IVAN DIMNIK, Trst: Slovensko ljudsko in strokovno šolstvo. Ljudsko šolstvo. Dosedaj je bila navada, da se je slovensko šolstvo razmotrivalo večinoma le z manjšinsko-šolskega stališča ali pa, da brez primerjav s tujim šolstvom ni bilo razpiave. — Danes hočem biti nekoliko izjemen in se otnejim tesno in izključno le na slovensko šolstvo. Naše ljudsko šolstvo bi tnoralo bazirati na avtonomiji občin z vsemi narodnimi pravicami, ki jim jih daje država. Saj pravi člen XIX. drž. temeljnega zakona: nVsi narodi so v državi enakopravni, in vsak narod ima nedotakljivo pravico, da brani in goji svojo narodnost in svoj jezik. Država prizna ravnopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju.— V deželah, kjer je več narodov, naj se javne šole tako uravnajo, da dobi vsak narod potrebne pripomočke, da se izomika v svojem jeziku, ne da bi se silil učiti se drugega jezika." Jaz smatram za vsako slovensko občino, kjer je večina prebivalstva slovenska, kot edino pravično in ustavno j a v n o 1 j u d sko šolo s slovenskim učnim jezikom. Ni pa tudi vseeno, kaka je ta ljudska šola, in umestno pričenja Damaschke v svoji knjigi »Aufgaben der Gemeindepolitik1' poglavje o šoli s sledečim stavkom: MPokaži mi šolo občine, in povem ti, koliko je vredna ta občina." Od avtonomije občine ni torej odvisna le šola v jezikovnem oziru, temveč občina ima tudi vpliv na razvoj in ustroj svoje šole. In tako bi lahko rekli: Pokaži mi šolo slovenskega naroda, in povem ti, koliko je vreden ta narod! In to šolo, ljudsko šolo slovenskega naroda, si hočemo danes tudi ogledati; ampak že sedaj povem, da bi delali slovenskemu narodu veliko krivico, če bi ga obsojali zaradi šolstva; zakaj kakor se krati avtonomne pravice našim občinam, posebno v narodnem oziru, tako imajo posebno glede šolstva občine še manj Iastnih pravic in vpliva. Tako se godi nam, in tako se godi vsem slovanskim narodom v Avstriji! * Splošno bi o kulturnem položaju slovenskega ljudskega šolstva lahko rekli, da je položaj šolstva vedno odvisen od položaja učiteljstva; zakaj mrtvemu zidovju šolskih poslopij da učitelj življenje, in le od njegovega duševnega razpoloženja in stanja je odvisno stanje šole; le od njegovega narodnega čuvstva in značaja je odvisno lice in značaj šole. Vendar je važno za nas tudi število slovenskih šol po slovenskem in kak je njih razvoj glede kategorij. Zato se poslužujem tudi statistik. Večinoma so zbrane privatno s pomočjo učiteljstva, le glede kranjskega šolstva navajam uradno statistiko iz leta. 1911./12. Računati pa je, da so tudi druge statistike zanesljive. Poudarjam pa, da so to samo take statistike, s katerimi se dosedaj še ni pečala širša slovenska javnost. Preden pričnem s statističnimi navajanji, naj opozorim še enkrat, da upoštevam tu le javne ljudske šole s slovens'rim učnim jezikom, ker smatram le j a v n o ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom kot edino pravično in edino ustavno šolo na slovenski zemlji, to je tam, kjer je prebivalstvo v večini po rodu slovensko. * * Pri zadnjem ljudskem štetju so nas našteli uradno vsega skupaj 1,252 940 Slo- vencev. To štetje bazira na »občevalnem jeziku", ki pa se nikakor ne sme enačiti z materniiri jezikom, posebno ne v obtnejnih1 krajih. Če bi nas torej šteli po materinetui jeziku ali po rodu, bi nas morali naštetf mnogo več. J Na posamezne dežele pripada: na Kranjsko . . . 490.978 Slovencev, Štajersko . . . 409684 Goriško . . . 154 564 Koroško ... 82212 Trst 56.916 Istro 55.134 ostalo na druge avstrijske kronovine. Dežele sem torej uredil po številu Slo-J vencev, in števila so navedena po uradneml štetju. — Interesantne so številke, ki kažejo.l koliko javnih ljudskih šol s slovenskimj učnim jezikom je v teh deželah in kakc neproporčno je razmerje slovenskih prebivalcev v primeri s številom šol. Javnih ljudskih šol s slovenskim učnim] jezikom je: na I^ranjskem . . . .318. „ Štajerskem . . . 286 „ Goriškem . . . .193 „ Koroškem .... 3 ' v Trstu 10 v Istri 34 Koroška torej, ki ima čez 80.000 Slo-1 vencev, ima samo tri javne ljudske šole s samoslovenskim učnim jezikom ; Trst, ki ima skoro 60 000 Slovencev (seveda po uradnem štetju!), jih ima 10; a Istra, ki ima — naštetih! — najmanj Slovencev od teh dežel, t. j. čez 50 000 Slovencev, ima 34 javnih ljudskib šol s samoslovenskim učnim jezikom. Torej si je slovensko šolstvo in prebivalstvo v teh deželah ravno v nasprotnem razmerju. Tu se torej vidi, kako vlada ščiti drž. osnovne zakone, da pripušča na Koroškem protiustavne utrakvistične šole in da tržaškim Slovencem ne pripomore do tolikega šolstva, kolikor jim gre po številu prebivalstva. — Tako dovoljuje c. kr. vlada raznarodovati slovanske manjšine in v koroških občinah celo večine s krivičnim šolskim sistemom; na slovenski zemlji pa živi in umetno vzdr žuje Nemce in nemške šole z državno pomočjo. Da pa bo jasnej-Ja slika, poglejmo, koliko Siovencev prihaja v posameznih deželah na vsako javno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom! Na eno javno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom pride: na Kranjskem . . . 1.288 Slovencev, „ Štajerskem . . . 1432 „ Goriškem .... 800 , Koroškem . . . 