Gregor Kastelic Prekmurska četa in njena vloga pri osvoboditvi Prekmurja Gregor Kastelic1 Prekmurska četa in njena vloga pri osvoboditvi Prekmurja POVZETEK Prispevek govori o organizaciji odporniškega gibanja v Prekmurju, kjer so bile razmere drugač- ne kot drugje, predvsem pa je odporniško gibanje po začetni uspešni organizaciji zamrlo. To se je zgodilo, ko so konec oktobra 1941 odkrili sodelavce osvobodilnega gibanja, preživeli člani osvobodilnega komiteja KPS pa so odšli v ilegalo, se ponovno aktivirali poleti leta 1944 ali so se pridružili partizanskemu gibanju na drugih koncih okupiranega slovenskega ozemlja. Nalogo za oživitev gibanja je spomladi leta 1944 dobil Jožko Kramar - Juš, ki je v Slovenijo prišel iz hrvaške partizanske enote. Proti koncu novembra in decembra 1944 so v Prekmurje prišle še skupine, ki so imele nalogo, da tam poglobijo ter razširijo organizirano ilegalno dejavnost. Iz teh skupin je januarja 1945 nastala Prekmurska četa. Ključne besede: Prekmurje, Prekmurska četa, partizani, Madžari, osvoboditev. 1 Mag., pedagog andragog VII/2-II, Vojaški muzej Slovenske vojske, 72 | Engelsova ulica 15, 2000 Maribor, gregor.kastelic@mors.si. Vojaška zgodovina Prekmurska četa in njena vloga pri osvoboditvi Prekmurja RAZMERE V PREKMURJU PO OKUPACIJI V drugi polovici julija se je dejavnost pod LETA 1941 mestnim štabom KPS razširila na celotno Prekmurje 6. aprila 1941 v zgodnjih jutranjih urah so nemški vo- in nastajali so novi organi odporniškega gibanja.5 Na jaki prestopili mejo pri Gederovcih in brez oborože- sestanku aktivistov in simpatizerjev Osvobodilne nega odpora dopoldne zasedli Mursko Soboto, po- fronte (OF), ki je bil 30. avgusta 1941 na Kamenščicah poldne pa tudi Lendavo. V Prekmurju so ostali deset pri Trnju, udeležilo pa se ga je 30 ljudi, je bil ustano- dni, potem pa so oblast po pogajanjih med Berlinom vljen okrožni odbor OF za Prekmurje. Njegovi člani in Budimpešto predali Madžarom. Oblast je na zase- so bili Štefan Kovač, Miško Kranjec, Evgen Kardoš, denih območjih Jugoslavije prevzelo vojaško po- Vinko Megla, Martin Žalik in Štefan Horvat. Kovač, ki veljstvo za južne pokrajine v Novem Sadu. Upravno je je sodeloval s pokrajinskim komitejem KPS za sever- Prekmurje spadalo pod Murskosoboško okrajno vo- no Slovenijo, je dobil navodila glede odnosa KPS do jaško poveljstvo.2 Po 15. avgustu se je vojaška uprava katoliške duhovščine. Duhovniki, ki so sodelovali s spremenila v civilno. Soboški okraj je bil tako priklju- pripadniki OF, so bili Daniel Halas, Miško Jerič, Janez čen k Železni županiji, lendavski pa k Zalski županiji. Bajek in Ivan Camplin.6 Odpor v Prekmurju je ma- 31. decembra 1941 je madžarski parlament sprejel za- džarskega okupatorja presenetil, saj je pričakoval, da konski sklep o priključitvi Prekmurja k Madžarski. bo njegov taktični odnos do prebivalstva, zlasti do Madžarska okupacija je odrezala Prekmurje mladine, deloval v smislu preprečevanja organizacije od drugih slovenskih pokrajin. To je otežilo povezo- odpora. Presenečenje je vplivalo na zakasnitev repre- vanje s partizanskim gibanjem in vodstvom Komuni- sivnih ukrepov in groženj, ki so bile posledice spozna- stične partije Slovenije (KPS) ter slovenskega naro- nja, da se je zgodil odpor ter da je treba opustiti blag dnoosvobodilnega gibanja, ki je bilo v letih 1941–1945 odnos do prebivalstva. Zaradi teh vzrokov so se prve nastanjeno v Ljubljanski pokrajini.3 aretacije pripadnikov odporniškega gibanja začele Na začetku so bili stiki med prekmurskim gi- konec julija 1941. banjem in vodstvom partizanskega gibanja v Ljublja- Med drugim so aretirali tudi Mirka Bagarja, ki ni še mogoči ter pogosti, kar je pripomoglo k organi- se ni pravočasno umaknil v ilegalo. Deležen je bil zaciji osvobodilnega gibanja v Prekmurju. Povezava z nečloveškega mučenja, zato jim je razkril nekaj po- Ljubljano je bil Mirko Bagar, ki se je tudi udeležil kon- drobnosti glede taktike in organiziranja osvobodilne- ference vodilnih partijskih funkcionarjev KPS v Ljub- ga boja. ljani. Tam so se dogovorili, da bo organizacija v Prek- Aretacije so prav tako potekale v sosednjem murju stike vzdrževala tudi z organizacijo KPS za se- Medžimurju, s katerim so bili predvsem Kovač in tudi verno Slovenijo, o čemer je bil obveščen Štefan drugi aktivisti redno v stiku. Dejavnost prekmurskih Kovač, ki je z velikim navdušenjem začel organizirati komunistov se je na slovenskem ozemlju razširila tudi partizansko gibanje v Prekmurju.4 Prvi upori proti zunaj Prekmurja, v Slovenske gorice. Od tam je prišel madžarskemu okupatorju v Prekmurju so se začeli po Vinko Megla in kmalu postal tesen sodelavec Štefana napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 v krogih ok- Kovača.7 Štefan Kuhar - Bojan je odšel v ljutomersko- rog mestnega komiteja Komunistične partije Sloveni- je za Prekmurje, ki je deloval pod poveljstvom Štefana Kovača. Že julija so začeli izvajati sabotaže, uničevati 2 Majcen, Prekmurska četa, str. 18–19. 3 Prav tam, str. 30. krajevne oznake v madžarskem jeziku in prekinjati te- 4 Prav tam, str. 31. legrafske ter telefonske vode, zbirali pa so tudi orožje, 5 Prav tam, str. 31. 6 Prav tam, str. 31–33. strelivo in razstrelivo. 7 Prav tam, str. 33–34. Vojaška zgodovina | 73 Gregor Kastelic radgonsko okrožje, kjer je opravljal naloge sekretarja in Stanku Šerbecu. Kardoš, Cvetko in Cigüt so bili ob- okrožnega komiteja za to območje. Kuhar in Megla sojeni na smrt, Cigütu pa so kazen naknadno spreme- sta bila izdana ter izsledena. Kuharja so Nemci po za- nili v dosmrtno ječo, ker je imel nosečo ženo.9 Po jetju 15. decembra 1941 ubili v Mariboru. Megla se je množični obsodbi na dolgotrajne zaporne kazni in aretaciji upiral in je 26. januarja 1942 padel v junaškem usmrtitvah sodelavcev osvobodilnega gibanja konec boju, zato je bil razglašen za narodnega heroja. 