, paè pa v smislu iz- vorne slovenske odprtosti za kristièno sintezo neba in zemlje, neskonènosti in konènosti v Bogoèloveku. =+% *   Gledano torej z vidika izvornega pomena resnice se temeljni Kocbekov navdih ritmiè- nega sprošèevanja èloveka in kozmosa ka`e kot globoko utemeljen. V tem je tudi Koc- bekova bistvena velièina. Vendar, kot bi rekel Heidegger: Wer groß denkt, muß groß irren. Velièina èloveka gre obièajno vedno vštric z velikostjo njegovih zmot. In to velja tudi za Kocbeka. Njegova izjemna ustreznost samemu mitopoetskemu bistvu lastnega naroda je le nosila v sebi do- #% +  # #% + loèeno skrenitev. Majhna skrenitev pri velikih stvareh pa povzroèi silne posledice. Osnovno polarno ritmiènost (neba in zemlje), ki predstavlja osnovno razpolo`enje Kocbekovega udejstvovanja, je avtor sam ra- zumel predvsem na naèin sprošèevanja, kot je bilo `e nakazano. Predvsem torej v smislu os- vobojevanja od prisile, od zle te`e zemlje, od Volosa, manj (premalo) pa v smislu sprejetja dobre te`e zemlje (Mokoš) nase. Dobra te`a zemlje, ki jo še nosita moèna rdeèa junca, vedno bolj izginja v teku razvoja Kocbekovega pesnjenja,47 dokler se ne znajdemo pred dra- matiènim verzom iz pesmi Èarovnik: (…) zemlje ni veè na zemlji.48 Izguba zemlje izpod nog, ki se zgodi Koc- beku zaradi enostranskega poudarjanja sproš- èevanja èloveka in zavraèanja sil (in prisile) stvarnosti, dobi svojo najbolj odloèno podobo v avtorjevem komunistiènem anga`maju. Le- ta je namreè za Kocbeka meril ravno na re- volucionarno odpravo sleherne prisile (skozi odpravo pritiska svobodnega trga in konku- renènega boja na posameznika), ki bi tako omogoèila èlovekovo radikalno sprostitev. Ta enostranski poudarek pa ni pripeljal èloveka v postrevolucionarni dobi v ustvarjalno sproš- èevanje svojih notranjih sil, paè pa v letargi- zacijo èlovekove ustvarjalnosti v socialistièni ekonomiji. Trg ga ni veè priganjal k delu, zato enostavno ni delal veè. V revolucionarni akciji je Kocbek skupaj z Volosom (unièujoèo, zlo te`o zemlje – per- sonificirano v modernem nasilju in še prav posebej v okupatorju) ubil tudi Mokoš (tudi dobro te`o zemlje, tudi koristno, rodovitno napetost svobodnega trga), kakor je to na simbolièni ravni tudi iskreno in pretresljivo obenem ubesedil v Èrni orhideji, z opisom usmrtitve èarobne Katarine. Razlikovanje med Volosom in Mokoš mu je spodletelo. Toda kljub tej stranpoti glede na temeljni navdih slovenstva ostaja Kocbek velik zaradi neverjetno jasnega uvida v ta navdih sam. Kocbeka moramo zato kljub njegovim zastra- nitvam sedaj in v prihodnje razumeti ter ce- niti kot vélikega izpovedovalca in prièevalca slovenske resnice. 1. Šele izrecen premislek take velièine namreè omogoèi njen zavesten prevzem in nas tako vzpostavi kot njene dedièe. 2. Prim. Martin Heidegger, Hölderlins Hymnen “Germanien” und “Der Rhein” v: GA 39, str. 144- 145, nav. po T. Hribar, Fenomenologija II, Ljubljana, 1995, str. 177 3. Drago Janèar, Videl je, èesar drugi niso zaznavali, v: Delo (Sobotna priloga), 18. 9. 2004, str. 16. 4. E. Kocbek, Enemu izmed ozkih, v: Dom in svet, 50 (1937-1938), str. 116. 5. To stremljenje po organski vsepovezanosti posameznikovega bivanja lahko razumemo v globoki sopripadnosti s Kocbekovo organološko mislijo, kakor pride še posebej do izraza v njegovem sestavku Biocentrièna metafizika, v: Kri`, 1 (1928), str. 106, ki je v tem smislu lepo prikazan tudi v: Spomenka Hribar, Edvard Kocbek in kri`arsko gibanje, Maribor, 1990, str. 44-45. 