27.404 v Trstu 5.691 v Istri 1.621 Ker smatram edino šolo s slovenskim učnim jezikom za zmožno, dati našemu otroku zadovoljiv pouk v materinščini, zato nam ta statistika razlaga naravnost vnebovpijočo krivico, ki se godi slovenski deci — posebno v obmejnih deželah. Na Koroškem pride na eno slovensko šolo čez 27.000 Slovencev, v Trstu skoro 6000, v Istri skoro 2000; edina Goriška je še dokaj ugodna glede števila šolstva, kjer pride na eno slovensko šolo 800 Slovencev in presega v tem oziru ta dežela celo Kranjsko, ki jo je smatrati kot samoslovensko deželo. Pripisovati je to v prvi vrsti večji kulturni in narodni zavednosti občin in popolni avtonomiji okrajnih šolskih svetov, v čimer se goriška deželna šolska zakonodaja razlikuje od šolske zakonodaje drugih kronovin. Ako štejetno na 1C0 Slovencev 25 šoloobveznih otrok,2 tedaj pride na eno javno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikotn povprečno: na Kranjskem .... 300 otrok, „ Štajerskem .... 350 „ „ Goriškem .... 200 „ „ Koroškem .... 6.850 „ v Trstu 1.300 , Istri 400 To razmerje odgovarja razmerju po šte" vilu prebivalcev. Poleg javnih šol v stnislu zakona imamo pa še drugo šolstvo s slovenskim učnim jezikom. To so šole za silo, ekskurende,; naše obrambne obmejne šole in zasebne šole, ki so po večini v zasebnih — samostanskih rokah. Tako imamo na Kranjskem še 23 zasilnih šol, katerih nekatere so nastanjene celo nad hlevi in gostilniškimi prostori; nadalje 20 ekskurend in 10 zasebnih ljudskih šol s slovenskim učnitn jezikom, ki so pa vse v samostanskih rokah. Torej se na narodno vzsjojo v njih ni niti najmanj zanesti. Na Štajerskem imamo še 7 ekskurend s slovenskitn učnim jezikom in eno zasebno šolo Ciril-Metodove Družbe, t. j. 2 rarednica na Muti. (Ta statistika bo morda malo pomanjkljiva, ker nisem imel zadostnih podatkov pri roki!). 1 Št. Jakob v Rožu, trirazrednica; Sele pri Borovljah, enorazrednica; Jezersko, enorazrednica. 2 To razmerje odgovarja tudi uradnim statist. podatkom. Na Goriškem je 1 šola za silo, 7 šol s potovalnimi učitelji, 14 ekskurend in 6 zasebnih šol, med njimi 2 v rokah C. M D., -t. j. na Blanč.i pri Gorici in v Krminu. Na Koroškem ni, razen ene C. M. štirirazrednice v Št. Rupertu pri Velikovcu, nojjene zasebne in ne zasilne šole s samoslovenskim učnim jezikom. V Trstu ni v mestu nobene javne ljudske Šole s slovenskim učnim jezikom. C. M. D. •vzdržuje tam 4 zasebne ljudške šole s slovenskim učnim jezikom, in sicer: Deško netrazrednico na Acquedottu in istotam <lekliško 7 razrednico ter deško 6razrednico in dekliško 6 razrednico pri Sv. Jakobu. V Istri imamo še s slovenskim učnim ijezikom 4 ekskurende, 2 pomožni šoli in «j šol za silo. * * A še en tip šol imarao, ki natn ga hočejo na vsak način vsiliti kot nslovenske" šole; to soutrakvistične, dvojezične ali, kakor jih uradno zaznamujejo, »slo-vensko-nemške šole". Naj se poinudim nekoliko še pri tem najbolj protizakonitem šolstvu. Utrakvistične šole so po členu XIX drž. osn. zakona smatrati že v narodnem oziru 2a protiustavne. Posebno jih je pa takim stnatrati na Koroškem in Štajerskem. To namreč niso v teh deželah šole s slovenskonemškim učnim jezikom, kakor jih uradno označujejo, temveč so javne ponemčevalnice in raznarodovalke slovenskih otrok. Na teh šolah sliši slovenski otrok le v prvem razredu kako slovensko besedo, da se na podlagi nje priuči nemščine. Poučujejo pa tu le zagrizeni nemški učitelji. ki niti iz slovenščine niso izprašani in često tudi slovenski ne znajo. In koliko je takih šol na slovenski zemlji? Na Koroškem imamo na slovenski zemlji za 82 000 Slovencev 84 utrakvističnih šol, t. j. raznarodovalk slovenske dece. Poleg tega pa še 4 ekskurende in 2 slov.-nemški šoli za silo. Vse te šole bi morale biti slovensko-nemške, in na njih bi morali biti nastavljeni učitelji, ki so izprašani tudi iz slovenščine. Vendar temu ni tako! Koroški učitelj mi piše o tem: Na slovenskem ozemlju je 84 uradno priznanih slovenskonemških šol, ki imajo to označbo kot take od šolske oblasti. Vendar nihče ne reče nič, če se slovenščine na teh šolah ne goji prav nič. Tudi od učiteljev na teh šolah se ne zahteva, da bi morali biti izprašani iz slovenščine. Dasi so to šole po večini slovenskih občin, vendar se te ne potezajo za svoje pravice; zgodi se pa često narobe, da se na pritiske nemško Hacionalnih agentov izrečejo popolnoma slovenske občine — za samonemško šolo. Tako se zgodi, da imamo potem v popolnoma slovenskih občinah in na slovenskem ozemlju na Koroškem toliko samonemških ljudskih šol. (Čez 46!) Na Štajerskem imamo vsega vkup 6 utrakvističnih šol in od teh: 2 enorazrednici, 3 dvorazrednice in eno 3 razrednico. Slovenske občine bi morale v vseh teh krajih zahtevati, da imenujejo na te šole le učitelje, ki so izprašani iz slovenščine; nadalje pa tudi, da se uvede slovenski učni jezik. Sedaj hočem premotriti še razvoj in položaj slovenskega ljudskega šolstva na podlagi statistike o kategorijah slovenskih šol v posameznih kronovinah. V posameznih kronovinah je od javnih Ijudskih šol s slovenskim učnim jezikom: Po kategorijah ima najrazvitejše šolstvo Trst, če smatramo kotnormalo petrazrednico; potem pride Štajersko, nato Kranjsko, dalje