27. oktobra 1941 so šli preživeli člani osvobodilnega ko- septembra 1941 so bile množične aretacije v Prek- miteja KPS v ilegalo in se ponovno aktivirali poleti murju. Madžari so aretirali in zaprli kar 60 sodelavcev leta 1944 ali pa so se pridružili partizanskemu gibanju ali simpatizerjev OF, ne pa tudi vodstva, saj se je to na drugih koncih okupiranega slovenskega ozemlja. pravočasno umaknilo v ilegalo. Aretacijam, ki so tra- To so bili Jože Kramar - Juš, Franc Škoberne in Jerko jale do sredine oktobra, se je uspelo izogniti nekate- Novak. Dane Šumenjak in Ferdo Godina sta čez Hr- rim vidnejšim aktivistom, med katerimi so bili Martin vaško odšla v Ljubljansko pokrajino, kjer sta se pri- Žalik, Ferdo Godina in Dane Šumenjak.8 ključila NOB in dejavno sodelovala v partizanskem K jesenskim aretacijam je spadala tudi areta- gibanju.10 Poskusi ponovnega zagona osvobodilnega cija Evgena Kardoša, enega pomembnejših sodelav- gibanja v Prekmurju v vmesnem času so propadli. Na- cev okrožnega komiteja KPS, ki se je skrival v Brezov- logo za oživitev gibanja je dobil Jožko Kramar - Juš, ki cih, toda Madžari so ga zaradi izdaje odkrili in ga 10. je spomladi leta 1944 v Slovenijo prišel iz hrvaške par- oktobra 1941 zaprli. Pri sebi je imel seznam sodelav- tizanske enote. cev in koledar, na katerem je bil obkrožen 18. oktober. Kot član SKOJ je dobil nalogo, da v Prekmur- Policija je zato začela preiskave in Kardoša z muče- ju oživi partijsko, frontno in mladinsko organizacijo. njem prisilila, da je izdal nekatere sodelavce, med dru- Pri tem mu je pomagal pripadnik Varnostno-obve- gimi tudi Štefana Kovača. 18. oktober je bil namreč ščevalne službe (VOS) Dane Šumenjak - Feks, pozne- datum sestanka, za katerega sta vedela Kovač in Kar- je Miran.11 Šumenjak je dobil predvsem naloge obve- doš. Evgen Kardoš je Madžarom izdal kraj sestanka in ščevalnega značaja, saj je bil pripadnik Varnostno-ob- vstopno geslo, ki ga je izrekel oziroma ga požvižgaval veščevalne službe, deloval pa je v Ljubljani in Trstu. kar sam, saj so ga Madžari prignali na kraj sestanka ter Oba sta madžarsko-nemško mejo prečkala julija 1944 ga v to prisilili. Kolegi so na sestanek prišli, saj nihče ni pri Štrigovi in takoj začela delati. Navezala sta stike z imel informacije, da je Kardoš zaprt, še manj pa, da Miškom Kranjcem in Stanetom Červičem - Bojanom. tudi izdaja. Najprej sta prišla Kovač in Megla, ki sta na Mreža aktivistov se je poleti postopoma povečevala geslo, in sicer prepevanje pesmi Na planincah, odgo- do oktobra, ko sta bila v sovražni raciji aretirana Mar- vorila s petjem. V tistem trenutku so ju osvetlili refle- tin Sreš in Mihael Mujdrica. Odpeljali so ju v tabori- ktorji in zaslišala sta poziv, naj se vdata. Odgovorila šče Dachau, od koder se nista več vrnila. Oktobra sta s streli iz pištol. Madžari so na ogenj odgovorili in 1944 je s svojo četo šel na pohod po Prekmurju Ivan Kovača ubili, Megli pa se je ranjenemu uspelo rešiti. Majnik - Džems, ki je bil obveščevalni oficir Glavnega Miško Kranjec, Martin Žalik in Štefan Horvat so sliša- štaba NOV in POS. Dodeljena mu je bila četa Lacko- li strele, kar jih je opozorilo na nevarnost. Uspelo se vega odreda, skupaj torej 23 borcev. S to enoto je pri jim je izogniti madžarskim zasedam in se umakniti. Gibini vkorakal v Prekmurje in popolnoma presenetil Od 28. do 30. oktobra so potekala sojenja pred voja- škim sodiščem v Murski Soboti. Sodili so Evgenu 8 Prav tam, str. 34. Kardošu, Kolomanu Cigütu, Štefanu Cvetku, Rudiju 9 Prav tam, str. 35–37. 10 Prav tam, str. 38. Zrinskemu, Kolomanu Fliserju, Bojanu Gabrijelčiču 11 Prav tam, str. 39–40. 74 | Vojaška zgodovina Prekmurska četa in njena vloga pri osvoboditvi Prekmurja Madžare, ki so partizane najprej le opazovali z izvid- nje OF v Prekmurju, saj je ta po smrti aktivistov Mira- nicami. Četa se je premaknila od Gibine skozi Turniš- na in Juša precej pretrpela. Godina je 29. decembra če v Bogojino, nato pa je pri Fokovcih prišlo do spo- pri Gibini prišel v Prekmurje.14 pada, v katerem partizani niso imeli večjih izgub. 2. januarja 1945 so se v Turnišču sestali Gabri- Umaknili so se skozi Gibino, kjer so Prekmurje spet jela Letonja - Atena, Franček Majcen in Ferdo Godina - zapustili. Dane Šumenjak - Miran, Stane Červič - Bo- Marko. Analizirali so položaj v Prekmurju in se dogo- jan in Franc Kosi so bili 20. oktobra izdani na Kirbi- vorili za nadaljnje sodelovanje. Strinjali so se, da je schevi domačiji. Mirana in Kosija so Madžari ubili, treba izkoristiti pozitivno naravnanost tamkajšnjih Bojana pa so ranjenega zajeli. To je bil hud udarec za prebivalcev in njihovo pripravljenost na sodelovanje nastajajočo osvobodilno organizacijo v Prekmurju, ter ustanoviti vojaško enoto. Najprej so razmišljali o toda njenega delovanja niso trajno zatrli.12 odredu, vendar ni bilo dovolj borcev, zato so ustano- vili četo. Slovenski glavni štab jim je dal usmeritve gle- NASTANEK PREKMURSKE ČETE de načina bojevanja in velikosti enot, in sicer da je tre- Proti koncu novembra in decembra 1944 so v Prek- ba ustanavljati manjše enote z od pet do 15 vojakov ter murje prišle skupine, ki so imele nalogo, da tam pog- se izogibati frontalnim spopadom. Izvajali naj bi di- lobijo ter razširijo organizirano ilegalno dejavnost. verzantske akcije in napadali iz zasede. Prekmurska Območni odbor OF Ljutomer