—    324   —
Novičar iz mnogih krajev.
Tudi na Horvaškem in Slavonskem bojo okrajne oblastnije po novi vredbi 30. dan t. m. svoje opravila započele, na Erdeljskem pa 30. listopada. <— Dolžne pisma (obligacije) za poslednje posojilo se bodo, kakor se sliši, 16. dan t. m. izdajati začele. — Za gotovo se govori, da se bo pri vsih telegrafih dvojna struna (dvojni drat) napravila. — Na Dunaji se je kolera začela, in sicer v nekterih predmestjih, pa dosih-mal ne tako hudo, kakor se je pervi hrup zagnal. Čeravno se kolera ne zmeni za nobeno vreme, je vendar, ker je hči vročih dežel, vselej poleti huji, kakor v bolj merzlih letinah;   potem   takem   smemo  upati,   da ne bo
presilne moči zadobila.  —  Na Laškem (v Lombardii) je poslednji čas tako neprenehoma deževalo, da  kmeto-vavci ne morejo žita suhega spraviti; akademija učenih mož v Milani  je   tedaj razpisala 1000  lir  v  darilo  tistemu, ki razodene naj bolji pripomoček: kako v mokrem požeto žito posušiti.    (Naši  kozolci  bi jim pač veliko pomagali, ako bi jih imeli).   —   Vremenski prerok iz Jolsve prerokuje v tem mescu veliko lepih dni; jesenski vetrovi (ekvinokcija) bojo  še le  prinesli dež,  v  drugi polovici tega mesca pa veliko megle (?) — V Krimu se  do 2. dneva t. m. še  niso udarili.    Zedinjena  armada je spet na drugem mestu,   namreč pri Bala k lavi, veliko armade in topov za obsedo Sevastopolja brez upora rusovske armade na suho djala; Balaklava je poldrugo miljo od Sevastopolja in je zedinjeni armadi za to važna, ker tu armada z barkami   zamore v zavezi biti.    Men-sikov pa je stal po poslednjih novicah  s svojo  armado blizo Bakčisaraja,   kamor  je   še  vse  iz  Teodozije, Kerča in Perekopa v  Simferopolj  potujoče  pešce  m konjike  (unih  15,000, tih  8000)  s 30   topovi  k  sebi poklical. Sliši se, da 29. ali 30. sept. je zedinjena  armada začela obsedo  Sevastopolja,   kterega  pad  se je tedaj veliko prehitro raznesel po svetu. Od bitve pri A1 m i se je zdej zvedilo, da je bila silo huda,   ker  so eden  nad druzega z bajoneti šli;   padlo je po gotovem naznanila 2128 Angležev, med temi96 oficirjev, 1400Francozov, 4400 pa Rusov. Važna novica je, da je 28. sept. višji1 poveljnik francoske armade maršal St. Arnaud za kolero umeri; namesti njega je berž general Canrobert prevzel višje poveljništvo.    Ko se je na Dunaji zvedilo, da je zedinjena armada tak srečno začela vojsko v Krimu, je ukazal presv. cesar Franc Jožef poročniku austrianske vlade v Parizu: naj razodene cesarju Napoleonu v njegovem imenu serčno  veselje nad tem srečnim početkom. rTerž. čas." se piše zavolj tega is Dunaja, da to vosi/o m ondašnjim rusovskim   diplomatom   nič  po volji,  in da je Goršakov iznova čara Nikolaja prosil,   naj mu dovoli od Dunaja začasno   slovo  vzeti.    Da  je   car  na veliko vojsko pripravljen,  se  vidi  iz tega,  da zmiraj več armade proti Varšavi,  proti  austrianski  meji in v Krim maršira;  tudi je vojskovodju Goršakovu  ukazano, da ne sme pripustiti,  da bi turška armada  na-merjala rusovsko v Besarabii napasti in zatega voljo čea reko Seret iti; ako se tedaj O mer- paša približa Sere tu,   bo   tukaj   pred   ko  ne rusovska armada napadla turško.    Sliši se,  da austrianske  armade poveljnik fzm» Hess ne bo  prišel  tako   kmalu na Dunaj nazaj, kakor se je izperva   mislilo.   —   30. sept.  je bila  pri Spužu huda bitka med Turki in Čer no gor ci;  gotovega  se pa še nič ne ve.   — Na Spanjskem zmiraj bolj vre; pravijo,   da   se   kraljica  hoče  odpovedati   vladarstvu in hčeri  svoji  izročiti  vlado;  ministri jo  pogovarjajo,  naj ne stori tega, ker potem bojo še večje homatije.  Pogo-stoma se čujejo glasi po ljudovladi in Esparterova veljava, Icer stoji med kraljico in progresisti, je jela zlo pešati.