Goriško in Istra, katere slovensko šolstvo je doseglo razvoj le do tiirazrednice. Koroške kot z abnormalnim slovenskim šolstvom nisem tnogel upoštevati. Višji razvoj je pa dosegla Štajerska s sedemrazrednico in Kranjska z osemrazrednico. Po enorazrednicah pa lahko sodimo malorazvitost šolstva. V tem oziru je Goriška najslabša, ker pripade 60 °/o njenega šolstva na enorazrednice. Potem je Kranjska, nato Istra in slednja Štajerska, ki je po kategorijah na najvišjem mestu. Trsta z okolico nisem mogel pri tej zvrstitvi upoštevati, ker *3O tu druge zahteve in razmere kot v industrialnem kraju s popolnoma mestnimi razmerami — tudi v okolici. Glede na vse te podatke in statistike pridemo, do sledečih rezultatov: 1. Število javnih ljudskih šol s sloven^kim učnim jezikom je še premajhno, ker pripada preveč slovenskih prebivalcev na eno šolo. Slovenske občine naj delujejo na to, da se število teh šol pornnoži; povsem abnormalno je njih število na Koroškem in v Trstu. 2. Utrakvistične šole so smatrati kot protiustavne, zato je dolžnost države in nje vlade, da jih odpravi. 3. Na mestih ekskurend in zasilnih šol je ustanoviti javne ljudske šole. 4. Razvoj javnih slovenskih ljudskih sol je še premajhen. Na deželi enorazrednice kakor v mestu trirazrednice ni smatrati še 2a popolno in zadostno ljudsko šolo. Slovenske občine naj delujejo na to, da se njih šolstvo povzdigne na kolikor mogoče najyišjo stopnjo kategorije. Hvaležno nalogo '°i tudi prevzele C. M. podružnice kot naše narodne šolske korporacije, če vzamejo to ;'elo v svoje področje, da vplivajo na občine ^n povzdignejo tako slovensko ljudsko solstvo. 5. V krajih, kjer Slovenci vzdržujemo jn snujemo svoje zasebno ljudsko šolstvo, ]e, dolžnost države, da preskrbi za slovenske Javne ljudske šole. Meščansko šolstvo. Statistika meščanskega šolstva vAvstriji nam kaže, da je v Avstriji vsega skupaj 890 meščanskih šol. in sicer od teh: na Češkem 392, na Nižjem Avstrijskem^ 185, na Moravskem 144, v Galiciji 58, v Šleziji 30, na Štajeiskem 27, v Gorenji Avstriji 17, na Primorskem 8, v Dalmaciji 7, na Koroškem 7, na Tirolskem 3, na Predarelskem 2 in na Kranjskem 2 Če smatrarao slovensko javno raeščansko šolo kot edino upravičljivo za nas, imamo Slovenci samo eno meščansko šolo, in to je v Postojni. Narodna statistika sicer na Kranjskem izkazuje 2 javni in 4 privatne meščanske šole, t. j. eno javno in 1 privatno s slovenskim učnim jezikom, eno javno in 2 privatni z nemškim in eno privatno s slovenskonemškim učnim jezikom; vendar tu privatnega šolstva ne morerno upoštevati. In vendar so nam danes Čehi krasen zgled, kako je treba negovati meščansko šolstvo, ker je ono podlaga razvitemu strokovnemu šolstvu. Smoter meščanski šoli je: pripravljati učence za praktično življenje, tako da dobimo izobražene trgovce, obrtnike in gospodarje. Po ministrski odredbi z dne 23. avg. 1904, št. 26.005, pa imajo absolventi meščanskih šol še pravico, da stnejo delati sprejemni izpit v 4. razred realke. v učiteljišče, višje trgovske šole in v kadetnice; takoj pa smejo prestopiti v dvorazredno trgovsko šolo, v mornariško (navlično) šolo, v strokovne šole na c. kr. tehn. muzeju na Dunaju, v državne obrtne šole, v višje šole za vinorejo in sadjerejo, v vse gospodarske šole itd.; postanejo pa celo lahko poduradniki pri železnicah. Kakor razvidno, so meščanske šole podlaga strokovnemu šolstvu. Vzrok pa, da se pri nas niso razvile meščanske šole, je v obmejnih krajih ta, da niti ljudskega šolstva ne moremo razviti po svoji volji; na Kranjskem pa ovira to dež. šol. zakon z dne 19. decembra 1874.1., ki določa, da mora stroške za učiteljstvo meščanskih šol prevzeti vsak okraj sam. Dasi §5. kranjskega deželnega šolskega zakona z dne 29. aprila 1873. 1. zahteva naj- manj eno meščansko šolo za vsak okraj, imamo na Kranjskem edino v postojnskem okraju meščansko šolo, ki odgovarja vsem zahtevam glede na narodnost i. dr. Sramotno je to, da imamo Slovenci na lastni zemlji več nemških meščanskih šol — kakor slovenskih! Ž ozirom na te podatke moramo priti do sledečih rezultatov: 1. Važnosti meščanskega šolstva ni mogoče dovolj preceniti. Slovenci moramo gledati, da osnujemo čimveč tneščanskih šol trgovskega in obrtnega značaja. V obmejnih krajih kolikor mogoče z žrtvijo posameznih slovenskih občin; na Kranjskem naj se pa izvede § 5. dež. šol. zakona z dne 29. aprila 1873.1. in naj se deluje na izpremembo zakona z dne 19. decembra 1874 1. v toliko, da iste stroške, ki jih nosi dežela za ljudsko šolstvo, prevzame tudi za meščansko šolstvo. — Nujno so potrebne meščanske šole v Trstu in Ljubljani, kjer naj se pospeši že pričeto pripravljalno delo. Strokovno šolstvo. Žal, da so mi bili podatki ravno pri tem poglavju najbolj otežkočeni. Glede strokovnega šolstva imamo Slovenci zaznamovati počasen razvoj. Dasi je tudi na naši zemlji dokaj strokovnih šol, vendar so vse po večini — nemške. V zadnjem času se je pa pričelo prav ugodno razvijati naše obrtno šolstvo. V Ljubljani imamo javno c. kr državno obrtno šolo, ki jo učni načrt označuje kot delovno šolo mehaniško tehniške, stavbne m umetno-obrtne smeri. — Ta šola obsega sledeče oddelke: Delavsko šolo za mehaniškotehniške obrti; stavbno obrtno šolo; mojstrsko šolo za stavbno in pohištveno mizarstvo; strokovno šolo za leseno in kameno kiparstvo; špecialne tečaje za obrtnike; javno risarsko in modelirsko šolo; strokovne tečaje za nadaljno izobrazbo učiteljstva na obrtno nadaljevalnih šolah. Prav pridr.o se tudi snujejo obrtne nadaljevalnice, ki so dosegle prav v zadnjem času po zaslugi vladnega svetnika Iv. Šubica velik napredek. Teh šol s slovenskim učnim jezikotn imamo: na Kranjskem .... 