je na politično delo četa je začela nastajati po tem sestanku, njena ustano- poslal dve svoji članici, to sta bili Gabrijela Letonja - vitev in dokončno oblikovanje pa sta trajala do konca Atena in Slava Mihelič. Oblastni komite za Štajersko januarja 1945. Četni komandir je postal Filip Korošec - je v Prekmurje poslal Frančka Majcna, člana pokrajin- Bor. Direktive so dobivali iz Glavnega štaba NOV in skega odbora OF, in Cvetko Praprotnik - Štefko, čla- POS od komandanta Dušana Kvedra - Tomaža in ko- nico oblastnega komiteja KPS. Dobila sta nalogo, da v misarja Borisa Kidriča. S četo je ostal Franček Maj- Prekmurju vzpostavita delo OF in po koncu vojne or- cen, poleg njega in Bora pa je bil med prvimi borci še ganizirata ljudsko oblast.13 Tja je prišel tudi Ferdo Go- Jožko Talanji - Janez, postopoma pa tudi drugi. Že dina, ki ga je poslal centralni komite KPS. Poslani so kmalu po nastanku so začeli izvajati posamezne akci- torej v Prekmurje prišli v približno istem času, toda je in napade na okupatorjeve vojake ter žandarje, toda drug za drugega zaradi slabih zvez niso vedeli. Fran- na začetku se število borcev ni povečevalo po priča- ček Majcen, ki je skupaj s Filipom Korošcem - Borom kovanjih. Povečanje sta preprečevala pomanjkanje čez Muro prišel 24. decembra 1944, se je po prihodu orožja in tudi ostra zima, zato je bilo do sredine janu- sestal z Gabrijelo Letonjo - Ateno in Slavo Mihelič. arja 1945 v četi komaj 20 borcev.15 Kmalu je Majcen poslal Jožka Talanjija - Janeza in Fili- V okviru partizanskega gibanja v Prekmurju pa Korošca - Bora proti Murski Soboti ter Goričke- so delovali tudi aktivisti, ki so bili veliko na terenu in mu, da bi tam vzpostavila stike, ki bi omogočili razvoj niso bili vedno prisotni v četi. Zadrževali so se po va- političnega dela tudi na teh območjih, saj so večino- seh, občasno pa so se vračali v četo ali pa so stike z njo ma ugotovili, da se o partizanih tam sploh ne govori. vzdrževali s pomočjo priložnostnih kurirjev. Znotraj Nekateri protestantski duhovniki so ljudstvo strašili s prihodom Rdeče armade, toda ljudje večinoma temu niso verjeli in so se njenega prihoda veselili. Ferdo 12 Prav tam, str. 39–46. 13 Godina, Prekmurje 1941–1945, str. 156. Godina je nemško-madžarsko mejo z nekaterimi par- 14 Majcen, Prekmurska četa, str. 39–46 in 63. Godina, Prekmurje tizani prestopil 15. decembra. Začel je iskati stike z 1941–1945, str. 156. 15 Majcen, Prekmurska četa, str. 63, 64 in 76. Godina, Prekmurje drugimi aktivisti in si prizadeval za ponovno delova- 1941–1945, str. 164–167. Vojaška zgodovina | 75 Gregor Kastelic čete je Bogdan Hrovat - Puklasti Miha organiziral var- pozvali tudi Madžari, Bor pa je odprl vrata in začel nostno-obveščevalno službo in vanjo pritegnil kar streljati z brzostrelko. Pridružil se mu je Horvat, ki je nekaj borcev, ki so delovali predvsem kot aktivisti. proti vhodnim vratom vrgel bombo, vendar je zadela Pridružili bi se četi in tako povečali njeno številčnost obok in eksplodirala v hiši. Bomba je bila ofenzivna, ter bojno moč, če bi bilo treba. Pri novačenju borcev na srečo pa je bil laže ranjen samo Bor. Po eksploziji so zaznali tudi nekaj skrivačev, ki so se izognili vojaški sta Horvat in Bor skočila iz hiše ter napadla Madžare, obveznosti, se skrivali in čakali, ali jih bo kdo vključil v Talanji in Škafar pa sta streljala skozi okno. Zunaj je partizane. Skupino, ki je bila drugačna, so imenovali Bor vrgel bombo proti Emilu Šimonu, soboškemu ilegalci. Ti so bili nekoč sodelavci KP in partizanov, pripadniku madžarske fašistične organizacije oziro- po sodnih pregonih in usmrtitvah leta 1941 pa so šli v ma njilašu, in Madžaru, ki je bil zraven njega. Šimon je trajno ilegalo ter se skrivali pred okupatorji in partiza- bil ranjen, Madžar pa ubit. Vsem štirim partizanom je ni. Nekateri so se v začetku leta 1945 ponovno pove- uspelo pobegniti iz obkoljene hiše.18 zali s partizani, ki so prišli, in se jim priključili, drugi pa Emil Šimon je bil za svoja dejanja kaznovan so bili pripravljeni le posredovati imena s seznama po vojni. Naslednji dan so Madžari začeli preiskavo »sovražnikov«, niso pa se jim želeli priključiti. Januar- Sečijeve domačije v Gančanih.19 Pripadniki čete so ja in februarja 1945 je bilo zaradi hude zime skoraj ne- nadaljevali akcije, katerih cilj je bilo zastraševanje no- mogoče priti čez reko Muro.16 tarjev in izvajanje pritiska nanje, da bi prenehali op- To so jim poleg narave onemogočali graničar- ravljati svojo dejavnost ter se vrnili na Madžarsko. ji in žandarji ter tudi stotnija vendskega poveljstva za Prekmurskim partizanom se je ugled v Prekmurju javno varnost. Partizani so večkrat naleteli na te eno- precej povečal, ko so na poti proti Pinteričevi hiši za- te in prišlo je do manjših bojev, na začetku še brez jeli skupino treh Nemcev, dveh podoficirjev in oficir- žrtev. Četa je januarja vzpostavila več postojank, naj- ja. Po zaslišanju in tudi prošnji gospodarja hiše, naj večkrat pa so bile to zidanice. Od tam so izvajali prve Nemcev ne ubijejo, so jih zaprli v hišno klet ter zagro- akcije, in sicer dovolj daleč, da sovražnik ni odkril zili, da jih bodo ubili, če bodo poskušali pobegniti. skrivališča. Na začetku so napadali posamezne žan- Nemci so se dogovora držali. darje in okupatorjeve vojake, ki so jih pri tem presene- tili na različnih mestih. Tako so presenetili in razoro- V LOVSKI KOČI NAD BUKOVNICO žili dva žandarja v gostilni pri Korenu ter obstreljeva- Sredi februarja 1945 se je četa preselila v lovsko kočo li graničarja, ki sta vodila ujete skrivače in jim tako oziroma brunarico, ki je