6. E. Kocbek, Kultura in Slovenci, v: Dejanje, 1938, str. 146. 7. Prav tam, str. 149. 8. O metodoloških izhodišèih takega pristopa prim. M. Heidegger, Unterwegs zur Sprache, v slov. prev. D. Komel et al.: Na poti do govorice, Ljubljana, 1995, str. 30. 9. Edvard Kocbek, Zemlja, Ljubljana, 1934, str. 39. 10. Prav tam, str. 43. 11. Prav tam. 12. Prav tam, 42. 13. Prav tam, str. 80. 14. Prav tam, str. 59. 15. E. Kocbek, Listina (zapisek iz dne 25. 11. 1943), Ljubljana, 1982, str. 517. 16. E. Kocbek, Zemlja, str. 111. 17. Prim. podobnost z bistvom slovenstva kot bistvom baroka v mojem èlanku Barok kot bistvo slovenstva, v: Tretji dan, 8/9 (2003), str. 73-76. 18. E. Kocbek, Biocentrièna metafizika, v: Kri`, 1 (1928), str. 106, ponatisnjeno v: E. Kocbek, Svoboda in nunjnost, Celje, 1974, str. 20. 19. Statiènost mehanskega pogleda na svet oèita Kocbek tudi tedanjemu uradnemu katoliškemu naziranju še posebej skozi kritiko Ušeniènikove misli (prim. Kocbekovo recenzijo Ušeniènikovih    2004  #% + Izbranih spisov v: Dejanje, 1940, str. 199) in skozi kritiko Katoliške akcije kot njene dru`bene realizacije (prim. @e omenjeno Kocbekovo odprto pismo Enemu izmed ozkih). 20. Prav tam. 21. Prav tam, str. 21. 22. Prav tam, str. 19. 23. E. Kocbek, Kultura in Slovenci, str. 148-149. 24. E. Kocbek, Slovenci in politika, v: Dejanje, 1940, str. 5. 25. E. Kocbek, Kultura in Slovenci, str. 149. 26. E. Kocbek, Slovenski èlovek, v: Dejanje, 1938, str. 3. 27. E. Kocbek, Slovenci in politika, str. 6. 28. E. Kocbek, Slovenski èlovek, str. 2. 29. E. Kocbek, Slovenci in politika, str. 5-6. 30. E. Kocbek, Slovenski èlovek, str. 1. 31. Prav tam, str. 2. 32. E. Kocbek, Biocentrièna metafizika, n. d., str. 21. 33. Prim. Spomenka Hribar, Edvard Kocbek in kri`arsko gibanje, Maribor, 1990, str. 55 sl. 34. Prim. prav tam, str. 69-71. 35. Prim. prav tam, str. 28-31. 36. E. Kocbek, Tovarišija, v: Zbrano delo, 6. knjiga, Ljubljana, 1996, str. 29. 37. Citirano po reprodukciji izjave v Ilustrirana zgodovina Slovencev, Ljubljana, 2001, str. 352. 38. Prim. Anto Kne`eviæ, Filozofija i slavenski jezici, Zagreb, 1988, str. 123-124. 39. Prim. Dean Komel, Medpotja filozofije in kulture, Maribor, 2004, str. 171 sl. 40. A. Kne`eviæ, n. d., str. 124. 41. F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega knji`nega jezika, Knjiga 3: P-S, dopolnila in uredila M. Snoj in M. Furlan, Ljubljana, 1995, str. 173. 42. D. Komel, n. d., str. 184-185. 43. Prim. Andrej Pleterski, Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih, v: Zgodovinski èasopis, 2 (1996), str. 181; Nikolai Mikhailov, Mythologia slovenica, Trst, 2002, str. 58 sl.; prim. tudi V.V. Ivanov, V.N. Toporov, Slavjanskaja mifologija, v: Mify narodov mira, II, Moskva, 1992, str. 450-456. 44. Prim. Paolo G. Parovel, 1400 anni di contributi storici del popolo sloveno alla stabilità, pace e sicurezza d’ Europa, Trst, 2004, str. 95-96; A. Pleterski, prav tam. 45. Prim. N. Mikhailov, n. d., str. 58-59, 61. 46. Prim. tudi A. Kne`eviæ, n. d., str. 129. 47. Prim. Kocbekov samoopis pesniškega razvoja iz leta 1970, ki ga sam oznaèi kot neko postopno razzemljevanje: E. Kocbek, Tri obdobja moje poetiènosti, v: Svoboda in nujnost, Celje, 1974, str. 230-232. 48. E. Kocbek, Izbrane pesmi, Ljubljana, 1985, str. 43.