24, „ Goriškem .... 5 „ Štajerskem . . . .11 v Trstu 1 Skupaj torej . 41! Med temi je 7 šol za posamezne stroke, druge pa so splošne obrtne nadaljevalnice. Bolj zadej in bolj v povojih je naše trgovsko šolstvo. V lem oziru imamo Slovenci edino eno javno trgovsko šolo s slovenskim učnim jezikom, t. j. dež. trgovska šola v Ljubljani. V Trstu pa imamo vzorno privatno slovensko trgovsko šolo. Več itnamo trgovskih tečajev, od katerih so slovenski v Ljubljani trije. Tudi trgovskih nadaljevalnic imamo več, a še premalo. V Ljubljani vzdržuje gremij trgovcev trirazrednico, v Idriji in Metliki je pa ta šola združena z obrtno nadaljevalnico. Nadalje imamo nekaj strokovnih šoi s slovenskim učnim jezikom za kleklanje čipk, to so državna vtaka šola v Idriji, .nadalje v Dol. Otlici, y Cepovanu in.v Bovcu na Primorsketn. ; ; Imamo tudi kmetijsko ingozdarsko šolo na Grmu in v Gorici s slovenskim učnim jezikom.. Samostojne gozdarske šole s slovenskim učnim jezikom nimamo. Tako mehim, da sem s strokovnim šolstvom pri nas končal. Našteval bi pač lahko še nemške strokovne šole na naši zemlji, vendar to ni danes moj smoter. Končujem! Premotril in navedel .sem današnje stanje onega tipa slovenskega šolstva, ki je za nas Slovence kot za 60 °/o agraren in proletarski narod najvažnejši. To je šolstvo, ki ga mora pasirati večina našega naroda, torej od katerega je odvisen temelj splošne naše narodne izobraženosti. Če so v javnosti pri nas toliko razmotrivali in poudarjali srednješolsko vprašanje, je to v prašanje za danes le za nas tolike važnosti, kblikor pride narodni moment v poštev. Inteligence imamo dovolj! Danes je le nujna potreba še edino ustanovitev realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom za Slovence v Trstu in sloveniziranje srednjih šol na naši zemlji. Več praktičnosti za nas ima zahteva realk; povsem kot zastarel tip imamo pa smatrati gimnazijo, ki ji je tip realnih gimnazij odvzel pomen .za današnje čase. Zato mora tudi zahteva realčnega študija in poklicov, do katerih dovaja ta, dobiti tudi v naši javnosti prednost pred gimnazijskim študijem. Od zahteve visokošolskega vprašanja ne odnehamo! Nujno pa nam je potreba sedaj skrbeti za šolstvo, ki dovaja k praktičnim poklicem. Tega nam manjka, to imamo zanemarjeno ali pa v tujih rokah. Natn manjka inteligentnih in izobraženih obrtnikov, ki bi glede fine izdeljave lahko delali konkurenco tujim firmam. Tudi slovenski obrtnik se ne more izšolati na šolah z njemu tujim učnitn jezikom tako, kakor se lahko izvežba in razvije svojo nadarjenost na šolah z materinim učnim jezikom. Često mu je ravno to jez, ki mu prepreči pot do višjega strokovnega šolanja. In slovenskemu agrarcu,1 ki pasira po večini le ljudsko šolo, ni mogoče razviti lastnih agrarnih zmožnosti ia podjetij, ker mu manjka strokovne izšolanosti. In kje naj jo dobi, če mu pouk v tujem učnem jeziku onemogočuje dostop do višje strokovne izšolanosti! Za par Nemcev nam hočejo utrakvizirati skoro vse naše šolstvo; par Nemcem na ljubo mora večina Slovencev na marsikateretn zavodu prisoslvovati pouku znemškim učnim jezikom; velike množine Slovencev pa v naših obmejnih srednješolskih in strokovnošolskih zavodih ne dobe niti te pravice, da bi se jim osnovali slovenski oddelki. Pa par gimnazij bi nam Nemci še privoščili, ker te vrste inteligenca njitn ne škoduje tnnogo. Bolj pa se boje nam dati šol, ki bi dovajale mase našega naroda do praktičnih poklicev, kjer bi s solidnim delom lahko izpodrivali tujca z naše zetnje, Kaj je njim konkurirati s slovensk.m uradnikom, naj ima magari celo vrsto gimnazijskih in drugih izpitov in šol, če mu pa ne puste do mesta, ki ga z lahkoto zasedejo oni! Če ne dobe primerne službe — ni nič! Profesor mora čakati na prosto mesto; ako ga nikjer ne rabijo, ne dobi službe. On ne more pričeti poučevati na svojo roko proti onemu, ki je v službi, da bi ga izpodrinil. Obrtnik pa, ako je soliden, lahko konkurira s svojim tekmecem. On lahko izpodrine tudi starejšega tekmeca, ako je bolj izšolan. Njemu ni potreba čakati na izpraznjeno mesto. Tako si zagotovi sebi obstanek, slovenskemu narodu pa dobi eno mesto, ki je bilo prej zastopano s tujcem. Na podlagi današnjega šolstva se nam narod diferencira v dva dela. Iz ljudskega šolstva se nam rekrutira kmetiški stan, iz srednjih šol pa inteligenca — uradništvo. Srednji stan se nam pa vedno boljinbolj izgublja, ker primanjkuje strokovnih kurzov in šol v domačem jeziku, da bi bile šole dostopne večini slovenskega naroda. S tem smo narodno močno oškodovani. Kar z dobrim uspehom konča danes Ijudske šole, se tlači v gimnazije, iz katerih le redki pridejo v strokovne šole, ko dosežejo zadostno znanje v tujem jeziku. In vendar je