bila na najvišji točki gozdne- omogočila uspešen beg. Zaradi hude zime in pomanj- ga obronka med Dobrovnikom, Bukovnico in Motvar- kanja orožja je bilo oteženo novačenje domačinov v jevci, v Voglarjevo kočo. Objekt, ki ga gospodar že dlje četo, zato so namesto tega organizirali narodno zašči- časa ni uporabljal, so si partizani uredili za nemoteno to, v kateri je bilo približno 40 moških in je predsta- bivanje in oskrbo.20 Na bivanje v koči so se navadili, vljala četno rezervo. Borci nastajajoče čete so imeli toda treba je bilo razmišljati tudi o premiku globlje v večkrat težave zaradi izdajstva. To se jim je zgodilo gozd, da bi zmanjšali možnost, da jih sovražnik odkri- tudi, ko so želeli prenočiti pri stricu Miška Škafarja je. S premikom so odlašali, pri tem pa sta jim pomaga- Sečiju, vendar jih je izdal njegov sin in se v Beltincih povezal z žandarji, ti pa so zaprosili za okrepitev pri 16 Majcen, Prekmurska četa, str. 76–82. kolegih v Murski Soboti, da so obkolili domačijo.17 17 Prav tam. Horvat, ki je stražil pri oknu, jih je prvi opazil in zavpil, 18 Godina, Prekmurje 1941–1945, str. 176–177. 19 Majcen, Prekmurska četa, str. 82–87. da so obkoljeni. V tistem trenutku so jih k obkolitvi 20 Prav tam, str. 86–94. 76 | Vojaška zgodovina Prekmurska četa in njena vloga pri osvoboditvi Prekmurja la tudi huda zima in globok sneg, ki je vztrajal še v za- vestil župana Štefana Čolika. Po pripovedovanju Ate- četku marca. Uvedli so stroge ukrepe, da bi ohranili ne so Madžari hišo obkolili približno ob 14. uri, kmalu tajnost lokacije. Konec februarja in v začetku marca pa je eden izmed njih prišel tudi do vhodnih vrat in 1945 se je začela vzhodna fronta vedno bolj približe- partizane pozval k vdaji. V tem trenutku je Atena vati in slišale so se topovske salve, ki so prihajale z ob- sprožila rafal iz brzostrelke skozi zaprta vrata in ubila močja bojev okoli Blatnega jezera. V Lendavi in Mur- Madžara, ki je stal pred njimi. Partizani so izpadli iz ski Soboti je bilo veliko nemškega ter madžarskega hiše in začela sta se vsesplošno streljanje ter poskus vojaštva, ki se je umikalo pred napredujočimi enota- preboja madžarskega obroča, kar pa je bilo v tistem mi Rdeče armade. trenutku videti zelo težko, skoraj nemogoče. Na dvo- Četa se je v teh razmerah odločila, da poveča rišču so vsi poskušali poiskati ustrezen zaklon in od svoje delovanje na področju vojaške in organizacijske tam odgovarjati na strele. Atena se je, skrita za dreve- dejavnosti. Del tega so bile tudi partizanske nočne za- som, obstreljevala z nekom izmed Madžarov. V ne- sede, ki pa so pripeljale le do nekaj spopadov, toda kem trenutku je nasprotnik zadel njeno orožje in jo sovražnik je kljub temu opustil nočne pohode in pa- pri tem tudi ranil v roko.23 Orožje je bilo onesposo- truljiranja na tem območju. V teh razmerah je začela bljeno, ona pa je poskušala preskočiti leseno ograjo, ki četa pospešeno opravljati tudi propagandno dejav- je bila pritrjena na drevo. Pri tem je bila zadeta in teže nost, ki pa je bila na začetku le ustna. Pozneje so se ranjena. Z zadnjimi močmi je odpela bombo za pa- odločili, da je treba pripraviti še tiskano gradivo, zato som in jo vrgla proti mitraljezcu, zdelo pa se ji je, da je so pooblastili Maksa Šiška, Ferda Šeška in Jožeta Var- enako naredil kolega Marjan. Mitraljeza ni bilo več sli- go - Jurčka, da organizirajo tehniko, s katero bi pripra- šati. Marjan in Dušan sta jo prijela vsak na eni strani in vili in razmnožili to gradivo.21 V tem obdobju se je po- skupaj so pobegnili po globokem snegu. Ko so čez či- večala tudi njilaška dejavnost. Njeni člani so ne le ova- stino prišli do roba gozda, se je Marjan ponudil, da os- jali partizane, temveč so tudi pripravljali zasede in se s tane tam in krije njun umik, dokler ne prideta na rob partizani spopadali. Najbolj dejavna organizacija je gozda na drugi strani. bila v Vučji Gomili, zato so se partizani odločili, da 18. Od tam bi krila njegov umik, toda do tega ni februarja 1945 zajamejo njenega vojaškega vodjo Am- prišlo, saj sta namesto njega na čistini zagledala Ma- broža na njegovem domu. Prijeli so tudi političnega džare. Pri Veliki Polani sta jih na čistini ponovno vodjo in druge člane organizacije, ki pa so jih po opo- zagledala in se komaj rešila v prečni jarek. Opazili so zorilu izpustili, obe vodji pa so v opozorilo drugim ju in šli proti njima, nato pa so se iz neznanega razlo- sklenili likvidirati. Vojaški vodja njilašev Ambrož ni ga obrnili in se odpeljali z vozovi. Hitro sta se pre- bil smrtno zadet in so ga še živega našli Madžari ter ga maknila do bližnjega gozda, kjer sta srečala skupino prepeljali v bolnišnico v Murski Soboti, kjer je pozne- partizanov. Poskrbeli so za Ateno, saj so jo najprej je umrl.22 nosili z nosili, nato pa so prišli do sani in jo odpeljali Konec februarja 1945 so se srečali s še eno iz- v Dolnjo Bistrico najprej h Gjerekovim, nato pa k dajo. Gabrijela Letonja - Atena, Jože Zadravec - Mar- Veri Kelenc. Zaradi strahu pred odkritjem so se jan, Lojze Žalik - Dušan, Jože Hanc in Ignac Helenc so kmalu umaknili v odročnejše Laze, te pa so zapustili bili na domačiji pri Tomaževih v Brezovici. To doma- 27. februarja in čez Hotizo odšli v Nedelico, kamor čijo so izbrali namenoma, da bi zaščitili druge druži- ne, pri katerih so že bivali in bi jih sovražnik lahko 21 Prav tam, str. 94–96. odkril. Med bivanjem na kmetiji jih je domači sin, ki je 22 Prav tam, str. 97–98. 