Politični ogled. Avstrijske dežele. Veliko ae govori o pripravah visoke vlade za prihodaje delegacije in vsi glasi ao v tem ediai, da bode vojai minister več miljoaov terjal za vojaške nameae. To je prav verjetno. — Miaister za uk ia bogočastje je privolil, da ae začne aa novo poučevaaje na aekaterih^ aredajih šolah, katere bi naj bile preaehale. Zal, da ai med ajimi aižje gimaazije v Kranji. — Shod cecilijaacev v Gradci je sijajea, tudi aekaj slov. duhovaikov in učiteljev je navzočih, poleg drugih tudi Nj. ekselencija dr. Missia, kaezoškof v Ljubljani. — Vsled dežja je Mura toliko naraatla, da je preatopjla avoje brege ter je po gorajem ia srednjem Štajerji naredila veliko škode. — V Kotmari vaai aa Koroškem so obaajali slovesno rojatni dan svitlega ceaarja ter je bil v prioo tudi c. kr. okr. glavar iz Celovca, Mac Newin o' Kelly, prej v našem Ljutomeru, — Letos ao na Koroškem za 1222 Sloveacev maaj našteli, kakor leta 1880, Nemcev pa za 13.012 več. Se ve, da to ai resaica. — Ljubljaaski BSokol", družba alov. telovadcev, napravi skupea izlet aa razstavo v Zagrebu. — Na G-oreajakem je bila v aedeljo strašaa povodeaj ter je podrla vee mostov ia tudi aekaj liiš je odnesla. — Na Primorji je slaba navada, da ae vrše poletu javni plesi po oštarijah, ae ve, da v nravao in denarao škodo prebivalcev. V aovem čaau pa političaa goapoaka ne dopušča več tacih plesov. Veadar eakrat aekaj dobrega! — Laška gosp6da v Tratu sili s svojo laščino aa vse kriplje tudi y ljudske šole slov. okolice. Pri vaaki teh šol napravlja ae laska vzporedaica ia otroci alov. starišev vzamejo ae va-njo najrajši ia zato ae je bati, da bodo te šole sčaaom po polaem laške. — Razstava v Zagrebu je prav lepa in obiskovalcev prihaja daa na dan veliko, bilo jih je koj prve dni aad 50.000. — Da Nj. ekscelencija dr. Strossmayr, škof v Djakovu v Slavoniji, Madjarom ui pri srci, to je zaaao ali da so toliko nesramni, da mu podtikajo veleizdajo, tega bi človek ne verjeJ, ko bi ae bral čruo aa belo, da je tako. Ravao te dai ao aiu deli na jezik beaede veleizdaje, ae ve, da jih prevzv. škof ai govoril, toda kaj deae to, ko od vaacega aatolcevanja le obvisi nekaj ia to čejo tudi Madjari pri tem ajim zoprnem akofu. — Ogerska vlada poviša drž. uradaikom plačo. Ke vetno sicer, če je njim tega treba, to pa znamo, da kmet že sedaj težko zmore davke, kaj pa hoče tedaj, če bodo ti ševišji? — Nadškof ia ogerski primaa ostane tudi na dalje v Ostrogoau, vlada bi pa rada, da se preaeli v Budapešt. Njej bi to bilo že ljubo, toda za katol. cerkev težko, če dobro. Vunanje države. Sedanji papež L e o n XIII. ai prizadevajo veliko za to, da ae razkolaiška cerkev zjediai a katoliško ia želijo, aaj se razpravlja aa katoliških ahodih to vprašaaje. Da bi ae jim to zgodilo po volji! — V Mondoviji na Italijaaakem imajo aedaj nov spomeaik ia aicer kralja Karla Emaauvela, dedeca aedaajemu kralju ,,zjediajene Italije". Oa je namreč bil prvi, ki je začel delati aa zjedinjenje. No zjediajena je Italija ali ai ji pozaati, da je zato bolj srečaa. — Predsedaik fraacoake republike, Sadi Caraot, dobiva sedaj od vseh atraai viaoka odlikovaaja ia ae mara, da ga to prevzame tako, da se miali že za aamovladarja. To že tudi aekam kaže v svojem pismu do aagleške kraljice, — Iz Bruaelja, glavaega mesta Belgije, ao delalci a shoda razšli, vaak v svojo domoviao, ae da bi bili akleaili kaj, da bi bilo v resnici za delalce koriatno. — Aagležaai so premetčai ter ao poprej lepo vzprejeli aemškega cesarja, aedaj pa tudi fraacosko vojao brodovje. Pri Nemcih. ia Fraacozih se miali aedaj, da je Aaglija aa ajih straai, v reaaici pa gleda oaa le aa svoje koriati, aaj jih dobi že iz Nemčije ali Fraacije. — Nemški škofje so se aešli v Fuldi, kakor vsako leto, aaj bi ukreaili, kar služi v korist katoliške cerkve po širai Nemeiji. — Kaez Bismarck misli apisati ^spomiake" iz avojega življeaja, toda aa avitlo pridejo še le po ajegovi amrti. — Ruaka vlada je prepovedala izvažati rž v tuje države, to pa za voljo tega, ker je rži letoa v Rusiji malo. — B olgarsk a vlada je dala zapreti v Moaakovem, aa Bavarakem, necega dijaka, ker je aeki kriv smrti miaiatra Belčeva. Ne aodimo, da je zadela v njem pravega morilca, da-ai imajo mladi dijaki radi avoje roke pri političnih apletkah. — Mladi arbaki kralj Alekaander ostane pri avojem očetu, Milaau, v Parizu kacili 14 dai. Ne vemo, če je to dobro za mladega kralja. — Turskavlada aič ae zaupa Rusom ia gleda ostro aa ladije, ki pridejo iz Ruaije: v časih tudi aajde aa ajih vojake, nekaj, kar je zoper pogodbo, ki jo imate obe državi med aeboj. — Na G r a k o pride kmalu fraacosko pa tudi angleško vojao brodovje, kakor ae pravi, v poučevaaje, mogoče pa je, da še iščeta ondi kaj druga — političae spletke. — Kolera je v Aziji že veadar aekaj popuatila ia se aedaj ni bati, da pride v Evropo, poaebao še zato ne; ker vaaka vlada ostro gleda na to, da ae pride nobea bolai tujec iz onib. krajih, kjer je kolera, čez njeae meje. Take previdaoati je treba. — V Chili, republiki v južai Ameriki, ae bije huda domača vojaka. Uatajaiki ao doalej na zmagi zoper vo.jaštvo republikancev.