srednji stan za nas tako eminentne važnosti, da ga ne moremo nikdar dovolj preceniti. To pa z narodno ekonomskega stališča. — Prvič nam je ta sta"ri močan narodno gospodarski temelj, drugič ¦ je trdien element za ohranitev in osamosvojitev narodnostne ideje in tretjič, nam je : vez med intelTgenfco iri kmetiškifn'lj"udsfv6m. Trditi si upam celo, da nam je visoko. strokovno izšolan srednji stan v obmejnih , krajih bolj siguren in zanesljiv narodhi. element, nego uradništvo; ker naših obmejnih mest, ki so danes potujčena, ni preplavilo toliko tuje uradništvo kakor tuja obrt in trgovina. S tujim kapitalom je prišla tuja . naciotialnaideja, ki je izpremenila napqna,lpo.j' lice mestu. ' . ''"..' ."' .... ^ ¦ ¦ Na podlagi podanih podatkov pridemo do sledečrh rezultaov: Obče gkde strokovriega šolanja je potreba konštatirati: ' ' ¦ 1. Da je v današnji industrialni konkurencl neobhodno potreba čim višje izšolanosti, zato je podpirati vsestratisko Stro'*kovno šolstvo ter zahtevati izpopolnitev' našega sedanjega tigovskega iri bbrtnega šolstva. ^ 2. Čim višje strokovno izšolanje nam omogočuje 'dostopnost tudi do vseh višjih mest v uradih i. dr., kjer se zahteva strokovno obrtno ali trgovsko izobraženost; trgovcem in obrtnikom pa omogočuje tudi dostop do prvih mest na trgovskem in obrtem trgu. 3. Gojiti je slovenski strokovni jezik; zato je smatrati šolanje v materinščini tudi v strokovnem šolstvu kot pravilo. 4. Z narodno ekonomskega stališča je smatrati takozvani srednji stan za naš narcd neprecenjive važnosti, ker lahko tvori ravno ta stan močno gospodarsko in narodno silo našega naroda; zato je delovati z vso silo na pomnožitev in okrepitev tega stanu v našem narodu. To nam je za sedaj edino nadomestilo za veliko industrijo. -Specialno glede strokovnega šolstva pa je potreba poudarjati; 1. Slovenci moramo obrtno šolstvo še bolj razširiti kot dosedaj; v ta namen naj se zasnujejo v vsakem večjem obrtnem kraju, kjer le mogoče, obrtne nadaljevalnice — da s tem dobimo čimbolj izobraženo in strokovno izvežbano obrtništvo; v Trstu — kot največjem slovenskem obrtnem mestu — naj pa država ustanovi tudi slovensko obrtno šolo. 1 Seveda v pomenu te besede, ki je za nas primeren. STAROGORSKI: Donesek k brošuri wDejanja govore". Nekaj mesecev prezgodaj je izšla brošura »Dejanja govore". Če bi jo izdali danes k petindvajsetletnici Zaveze, bi bila za eno poglavje obsežnejša. in sicer: Današnja nadzorovanja najnovejših nadzornikov. Ker je pa že izdana in tudi razposlana širom naše ožje in širje domovine ter preko te meja v raznih jezikih, ne preostaja nič drugega, kot da ta dodatek prinese naše glasiio obv petindvajsetletnici Zaveze, da naši bratje Čehi, Poljaki, Srbi in Hrvatje zvedo, v kakšnih razmerah se nahaja ljudskošolstvo v dvajsetem stoletju na Kranjskem pod žezlom vsemogočne S. L. S. In to poglavje, ki sicer za nas ni nič novega, naj govori o najnovejših inšpekcijah novih gospodov nadzornikov. Če pride ta ali oni vrhovni šef pregledat, oziroma nadzorovat sebi podrejeni urad, tedaj je njegova prva pot v urad, da se predstavi predstojniku dotičnega urada ter pove, čemu je prišel. Šele, ko je podrejeni mu urad vsaj deloma pregledal ali pa se vsaj zglasil v njem, bo napravil obisk pri predstojnikih drugih uradov, oziroma bolj znamenitih in vplivnih osebah v kraju. Tako postopanje se imenuje takt, dostojnost. Tak šef si s svojim primernim taktnim nastopom takoj pridobi podrejeno uradništvo na svojo stran, ki, uvaževaje strogo objektivnost in dobrohotnost, četudi tuintam po potrebi v obliki navidezne strogosti, upošteva vse nasvete in zahteve svojega šefa ter tekmuje v poslovanju med seboj, da bi bil urad vsestransko vzoren. To je pa le pri takih uradih mogoče, kjer so predstojniki v vsakem oziru strogo pravični in upoštevajo le resnično delo in sposobnost, uvaževaje pri tem vse ovire in zapreke. Pa kakor je to potreba pri drugih uradih, toliko bolj je to potrebno na šolskem polju, pri učiteljstvu. Učitelj deluje in živi pod vse hujšimi razmerami, pod vse drugim miljejem nego drugo uradništvo." Uradnik ima opraviti večinoma le z duševno * »Volna Škola", 7. št. 1907.že zrelim materijalom, dočim ima učitelj ta materijal šele oklesati, pripraviti sposobnega za življenje. In kjer so uradi, tam je navadno tudi primerna druščina, da se človek po delu odpočije in razvedri ter nabere novih moči za prihodnje delo naslednjega dnc. Vse drugače je navadno in večinoma delovanje učiteljevo. Zapuščen in oddaljen od sveta, nobene druščine, da bi dobil po trudapolnem delu razvedrila in pravega odpočitka. Preprosti in morda tudi dobri ljudje, med katerimi živi, sami zahtevajo od njega naukov, nasvetov in gotove čase tudi razvedrila. ^in kdo poreče: Knjiga, kaj pa ta? Res je, veliko ta nadomesti, a preveč gojena ali čitana le utrudi in treba je snov prebaviti, prerešetati, kako in kaj jo je uporabljati. In nazadnje^ je knjiga le mrtva črka in živa beseda. Če kdo, je učitelj, ki potrebuje od časa do časa razvedrila. V nobenem stanu ni tako polreba dobrih svetovalcev z dobrimi, očetovskimi nasveti, z dobrohotnim spodbujanjem k delu za napredek ljudstva in naroda, ko ravno v našem učiteljskem