23 Majcen, Prekmurska četa, str. 100–101. Godina, Prekmurje bil sicer gluh, izdal vaškemu slugi Peterki, ta pa je ob- 1941–1945, str. 184–185. Vojaška zgodovina | 77 Gregor Kastelic so prišli naslednji dan. 1. marca so odšli v bližnji V začetku marca se je vodstvo čete zavedalo, gozd, da bi tam skriti prenočili in se nato vrnili v da je madžarska obveščevalna služba s pomočjo do- četo. Presenetili so jih Madžari in prišlo je do boja, mačih ovaduhov ugotovila, kje je četno taborišče, partizani pa so se začeli pomikati proti reki Ledavi, zato je začela zoževati obroč in priprave na obračun s ki jo je večina preplavala, Leček - Piki pa je pri tem prekmurskimi partizani. V noči z 2. na 3. marec so se utonil. Po prehodu reke so se umaknili proti strehov- v koči začeli zbirati partizani in prišla je tudi Atenina skim goricam in se ustavili na domačiji pri Farkaše- skupina, skupaj pa naj bi bilo tam 35 partizanov27 ozi- vih, kjer so srečali Frančka Mirtiča, Milana Šamca - roma 28, kakor omenja v svoji knjigi Godina, ko Črta in Štefana Sreša iz čete, saj so se ravno vračali iz popravlja spomine Frančka Majcna.28 Tudi glede da- nočne zasede, ki so jo za Madžare postavili ob cesti tumov obstaja neskladje. Godina piše, da so Madžari Bogojina–Dobrovnik. Presenetili so jih Madžari, ki napadli 4. marca ob 14. uri29, v dnevniku Rozike Zor čič - so zasledovali Atenino skupino in se neopaženo Brede pa je napisan 3. marec. Zadnji omenjeni datum približali hiši, saj je za trenutek v hišo odšel tudi potrjujejo tudi spomini borcev, partijski dokumenti stražar. Takrat so se hiši približali partizani Štefan Milana Šamca - Črta in pričevanje Petra Jambora, ki Bakan - Svoboda, Alojz Škerjanc - Mirko in Vinko naj bi 13. marca v soboški bolnišnici orožnikom pove- Puklavec - Srečko, ki so padli v zasedo, madžarskega dal, da se je 3. marca odpravil v gozd na sekanje dreves vojaka na dvorišču pa so zamenjali za partizana. na južni strani Čikečke vasi. Med delom naj bi slišal Mirko je »partizana« pozdravil, ta pa je nazaj nekaj močno streljanje, nato pa tudi poziv, naj obstane, v zamomljal in se pripravljal na strel. Mirko je to opa- naslednjem trenutku pa ga je strel že zadel v nogo.30 zil in ga podrl.24 Prišlo je do medsebojnega obstrelje- Ustrelili so ga madžarski vojaki, ki so bili čez nekaj mi- vanja, v katerem je življenje izgubil Vinko Puklavec - nut pri njem, naslednji dan pa so ga odpeljali v bolni- Srečko. Partizanom v hiši je med dogajanjem na šnico. Ti madžarski vojaki so bili del enot, ki so obko- dvorišču uspelo izvesti uspešen izpad iz hiše, z moč- lile kočo.31 nim ognjem pa prisiliti Madžare k umiku.25 Madžarov, ki so napadli kočo, naj bi bilo po po- Četni pripadniki so se konec februarja in v za- datkih iz dnevnika Rozike Zorčič - Brede približno četku marca 1945 zapletli v več spopadov z Madžari. 200, pri tem pa naj bi v ožji obkolitvi koče sodelovalo Tako je bilo tudi 28. februarja, ko so v dolino po oprav- 100 madžarskih vojakov. Gre za oceno iz poročil napa- kih odšli Jožko Talanji - Janez, Franček Majcen, Štefan denih partizanov in te podatke je težko preveriti.32 Sreš, Štefan Bakan - Svoboda in Štefan Zelenko - Živ- Partizani so po spominu Frančka Majcna, takoj ko so ko. Na gozdni jasi pri Bukovnici so jih presenetili Ma- zagledali prihajajoče Madžare, izpraznili kočo. Zagle- džari in jih pozvali k vdaji. Napadli so jih s strojnicami dal naj bi jih Majcen, ko je bil približno 50 metrov od- in drugim orožjem, presenečeni partizani pa so se daljen od koče. Odšli so v gozd proti severu, tako da so vrgli na tla ter poskušali poiskati ustrezen zaklon. Z nekaj skoki so prišli do močno naraslega Bu- kovniškega potoka, poskakali vanj in se čez njega pre- 24 Godina, Prekmurje 1941–1945, str. 187. 25 Majcen, Prekmurska četa, str. 101–105. Godina, Prekmurje bili do gozda na drugi strani jase. Ob vrnitvi v kočo so 1941–1945, str. 184–185. 26 Majcen, Prekmurska četa, str. 112–114. Godina, Prekmurje ugotovili, da manjka Jožko Talanji - Janez. Pokazalo se 1941–1945, str. 188. je, da je bil v začetku spopada zadet, zato je za posledi- 27 Majcen, Prekmurska četa, str. 117. 28 Godina, Prekmurje 1941–1945, str. 190. cami ran po nekaj korakih pri mostu omahnil in umrl. 29 Prav tam, str. 191. Štefan Zelenko - Živko je pozneje omenil, da je pri 30 Majcen, Prekmurska četa, str. 117. 31 Prav tam, str. 117–118. padcu podrl tudi njega, da je padel na svojo puško.26 32 Prav tam, str. 118. 78 | Vojaška zgodovina Prekmurska četa in njena vloga pri osvoboditvi Prekmurja Madžari naleteli na prazno hišo. Partizani so se razde- Do spopada z Madžari je prišlo, ko je Mohor v lili na predhodnico, glavnino in zaščitnico. V predho- snegu iskal prenočišče pri ljudeh v okolici Bistric in je dnici in zaščitnici sta bila dva za boj sposobna partiza- za seboj puščal sledi in tudi teren so slabo poznali, na. Majcen in Bor, ki sta bila v zaščitnici, sta kmalu na- zato so se preveč približali letalski opazovalnici, Ma- letela na madžarsko patruljo. Prišlo je do streljanja, džari pa so s strelom opozorili graničarsko patruljo vendar se jima je uspelo umakniti in ujeti glavnino. Vi- na mejnem prehodu. Organizirali so iskanje partiza- deti je bilo, kot da Madžari streljajo bolj na slepo. nov, Mohor pa se je s spremljevalcema umaknil k Ani Četa se je hitro pomikala proti severu, po dveh Lebar. Madžari so partizane tam odkrili, tako da je urah pa se je ustavila in ugotovila, da manjkata dva to- prišlo do spopada, v katerem je Mohor padel, spre- variša, in sicer Štefan Zelenko - Živko, ki se je po stre- mljevalcema pa je uspelo pobegniti in vzeti njegovo lih umaknil v dolino, in Jože Rajštar - Marjan, ki je izgu- torbo ter orožje. Domačijo so Madžari iz maščevanja bil očala in se je