št. 16 .S L O VE NK A- •Štr. .11 Doma. Miei se odpravijo z oleandrovim listjem, ki se mora posušiti in zdrobiti. Ta prah se zmeša s peskom ter se siplje v mišje luiinje. Mišim to baje tako smrdi, da za- puste takoj svoje bivališče ter se več ne vrnejo. SciliKiti rohei se perejo najlepše v krompirjevi vodi. Surovi krompir naj se nastruga in dobro izžme. V tej se svila jako lepo opere brez mila, a tudi barve se ne pokvarijo. R!jasti madeži se odpravijo iz perila z limonovim sokom, v kojem je nekaj soli. Lisa se s tem namoči, in dobro ožuli, potem pa izpere v mlačni vodi. Kakor zdravo in dobro prikuho priporoča neki zdravnik na Francozkem mlade bambusove poganjke. Pripravljajo naj se tako, kakor špargeljni z belo omako, pa je neki prav slastna in prebavljiva jed. Napravil je neki kemik prav ugodne poskuse v departementih Main in Loire. Dvomiti se pa tudi sme. Prijeten duh. Ako imate novo omaro ali nov pre- dalnik in ga hočete profumirati za deset in še v«č let storite to-le : Denite v predale liste dišečih vrtnic, vijo- lice, cilrone, dišeče trave, jasmine, gazije, katere ste prej posušile v senci ter vse to reztresite po lesu predalov. Potresite to mešanico se soljo in s klinčkovim prahom, olupki pomaranč in limon. Pustite vse to en teden v predalih, a premešajte vsak dan gotovo dvakrat. Vse, kar zaprete v tako omaro, navzelo se bode tega nepo- pisnega, a nežnega in prijetnega duha. Mlačna voda. Umi valne gobe, ki so postale vsled uporabe slizaste, se snažijo z mlačno vodo, v koji je nekaj sodne raztopljine. Vroča voda ne sme biti, ker bi postale gobe v njej preveč prhke. Madeži od mleka ali kave se odstranijo iz volne- nega ali svilenega blaga, ako se namažejo z ghcerino ter se potem izperejo mlačno vodo. Predno se blago po- } polnem posuši, treba je pogladiti na robe. Rogi: Če so se rogi na nožih ali vilicah zvili, jih lahko poravnamo, ako jih vtaknemo v krop, v kojem se omehčajo. Potem se denejo v stiskalnico, pod kojo mo- rajo ostati, dokler se popolnem ne ohlade. Lise. Mastne lise se odstranijo iz popirja, ako se nameša žgaia magnezija z vodo ter s tem testom lise pomažejo. Ko se magnezija posuši, se odstrani z nožem ali z mehko krtačico. Ako bi se ne bila lisa popolnem izgubila, je treba ponoviti. Madeži se odstranijo z marmorja, ako se posipljejo na debelo s francozko kredo, koja se močno z benzino namoči. Da benzina prehitro ne izhlapi, jo treba pokriti. Po 5—6 urah se kreda obnovi in to tolikokrat, da se madeži izgube. Če benzina ne pomaga, naj se nameša ä kloroformom,, ali naj se pa vzame čisti kloroform. Rudeče, raskave, od dela pokvarjene roke posta- nejo zopet lepe in nežne, če se dobro namilijo ter vtak- nejo v jako drobno žaganje. Potem naj se roke izmijejo z mlačno vodo. Če je žaganje jako fino presejano, se vporabljati tudi pri umivanju obraza. Seveda se sme to delati le malokedaj, v daljših presledkih. Nogavice. Pisane nogo vice naj se perejo v vodi, v koji je bilo kuhano nekaj bršlanovega listja, Potem naj se izperejo iz slane vode pa naj se v tsenci suše. Tako. se ohranijo lepe barve. Zobobol se zdravi, ako se plataena, večkrat zložena krpica namoči v vročo vodo ter poklada na boleči zob. Čim bolj vroča je voda, tem preje mine zobobol. ' * str. ,S L O V E N K Št 16. Pravo univerSülno sredstvo za snaženje je solna ki- slina, koje ne bi smelo manjkati v nobenem gospodinj- stvu. Samo treba pazljivo ravnati ž njo, a steklenice, v v kojih se shranja, naj bi se zaznamvale, da se zapreci kaka pomota. — Z vodo namešana solna kislina oznaži in očisti stekleno posodo, če je še tako motna in pokvar- jena. Ravno tako se osnažijo kameniti vrči. Kotolovec (Kesselstein) se odpravi, če se v dotični vodi zavre, v kojo je bilo djano nekaj solne kisline. A tudi emajlirani lonci, ki so vsled vporabe porujaveli, se zopet pobelijo, ako se segreje v njih nekaj solne kisline ter se potem s peskom drgnejo. Seveda treba tako posodo tudi dobro oprati s frišno vodo, da kaj kisline notri ne ostane.