poklicu. Zakaj učitelj — osatnljen, zapuščen postane sčasama čmeren, nervozen. Z učiteljem vred postaja pa taka tudi šola. In uspehi so seveda kiasificirani od strogega strankarskega nadzornika z nezadovolnim redom. Tak nadzornik zasluži sam tako kvalifikacijo. Če je mož na svojem mestu, ko pride na tako šolo, bi se moral takoj sam sebe vprašati: »Nisem li morda tudi sam kriv; ne dajem li pravih nasvetov in spodbude učitelju, ga li premalokrat obiščem ne kot strog in krivičen sodnik, ampak kot dober in pravičen oče?" V takih krajih bi se moral nadzomik v laki lastnosti večkrat pokazati ne kot kak pikolovtc, ampak kot dober svetovalec z dobrimi nauki, nasveti, ki jih je pridobil na diugih ugodnejših krajih. S tem bi prinesel nekako novo življenje za učitelja in šolo v dotični kraj. In takega nadzornika vsak le malo z učiteljskim duhom naudahnjen učitelj kar težko pričakuje v nadi, da zve to in ono, ga vpraša o tej in drugi težkoči, kako jo premagati. Ali tak nadzornik mora biti cel mož. On mora biti na svojem mestu popolnoma; mora biti trden značaj, v uradu, pri nadzorovanju in sploh pri svojem poslovanju obdržati in obvladati največjo nepristranost. In naj bo že fotem v svojem zasebnem življenju kateregakoli politiškega naziranja. Ne sodi ne učitelj v šolo, ne uradnik v urad, ki ne more in ne zna brzdali svojega mišljenja napram drugače mislečemu. Se toliko manj sodi tak neizobraženec na mesto okrajnega ali celo dež. šol. nadzornika. Prej smo rekli, da je tak neizobrazen. Žal, da itnamo zdaj na Kranjskem kot okrajne šolske nadzornike tudi take vrste ljudi. So to ljudje, ki nimajo najmanjših pojmov o res pravih dolžnostih okrajnega šolskega nadzornika. O kakem taktu, kakor smo začetkoma omenili pri drugih uradih, škoda vsake besede. Prva pot, ko pride v sleherni kraj, drži v župnišče. Tu zve najprej o vsehvslabostih in malenkostih, ki jih ima učitelj. Šola, ta je postranska stvar. O tej soditi ljudje s takimi sposobnostmi tudi niso zmožni, pa ne zaradi prepričanja izven urada. Glavno je, je li učitelj pokorni sluga župnikov ali kaplanov in če že več metrov pred njima pade ponižno na kolena. Potem. ali zahaja v gostilnice, ki duhovnim gospodom niso po volji. To in slično je merodajno za njegovo kvalifikacijo. Vse drugače je, seveda, pri nam nasprotno mislečih. Posebno, če je kaka redovna šola, tu je vse v najlepšem redu, najboljši uspehi skratka, vse pretirano, da se zdi celo možem drugih nazorov od nas že smešno. Ob sebi je razumljivo, da pri takih razmerah in okolnostih ne more biti napredka. Ravno nasprotno. Ko vidi učitelj, kaj in kako cenijo njegovo res trudapolno delo, postane apatičen. Opravlja službo nekako mehanično. Saj si misli: Naj delam še tako pridno, saj je vse zaman; pri sedanjih razmerah tako nimatn nič pričakovati, ako ne posnemam nadzornika in ne postanem strankar in neznačaj! Žalostno je, a resnično. Žalostno za šolo in narod, ker take razmere slabo vplivajo na mladino, ki ima kaj bistro oko. Tako je, kjer postavljajo na taka mesta politiško prononsirane strankarje. Prejšnje čase je bilo drugače tudi na Kranjskem. Pri izbiranju nadzornikov so gledali v prvi vrsti na zmožnost. Izbira predlaganih in sodba o sposobnostih je bila nekako neomejena domena deželnega šol. nadzornika. Seveda, danes je to drugače. Prva in največja šolska oblast v deželi je deželni odbor. Deželni šolski svet, oziroma deželni šef ima v njem še toliko veljave, da sme še predsedovati formalno; moči pa nima nič več kot zastopnik stolnega mesta ljubljanskega. Menda je ni kronovine v našem cesarstvu, kjer bi bi!a moč in veljava v eni ali drugi korporaciji tako neznatna, ko ravno v deželnem šolskem svetu kranjskem. Da je vrv tako močno zadrgnjena okrog vratu, tega so si sami krivi, in menda to že sami spoznavajo, če še ne v Ljubljani, pa na Dunaju. Cudnega tedaj ni prav nič, če se gode take nepostavnosti pri podrejenih, in so da- našnja šoiska nadzorovanja nadzorovanja učiteljevega zasebnega prepričanja, a ne v resnici tega, kar bi morala biti, t. j. šole in nje napredka in uspehov. No, preboleli smo že marsikaj, pa bodemo še to. Imeli smo že razne nadzornike omahljivce, pa so šli, a značajno učiteljstvo je še vedno ostalo. Razsajali so okrog njega že dru. i viharji, pa ga niso podrli. Tudi sedanji gospodje, ki imajo čast nositi začasni nablov c kr. okrajnih šolskih nadzornikov, nas ne bodo ugonobili vkljub vsem krivicam in vsem zahrbtnim intrigam raznih farovžev. Tudi ne pišemo iz namena, kakor nasprotniki teh inštitucij. Kaj še! Odločno smo za to ureditev. Še več! Mi smo za to, da se delokrog tega urada po obsegu zmanjša, da more res popolnoma posvetiti svoji nalogi, kakor smo prej opisali. Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri. Po letnih izvestjih. (Dalje.) Neobligatna slovenščina. Slovenščino kot prost predmet poseča vsega skupaj 422 gimnazitjcev in 161 realcev, hrvaščino 59 gimnaziijcev in 74 realcev. To je ravno dovolj za uradniški naraščaj v teh deželah, tako da boilo Slovenci in Hrvati še težje dobili službe in v njih napredovali, ako se razmere temeljito ne izpremenijo. Na mnogih zavodih so učili neobligatno slovenščino učitelji brez strokovne kvalifikaciije, na nemški gimnaziji v Ljubljani celo Nemec, seveda brez usposobljenosti za slovenščino kot predmet. Splošno pa se dozdeva, da so šolske oblasti bolj naklornijene neobligatni slovenščini kakor obligatra. Na nemški gimnaziji v Ljubljani se je uvedel nov učni načrt za neobveznio slovenščino in cdobril z ministrskim odilokom od 24. X. 1910., štev. 36.651, ter so se dovolili 4 tečaji z odlokom od 28. X. 1910., štev. 42.754. V prvih dveh oddelkili, ki sta za 4 nižje razrede, so po 3 ure iia teden, v zadnjih dveh po 2 uri, v celem torej 20 ur, to je 2 uri več kakcr na kranjskih državnih gimnazijah za obligatno slovenščino. Tudi se je stvar kaj hitro rešila: nemška gimnazija se fc leta 1907. osamosvojitla, šele v šotekem letu 1911./12. izpolnila na 8 razredov in je že jeseni 1910. imela definitvvno urejien pouk neobvezne slovenščine; memorandum slovenskih profesorjey iz leta 1904. o obveznem pouku slovenščine pa še ni rešen. Podporništvo. Dohodlki posameznih podpornih društev so seveda neenaki, a tudi ne sorazmerni s številom dijakov. Viri dohodkovt so iaiko različni. Nekateri zavodi imajo že velike glavnice. od katerih dobivaio precejšnje obresti; v tem oziru prednjačita gimnaziia in reailka v Celovcu. Drugi vir dohodkoiv so darila javnih korporacij, denarnih zavodov, raznih velikih podjetij, imovitih posameznikov. prispevki clanov ter čisti dobiček raznih prireditev. Deželni odbor kranjski }e daroval gimmazijam 1300 K, realkama 250 K, koroški: gitn. 200 K, real. 100 K, istrski: italijanski gitnnaziji v Kopru 300 K (poleg 500 K ustanov) ter iitalijtanskemu zavodu> v Pazinu 6000 K. Italijanske srednje sole v Istri so torei dobile od dežele 7200 K podpore, hrvaške pa 400 K. Vrhutega je italijansika srednja šola v Pazinu deželna. Od občin žrtvuje tržaška največ za srednje šole, seveda za italijanske. Mesto Trst vzdržuje gimnazijo, ki je letos razdeIjena v dve, in dve realki. Razentega jie darovalo realki v Vodovodni ulici 1700 K za učne knjige, realni gimnaziji in realki v Pazinu 1000 K. Liubljanska mestna občina je dala drugi gimnaziji 150 K, prvi giirniaziii nič, nemški gimnazijj 40 K, realki 200 K, vrhutega plačuje še najeminino in razne strcške za realčno poslopje. Idrilska občina, prvotna vzdrževalka realke, je darovala 300 K; Pulj 2043 K 81 vin. za knjige v tamošnji italijanski realni gimnaziji, ki je prej bila občinska; Pulj 100 K gimnaziijskemu podpornemu društvu; občina Veprinac 100 K in Kastav 50 K občinski realni giminaziii v Voloskem-Opatiji. K javnim korporacijam spadajo tud! štaterski okrajni zastopi. Okrajni zastop v Šmarju je poklonil 100 K podpornemu društvu slov. - nem. gimnazijskih razredov v Celju, raariborski 10 K društvu mariborske gimnazije. Med slovenskimi denarnimi zavodi na. Kranfekem najdemo razmeroma malo da~ rovalcev: hranilnica in posojilnica v Kranju tamošnji gimnaziiiii 30 K; kmetska posojitaica ljubljanske okolice prvi in drugi gimnaziji po 100 K: mestna hranilnica vi Novem Mestu tamoširji gimnaziji 200 K; okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji 200 K, Slapenska posojiln.ica v Vipavi 10O< kron, Notranjska posojilnica v Postojnil 20 K, vse tri idrijski realki. Vsi slovenski denarni zavodi na Kranjskem so torej pri- spevaid 750 K. Slovenske posojilnice na. Štajerskem so se drugače postavile: Južnoštajerska hranilnica 500 K. posoiilnica v Celju 500 K, hranilnfica in posojilnica y Šmarju 100 K, ljudska hranilnica m poso- ¦j.ilnica v Celju 50 K, posoijiinica v Konjicah 20 K, vse za slov.-nem. gimn. razreda v Celju; hranilno in posojilno društvo v Ptuju 60 K in posojilnica v Mariboru 50 K maribcrski girnnaziii. To je skupaj 1280 K od štajerskih slovenskih denarnih zavodov, ki razentega veliko žrtvujejo za dijaške kuhinje, hranitao in posojiino društvo v Ptoju pa še vsako Ieto po več tisoč kron za visokošolce. Hrvaška »Posujikiica u Voloskom« je dala tamiošn^i realni gimnaziji 600 K. Nemški denarni zavodi: kočevska. hranilnica ^00 K tamošnji gimnaziji; ko roška hranilnica koroškim gimnazijam 1300 K i'ti realki 1600 K; beljaška hranilnica tamošnji gimnaziji 400 K in nemškemu diiaškemu domu 600 K. Italijanski denarni zavodi: tržaška hranilnica 1000 K tamošnji italijanski gimiraziii in 1500 K italijanskima realkama. Med darovalci se nadalie nahaiajo: Za idrifsko reailko c. kr. niinistrstvo za javna dela 300 K, umrli maturant Milan.' Medica 100 K. Za 9 učencev ma!e realne gimnazi;e v Voloskem-Opatiji »Bratov. hrv. ljudi u Istri« 150 K, podpuTnemu društvu istega zavoda dediči Josipa viteza Gorupa pl. Slaviniskega 1000 K; isti so darovali tudi hrvaiškemu gininiazijskemu podpornemu društvu v Pazinu. Za nemško gimnazi^o v Ljubljani »Slidmark« 150 K, ljubljansko društvo za oskrbovanie revežev 430 K; za kočevsko gimnazijo knez Turjaški 1000 K, nemški Schulverein 400 K, trboveljska premogokopna družba 200 K, nemško gledališko društvo v Kočevju 200 K, »Siidmark« 100 K; za beljaško gimnazijo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic 400 K. nemški »Schulverein« 100 K, c. kr. naučno ministrstvo 300 K z» poučne dijaške izlete; za mariborsko realko generalno ravnateljstvo c. kr. priv. juž. železnice 120 K. Za italijansko