zaradi hude kratkovidnosti le stežka požgali, Ano Lebar pa odgnali v zapor.34 gibal, vendar mu je uspelo najti mladinke in se prek Ob prihodu na Goričko so partizani obiskova- njih povezati s partizani. Ob premoru je imel govor li domačine in novačili v četo. Večinoma so bivali po Franček Majcen, ki je povedal, da bodo nekateri odšli hišah domačinov, saj teren ni bil primeren za bivanje na Goričko, da bi tam organizirali narodnoosvobodil- na prostem. Listavci v začetku marca še niso ozelene- no gibanje, pozneje pa mogoče še naprej v Porabje. li, iglavci pa so bili preredki, da bi se lahko skrivali v Potrebovali so prostovoljce. Pri pohodu na Goričko so gozdu. Novačenje ni bilo zelo uspešno, ker je že bila iz- se Majcnu pridružili Filip Korošec - Bor, Franček Mir- vedena prisilna mobilizacija v madžarsko vojsko, skri- tič, Alojz Škerjanc - Mirko, Rozika Zorčič - Breda, Mi- vačev pa tudi ni bilo veliko. Ob prihodu na Goričko je lan Šamec - Črt, Ivan Horvat, Štefan Sreš, Mihael Ška- bil za namestnika komandirja čete imenovan Alojz far - Miško, Matija Osterc - Tašek, Jožko Slavič, Ferdo Škerjanc - Mirko. Njegovo imenovanje je bilo poveza- Sešek, Maks Šiško in Franc Merčun - Savel.33 no tudi z željo, da bi bila četa sposobna večje ma- nevrske gibljivosti in delitve na manjše skupine, ki bi NA GORIČKEM opravljale samostojne akcije ter premike. Povezali so Skupina partizanov, namenjena na Goričko, se je po se z domoljubom Ivanom Horvatom, ki jim je omogo- krajšem slovesu začela pomikati proti severozahodu čil bivanje, svetoval pa jim je tudi, naj navežejo stike z v smeri Breznovega brega. Kmalu so ob koncu gozda lokalnim pečarovskim župnikom Janezom Bejekom, zagledali čistino, dolgo nekaj sto metrov, za njo pa se ki je bil zaveden Slovenec in naklonjen narodnoosvo- je ponovno začenjal gozdni pas, v katerega bi se lahko bodilnemu boju in je partizanom pri delovanju na tem partizani skrili pred sovražnikovim pogledom. Z ne- območju precej pomagal. Že kmalu po prihodu so par- lagodjem so nadaljevali pot po čistini, saj so bili za nji- tizani odšli v Maršikovo gostilno v Bodoncih, da bi mi Madžari, zasledovalci pa so se bližali tudi iz obeh rekvirirali. V hišo sta vstopila Bor in Horvat, ki sta poz- bočnih smeri. V takih razmerah ni bilo druge rešitve, vala gostilničarja, naj dvigne roke. Ubogal ju je, toda ko kot da oblikujejo kolono, ki bi se bila sposobna hitro sta vstopila v kuhinjo, sta naletela na dva žandarja, ki premakniti čez čistino, spredaj pod vodstvom pred- sta začela streljati, pri tem pa sta Bora zadela v trebuh. hodnice, zadaj z varovanjem zaščitnice. Tako se jim je Partizanom, ki so bili zunaj, jim ga je uspelo spraviti na uspelo toliko odmakniti od Madžarov, da so bili zunaj varno, toda bil je huje ranjen.35 dometa njihovih pušk. Le nekaj vojakov madžarske predhodnice je zagledalo Majcna in Bora, ki sta bila 33 Godina, Prekmurje 1941–1945, str. 118–121. 34 Prav tam, str. 125–126. zadaj v zaščitnici, in jima namenilo posamične strele. 35 Majcen, Prekmurska četa, str. 127–130. Vojaška zgodovina | 79 Gregor Kastelic Franček Mirtič in Štefan Sreš sta 11. marca zdravnika. Tega partizani niso dovolili, da jih ne bi iz- 1945 prišla na Carovo domačijo v Radovcih. Gospo- dali. Pozneje je po več poskusih, da bi pod pretvezo le dar je bil neprijazen in ju ni hotel sprejeti v hišo, tem- zapustil hišo, sin z dovoljenjem Mirka odšel na hitro več ju je poslal na slamo za kopico. Tam sta zaspala, ko na dvorišče in okoli hiše. Majhna nepozornost je bila pa sta se zbudila, sta ugotovila, da se okoli njiju giblje- dovolj, da je na kratko odšel do najbližjega soseda in jo Madžari, saj so ju opazili, ko sta se dvignila iz slame. ga obvestil, da imajo v hiši partizane. To različico so Na njiju so začeli streljati, zato sta streljala nazaj in se poznali do leta 1990, ko jim je Borovnjakova gospodi- umikala, pri tem pa je bil Mirtič zadet. Uspelo jima je nja povedala, da jih je izdal možev prijatelj, ki je prišel pobegniti, toda vsak zase, saj sta se med begom ločila. ponj, da bi šla skupaj na sejem, mož pa se je nespretno Mirtiču se je ranjenemu uspelo prebiti do tovarišev in izgovoril, da ne more, ker ima v hiši partizane, ki niko- skupaj so se umaknili v bližnji gozd.36 Ugotovili so, da gar nikamor ne pustijo.39 Partizani so čez nekaj časa je madžarski nasprotnik zdaj z gotovostjo vedel, kje opazili, da Madžari obkoljujejo hišo, tako da so spoz- so, in jih bo poskusil uničiti. Sklenili so, da je nujen nali, da so izdani. Hiša je bila v kotanjasti dolinici, zato premik z Goričkega na sever v Porabje.37 je bil edini mogoči izhod preboj. Odprli so vrata na sprednji strani hiše, vendar V PORABJU so jih pričakale sovražnikove krogle. Franček Mirtič je Odhod v Porabje je bila taktično dobra poteza, saj Ma- pripovedoval, da je stal za skladovnico drv in opazo- džari takega premika niso pričakovali. Prihod v Po- val tri Madžare, ki so z mitraljezom streljali proti hiši. rabje je najprej potekal brez večjih posebnosti in s so- Četni komandant Mirko je stal za njim, naslonjen na delovanjem domačinov ob postankih. 19. marca 1945 hišo. Ni se zavedal, da je v tistem trenutku lahka tarča. so se nastanili na domačiji Ignaca Taljana v Čepincih, Mirtič ga je opozoril, naj se umakne, toda bilo je pre- kjer jih je lepo sprejel. Nekaj jih je spalo v hiši, nekaj na pozno, prijel se je za prsi in se zadet zgrudil. Mirtič je senu. Zaspali so, po približno uri pa jih je zbudil stražar mislil, da je mrtev, vendar mu je Rozika Zorčič - Bre- in povedal, da je opazil žandarje. Res so bili tam, ven- da, ki je bila tudi v zaklonu za skladovnico drv, pozne- dar so se kmalu umaknili. Popoldne so se vrnili, se po je povedala, da ji je Mirko ranjen zaklical, naj se umak- dolinski poti približali hiši in se nekaj metrov od hiše ne in da je zadet, nato pa je umrl. Partizani so se odlo- usedli, da bi se spočili. Na srečo so žandarji kmalu čili, da se bodo v skupinah po tri poskušali rešiti z odšli, partizani pa so se odločili, da bodo obiskali vse izpadom iz hiše, tekom čez travnik proti gozdu in hiše v Porabju, v katerih živijo Slovenci. Prvič so doži- hkratnim streljanjem proti nasprotniku. Madžari so veli nasilen sprejem med obiskom samotne hiše pri presenečeno zbežali in jim tako omogočili, da so pre- naselju Ritkalovci, ko je gospodar po pozivu, naj od- bili obroč brez ranjenih ter mrtvih. Po gozdu je vsem pre, zabarikadiral vrata, nato pa čez čas odprl okno in 12 uspelo zbežati, hkrati pa so spoznali, da je v teh raz- jim tuleč grozil s krampom. Uspelo jim ga je zgrabiti in merah, ko so Madžari vedeli zanje, najbolje, da zapus- odnesti v hišo, da bi ga pomirili, takrat pa sta iz hiše tijo Porabje.40 zbežali mati ter hči. Partizani so ju ujeli, da bi prepreči- li izdajo, in ju privedli nazaj. Pozneje so se zadeve le umirile in so za partizane celo skuhali kosilo.38 36 Majcen, Prekmurska četa, str. 130–132. Godina, Prekmurje 20. marca so prišli do Borovnjakove hiše pri 1941–1945, str. 198–199. 37 Majcen, Prekmurska četa, str. 133. Sakalovcih, kjer pa bivanje ni bilo prav prijetno. 38 Prav tam, str. 137–146. Najprej so mirno zaspali, nato pa jih je zbudil dežurni 39 Prav tam, str. 146–148. 40 Majcen, Prekmurska četa, str. 147–151. Godina, Prekmurje in povedal, da je gospodinji slabo ter da hoče sin po 1941–1945, str. 200–204. 80 | Vojaška zgodovina Prekmurska četa in njena vloga pri osvoboditvi Prekmurja SVOBODI NAPROTI so, Rusi pa so vprašali po dovolilnici in kje so Nemci. Med 22. in 24. marcem 1945 se je četa ponovno pomi- Tistega dne je bil osvobojen severovzhodni del Prek- kala nazaj na svoj teren, proti goricam nad Bogojino, murja, trikotnik med Hodošem, Dolenci in Šalovci. Filovci in Strehovci. Hrana ni bila več vprašanje, saj so Partizani so se preselili v Šalovce, kjer je bila bili med svojimi, večja težava je bilo dnevno bivanje komanda mesta, ki je bila podrejena prekmurskemu partizanov na domačijah, ker so se ljudje bali umika- vojnemu območju. Stražo so postavili v Šalovcih in jočih se Madžarov in Nemcev. Partizani so napadali Hodošu, saj so imeli na voljo dovolj pripadnikov. madžarske žandarje, ki so bežali in jim jemali osebno Vzpostavili so partizansko oblast, Rusi pa temu niso opremo. Po pregledu terena so ugotovili, da je ma- nasprotovali. Pripadniki Prekmurske čete so poiskali džarsko nasilje v vmesnem času, ko partizanov ni bilo poveljstvo Rdeče armade, da bi ga prosili, ali lahko na tem območju, pustilo posledice pri ljudeh, ki so se vzpostavijo stik s Slovenijo in Beogradom. Našli so bali vzpostaviti stik s partizani. Zadnje dni marca so ga v notranjosti Madžarske, v Öriszentpeterju, šlo pa se sovražniki množično umikali, okupatorska oblast naj bi za štab polka. Obljubili so, da bodo obvestili je začela razpadati 30. marca 1945 in Rdeča armada se Beograd o navzočnosti partizanov v Prekmurju, je približevala Prekmurju. Kljub temu so Madžari v Frančku Mirtiču pa so dodelili rusko spremstvo, ki ga teh dneh razglasili mobilizacijo in klicali so vse, torej je z avtomobilom odpeljalo v Prekmurje. Skupaj so moške, ženske ter mladoletne otroke. Precej se jih tudi razorožili madžarsko vojaško enoto pri Prose- tudi po nasvetu partizanov ni odzvalo, saj se je takrat njakovcih in jo brez orožja poslali v zaledje. 2. aprila že vedelo, da so Rusi pri Blatnem jezeru prebili fronto 1945 je v Prekmurje prišlo več enot Rdeče armade, in bodo v nekaj dneh prišli v Prekmurje. Bližali so se s med njimi tudi 57. enota Rdeče armade, ki ji je pove- severovzhoda, zato so partizani sklenili, da jim pošlje- ljeval general Šarohin, da bi izsledile Nemce. 3. aprila jo naproti četico desetih partizanov, drugi pa so osta- je 3. ukrajinska fronta osvobodila Mursko Soboto, ki li v bunkerju. Pot je bila težavna, saj so se čez Prek- jo Nemci zaradi pomanjkanja vojakov niso aktivno murje umikale številne fašistične vojske, zato so mo- branili, so pa razstrelili mostova na Ledavi. Tistega rali pripadniki čete počakati, da je v kolonah nemške dne so se Rusi pojavili tudi pri Strehovcih in partiza- vojske nastala vrzel, ki je partizanom omogočila ne- ni so jih obvestili, da se Nemci umikajo iz Strehovcev opazno prečkanje ceste.41 proti Renkovcem.43 Ta težava je bila še posebno izrazita med Jožko Varga - Jurček je skupaj s še nekaterimi Fokovci in Prosenjakovci, kjer se jim je na koncu us- partizani odšel v Dobrovnik, kjer je ustanovil odbor pelo prebiti. Odpravili so se najprej v gozdiček blizu OF. Matija Gerenčer se je javil, da bi skupaj z Rusi od- Kamenjaka, nato pa v vas Šalovski Breg, kjer so jih do- šel do mosta pri Ledavi in poskusil preprečiti Nem- mačini prijazno sprejeli.42 cem, da razstrelijo most, kar jim je zadnji trenutek tudi uspelo. Jožko Varga - Jurček je še istega dne pos- KONČNI BOJI IN OSVOBODITEV tal namestnik komandanta mesta Bogojine, obsegalo Končno osvobajanje Prekmurja se je začelo 1. aprila pa je tudi devet vasi. Jurček je prevzel Strehovce, Do- 1945 na Hodošu. Na hodoški pošti so partizani izobe- brovnik, Žitkovce in Kobilje, drugo pa je spadalo pod sili jugoslovansko zastavo s peterokrako zvezdo in lju- komandanta Štefana Zelenka - Živka. V Turnišču se je di pozvali k vljudnemu sprejemu pripadnikov Rdeče armade. Na hišah so izobesili jugoslovanske, sloven- ske in ruske zastave. Kmalu se je pripeljal tovornjak z 41 Majcen, Prekmurska četa, str. 153–159. 