gimnazijo v Trstu trgovska in obrtniška zbornica 500 K, borza 500 K; za italijansk.o srednjo šolo v Pazinu »Lega Nazionale« 500 K. Na italijan&ki realni girrmaziji v Pulju so profesorji položili temelj podpornemu društvu z zbirko 125 K. Razne prireditve v korist podpornim društvom so donesile či.stega dobička: predavantja na drugi gimnaziji v Ljubljani 83:55 K v Kočevju 126:66 K, na nemški gimnaziji v Trstu 117:29 K; dijažka telovadba v Idriji 297:38 K, v Pulju za nemško giimirazijo 804:16 K, za realko 392 K 70 vin.; plesi v Belijaku 103:54 K, v Kopru 605:92 K, na italijaTisikem zavodu v Pazinu 846:90 K, nia nemški g^imnaziji v Trstu 427 K. Na zadniem zavodu se je priredii tudi vecet z godbo in gledališko predstavo, ki je dal čistega d-obička 766:58 K. Nekateri zavodi ima/jo še poseben podporni fond za dijaška potovanja, tako gimnazija v Beljaku, Cetovcu, italijanska reaJka v Trstu. Sprejemni izpiti. Sprejemini iizprti tza srednje šole sb na Hrvaškem odpravljeni že od leta 1908. V Avstriji se še vedno zahtevaio, dasiravno je učiteljstvo ljudskih in srednjih šol proti1 njim. Ogromna večina slovenskih učencev mora sprejemni izpit delati celo iz dveh jezikov: slovenskega.5 in nemškega, četudi' ie učni jezik v nižiih razredih slovenskih gimnazii na Kranjskem po- pofaoma slovenski, torej znanje nemščine neipotrebno za sprejem. Sicer vlada tudi v tem oziru neenakost in nejasnost v izvestjih. Starši. ki bi se boteli iz izvestij poučiti o zahtevah za sprejemno izkušnio, največkrat ne vedo, pri čem so. Jasno se izraža izvestje druge gimnazije v Ljubljani, ki pri učnem jeziku dodaia v oklepaju »slovenskem in nemškem«. Prva gimnazija pravi »slovenskem. oziroma nemškem«, kar bi es razumelo tako. da eni (Slovenci) delaio sprejemni izpit iz slovenskega. drugi (Nenjci) pa iz nemškega jezika. Ker pa Nemcev ni več na zavodu. odkar ie odcepljena nemška gimnazija, zato ie tako izražanje napačno in moti roditelje. Izvestji gimnazij v Kranju in Novem mestu govorita samo o »učnem jeziku«. torei mora bralec misliti samo na en (= slovenski) učni jezik. (Daije.) 2. Tudi trgovsko šolstvo se mora pomnožiti; v ta namen je snovati trgovskonadaljevalne šole za trgovske vajence vsaj v vseh slovenskih mestih ; podržavljenje privatne slovenske trgovske šole, odnosno ustanovitev trgovske akademije v Trstu je pa smatrati kot občeslovensko zahtevo. NAŠ NARODNI NIŽJEŠOLSKl PROGRAM. Če združimo točke ob koncu vsakega poglavja, dobimo v celoti naš n a r o d n i nižješolski programza bližnjo bodočnost. Obče glede tega šolstva v kulturnem oziru pa bi se prila^odil izvajanjem dr. Lončarja v njegovi brošuri ,.0 šolski reformi" (str. 4.), kar nekako izpopolnjuje ta narodni šolski program. Za svojo oseb o — brez odgovornosti kogarkoli — odobrujem in navajam ta program v celoti z vsemi točkami ter malimi dostavki. KULTURNO ŠOLSKI PROGRAM.* 1. Izreka se za svobodo pouka i n i z o b r a z b e o fr o k a, t. j. šola omogočuj, da razvije otrok svobodno svoje zmožnosti in svoje sile, ki spe v njem. V to svrho zahteva: Pouk se ima vršiti v materinskem jeziku; število otrok v razredu je čimbolj znižati; ustanoviti je šole za slaboumne, malo nadarjene, telesno pohabljene in duševno zanemarjene otroke; odstraniti je olajšave šolskega obiska; preprečiti je izrabljanje šoloobveznih otrok pri delu; odpraviti je šolnino in takse ter dati otrokom šolske potrebščine zastonj; uvesti je šoiske zdravn ke. 2.Izreka se za svobodo učitelja, t. j. skrbeti za to, da dobimo kar najpopolnejše vzgojevalce. V to svrho zahteva : Višjo, akademično izobrazbo učiteljstva, t. j. sedanji zastareli sistem učiteljišč se pretvori v pedagoške akademije z moderno znanstveno podlago po vzorcu dr. Drtine; učiteljstvo mora postati pedagoško neodvisno; istotako je smatrati učitelja za neodvisnega, svobodnega državljana; učiteljstvu je zagotoviti brezskrbno gospodarsko in gmotno stanje, ki mora biti najmanj enako štirim nižjim činovnim razredom državnih uradnikov. 3. Izreka se za svobodo šolške o rganizaci j e, t. j. svobodo staršev, ki pošiljajo otroke v šolo, svobodo pouka in šole same. V to svrho zahteva: Uvedbo splošne enake volilne pravice v vse zakonodajne in avtonomne zastope; demokratizacijo in avtonomijo šolstva; svobodo vede in pouka, njih osvoboditev od konfesionalnega vpliva in v to svrho ločitev šole od cerkve — s predpogojem države od cerkve. Od sol 381 286 193 3 (84)4 10 34 na Kranjskem3. . Stajerskem . . Goriskem . . Koroskem . . v Trstu z o. . v Istri . . . I. 170 37 117 2 (21)4 — 14 II. 103 64 57 -(32)4 — 18 od teh je - in. 41 65 9 1 (25)4 1 2 IV. 37 53 7 -(6)1 — — — razrednic V. 19 43 3 — 9 — VI. 8 23 — — — — VII. i l — — — VIII. • 2 — — — — V odstotkih, okroglo računano, bi prišlo na vsako deželo od posameznih kategorij: Dezela Kranj ska . . Stajerska . . Goriska . . . Koroska5. . . Trst z o. . . Istra .... 100 °/n ¦ 381 286 193 3 10 34 I. 44 13 60 — — 40 II. 27 22 30 — — 55 °/o na - in. 11 23 5 — 10 5 IV. 10 18 3 — — — razrednico V. 5 15 2 — — — VI. 2 8 — — 90 — VII. 0-3 03 — — — — VIII. 0-5 — —. — — 3 Po uradni statistiki iz 1. 1911. t 4 Utrakvistično šolstvo. 5 Je izvzeta, ker so abnormalne razmere v slovenskem šolstvu.