42 Prav tam, str. 156–160. Rusi, ki so se srečali s partizani. Ti so jim razložili, kdo 43 Prav tam, str. 163–167. Vojaška zgodovina | 81 Gregor Kastelic Ignacu Pergarju - Zvonku predala turniška madžarska VIRI IN LITERATURA garnizija, po njenem odhodu pa so tu vzpostavili va- Godina, Ferdo. Prekmurje 1941–1945. Murska Sobota: ške straže in ilegalni odbor OF je začel javno delovati, Pomurska založba, 1980. toda kmalu je bilo to stanje prekinjeno. V naselju so se Majcen, Franček. Prekmurska četa. Ljubljana: Enotnost, 1994. namreč med svojim umikom po cesti Dobrovnik–Bel- tinci ustavili Nemci s tankovskimi enotami in partiza- ni so se morali skriti. Nemci so v šoli našli orožje, zato so jo zažgali, Turnišče pa so iz okolice nadzorovali do prihoda Rdeče armade, ko so jih Rusi nagnali. Na dan osvoboditve Murske Sobote so se tja pomikali parti- zani, ker pa je bilo na cestah veliko vojakov, je Franček Majcen na poti v Mursko Soboto zavil v Bogojino, kjer je izvedel, da so bili tam tistega dne, torej 3. aprila, hudi boji med Nemci in Rusi. Pri tem so sodelovali tudi Marjan, Maks Šiško, Ferdo Šešek in drugi parti- zani, ki so pomagali pri razoroževanju Nemcev.44 V dnevih pred premikom fronte na reko Muro je Gabrijela Letonja - Atena, ki se je zdravila v Brezo- vici, s pomočjo vaščanov razorožila 25 nemških voja- kov in poveljujočega, ki so bežali s fronte. Osvobodi- tev je Atena doživela v Turnišču, nato pa je z nekaj partizani odšla v Lendavo, kjer je prišlo do napetosti med Rdečo armado in lokalnim prebivalstvom. Rdeča armada naj bi bila nasilna, saj je prebivalstvu namerno povzročala nevšečnosti, prišlo pa naj bi celo do posil- stev. Zaradi teh dejanj je Atena protestirala na štabu Rdeče armade. 4. aprila so enote 3. ukrajinske fronte skupaj s četami bolgarske vojske iz smeri Blatnega je- zera osvojile Lendavo, Genterovce, Mostje, Petišovce, Črenšovce, tri Bistrice in druge vasi. Pri osvoboditvi Bistric so sodelovali tudi partizani, prav tako pa so va- ške straže sodelovale pri obrambi vasi pred Nemci, ki so vdirali čez Muro. Partizani so bili med 3. in 5. apri- lom že v Murski Soboti, kjer so prevzeli nove naloge na osvobojenem ozemlju. 7. aprila je Rdeča armada osvobodila Cankovo, 11. aprila pa še Gederovce in takrat je bilo Prekmurje v celoti osvobojeno.45 44 Prva tam, str. 167–169. 45 Prav tam, str. 169–172. 82 | Vojaška zgodovina Gregor Kastelic The Prekmurje company and its role in the liberation of Prekmurje ABSTRACT In the early morning hours of 6 April 1941, German soldiers crossed the border at Gederovci, and, without armed resistance, occupied Murska Sobota in the morning and Lendava in the af- ternoon. They remained in the Prekmurje region for ten days; then, after negotiations between Berlin and Budapest, they handed power over to Hungary. The Hungarian occupation separat- ed Prekmurje from the other Slovenian regions. This made it difficult for Prekmurje to connect with the partisan movement, and with the leadership of the Communist Party of Slovenia and the Slovenian national liberation movement. The first acts of resistance against the Hungarian occupying forces in Prekmurje began on 22 June 1941, after the attack on the Soviet Union. In July, the first organised operations and acts of sabotage took place. During a meeting of the ac- tivists and supporters of the National Liberation Front (NLF), held in Kamenščice near Trnje on 30 August 1941, the Prekmurje District Committee of the NLF was established. The Prek- murje resistance came as a surprise to the Hungarian occupying forces, who had expected their tactical approach towards people, especially young people, to dissuade them from organising a revolt. This surprise caused a delay in repressive action and threats, resulting from the realisa- tion that resistance was taking place and that the soft approach towards the population would need to be abandoned. Because of this, the first arrests of members of the resistance movement began in late July 1941. In the autumn they escalated until the end of October, when the resist- ance actions died away because most members of the liberation movement had been found, sentenced to lengthy imprisonment, or executed. In spring of 1944, Jožko Kramar (»Juš«) was tasked with reviving the liberation movement. Together with local partisans, he began to re-es- tablish the party, front and youth organisation. The partisan movement increased in strength until the autumn, but then there was an act of treason; however, it was unable to suppress the movement entirely. On 2 January 1945, Gabrijela Letonja (»Atena«), Franček Majcen and Ferdo Godina (»Marko«) met in Turnišče. They analysed the Prekmurje situation and agreed on further coop- eration. This meeting marked the early beginnings of the Prekmurje Company, which was not Vojaška zgodovina | 83 Gregor Kastelic officially established and fully formed until the end of January 1945. Soon after its founding, in- dividual operations and attacks on the occupying forces’ soldiers and gendarmes began. How- ever, at the beginning, the number of combatants did not increase as quickly as they had hoped. Only later the number increased sufficiently for the company to operate successfully on its ter- ritory. It also spent some time in the Porabje region, which it liberated in early April 1945 with the help of the Red Army who had just arrived in Prekmurje. 84 | Vojaška zgodovina